ClTATELJIl Prosimo, poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA Osi slovenskih delavcem^ Ameriki. ZMh. 1944 1 the Po* Offle« a« New York. M. lu. Act «f Cmstni »f March Srd. 1871. No. 132 — Stev. 112 (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, MONDAY, JUNE 8, 1942 — PONEDELJEK, 8. JUNIJ A, 1942 VOLUME lu — LETNIK I> BUY UNITED STATES. DEFENSE BONDS AND STAMPS 'III' 'VELIKA BITKA NA PACIFIKU NA PACIFIKU STA ŽE ŠTIRI DNI V TEKU DVE VELIKI BITKI MED AME RIŠKIMI IN JAPONSKIMI BOJNIMI LADJAMI IN AEROPLANI IN OD IZIDA TE BITKE BODO ODVISNI NADALJNI RAZVOJI VOJNE NA PACIFIKU Kot je sporočil admiral Ernest J. King, se bije ena bitka v bližini Midway otoka, druga pa v bližini Dutch Harbor-ja okoli Aleutskih otokov. Admiral King, ki je vrhovni poveljnik ameriške vojne mornarice, je rekel, da so Japonci nameravali napasti Havajske otoke z močnim bro-dovjem in ko bi si ga osvojili, bi napadli mogoče Alasko ali pa kak drug kraj ob kanadskem ali ameriškem pacifiškem obrežju. Admiral Chester W. Nimitz, ki vodi veliko pomorsko bitko, je admiralu Kingu sporočil, da sta bili poto-ljeni DVE JAPONSKI MATIČNI LADJI ZA AERO-PLANI in mogoče celo tri z vsemi aeroplani na krovu in da sta bili zelo poškdovani DVE DRUGI MATIČNI LADJI, TRI OKLOPNICE, ŠTIRI KRIŽARKE in TRUE TRANSPORTNI PARNIKI. "V primeri s sovražnikovimi izgubami so naše izgube neznatne," je rekel King, ki je dodal, da je pomorska bitka od Havajskih pa do Aleutskih otokov še v teku. Dalje je bilo poročano, da se japonske voine ladje umikajo, da jih pa Amerikanci zasledujejo. Admiral King je rekel, da so imeli Japonci v veliki pomorski bitki pri Koralskih otokih in zopet sedaj pri Midway otoku zelo težke izgube, ki jih ne bodo mogli nadomestiti in vsled tega je njihovo vojno brodovje zelo oslabljeno. Rekel pa je, da ameriške bojne ladje ne bodo japonskim bojnim ladjam sledile v japonsko vodovje, ker imajo Japonci še zelo močno zračno brodovje. Po porazu pri Koralskih otokih je bilo jaano, da Ja- ♦ __ - 1___3 _ - -------* i V A J A ** M AW« M Amakil «*WmI 11 ponci ne bodo mirovali in si bodo za novi napad izbrali kak druff krav in najprimernejša kraja sta bila Dutch Harbor in Midway Kot poroča admiral Chester W. Nimitz, ki ima svoj glavni stan v Pearl Harbor na Havaju, je bila poškodovana ena ameriška matična ladja za aeroplani in je bilo uničenih nekaj aeroplanov. Mornariški department ni naznanil ameriških izgub, toda jasno je, da so izgube na obeh straneh tem večje, čim dalje se bije bitka. Zadnje radijsko poročilo o tej bitki pravi: "Japonske ladje so zapustile bitko." HITLER ZAGROZIL PIERRE LA V ALU V London je prišlo poročilo, ki pravi, da je Hitler načelniku franeo>ke vlade v Viehvjn Pierre Lavalu zagrozil, ua bo Nemčija odredila najstrožje odredbe, ako francoski nemiri in izgredi takoj ne prenehajo. Laval, kot znano, je od admirala Darlama prevzel poveljstvo nad francosko policijo ter je uvedel strogo postopanja nemške tajne -policije proti Francozom, ki kažejo sovražnost proti Nemcem. Hitlerjev osebni zastopnik v Parizu Otto Abet® je Lavalu izročil zahtevo, da brez vsakega odlažatija za tre v Franciji vsp nemire. Po vsej zasedeni Franciji Nemci zasledujejo in preganjajo peto kolono, ker se boje, da se med francoskim narodom zelo širi peta kolona, ki bo z orožjem napadla Nemoe, ko ibodo zavezniki vpadli v Franciji. Hitler dosti ne zaupa Goeringu jev prijatelj in njegove gesta-pe. Kdorkoli, ki pozna sedanji položaj Kenučije, sedaj vpraša, kaj «bo prinetda bodočnost, vsakdo pravi: Pazi na Goerin-ga. Nemci vstavljeni pred trdnjavo Sebastopol Nemška enajsta armada, ki je pognala Ruse s polotoka Kerča, je že tri dni napadala Sebastopol, zadnjo rusko trdnjavo na Krimu, ki ie že zdržala obleganje 349 dni v krimski vojni, sedaj pa zopet 219 dni. Po tridnevnih napadih pa neiivški poveljnik general von ktts dostojne pijače in so s tem M an ostein nima nič več uspe-i delali velikanske dobičke, tako hov, kot so jih Nemci dosegli v s<> sedaj ie na delu "butlegar-svoji ofenzivi v novembru in ji" z gasolinom. Proti njim pa deeemibru. Manu-rteinovi na- ie Office of Pri)Ce Admini-padi so bili odbiti z zelo veli-. Oration (OPA) izdal ostre od. kimi ia bami ' redibe m določil visoke kazni. lnutagODaini. „ ' Kdo bo kršil tozadevno posta- Sebastopol bi bil velikega . . 1 „ „ i vo m bo prodajal svojim anan- pomena za Nemoe, kajti le v ^ ^ ^ijateljem večjo množino gaso4ina, kot pa je postavno dovoljeno, ga -bo zadela kazen $10,000 in eno leto zapork. Na delu so že prostovoljni Nemei morajo za svoje prodi- nR(la©rniki in so v New Yorku, ranje na Kavkaz imeti Sebastopol, da bode mogle njihove ladje voziti iz Donave po Cr-nem morju proti Kavkazu. Sebastopol je zelo močna trdnjava, najvažnejše pa je. da je posesti Sevastopol a bi mogli z dveh strani vdariti na Kavkaz, na južni strani s Kreča, na se verni strani pa skozi Rostov. HULL SVARI FINSKO Državni tajnik Co rdel! Hull je na časnikarski konferenci naznanil, da državni department pazno gleda na Finsko, ako bo vsled Hitlerjevega obiska pri feldmaršalu Manner-heknu kaj več pomagala Hitlerju v njegovi vojni proti Rusiji. tirali sicer ni rekel naravnost, toda njegove besede so bile dovolj jasne, da bodo Zdr. države Finski napovedale vojno, ako bo še ibolj pomagala Hitlerju, kot pa mu je pomagala do sedaj. Na vprašanja, ki so Hulki stavili časnikarski poročevalci, je odgovoril, da je Hitler šel na Finsko samo v namenu, da od Finske dobi še večjo pomoč. Znatno pa je, da poveljnik finske armade feldmaršal Man-nerheim zahteva, da Finaka nadaljnje vojno z Rusijo samostojno in neodvisno od Nemčije, vsled česar Fin**a nikakor noče vstreči vsem Hitlerjevim zahtevam glede pomoči. -1—i—-- Philadelpfhiji in Newaiku že izsledili mnogo lastnikov gaso-linskih postaj, ki so posameznim avtomobilisrtom prodali več gazolina, kot pa je dovoljeno. Vse slučaje so naznanili NEMCI MORAJO BITI KAZNOVANI Bivši ameriški poslanik v Nemčiji James W. Gerard je na sfoorovamju Non Sectarian Anti-Nazi League v hotelu Edison v New Yorku v svojem govoru med drugim rekel: vojaško letališče pri Sebasto-'QpA in proti kkilcem postave j 4'Ko se bo pričela svitati polu pod zemljo in tako varno pred sovražnim bombardiranjem. Rusi trdijo, da je od oktobra pred Sobastopolom padlo sto in sto tisoč Nemcev. Samo v decembru so Nemci iagdbili v 17 dnevih 55,000 vojakbv. Kot v prohibiciji Kat so se v času, ko je bilo prepovedano prodajata opojne pijače, mnogo poslužili priložnosti in so nepostavno prodajali vse, kar je imelo kak o- bo uvedena postava m tudi kaznovani. bodo zarja zmage, boste slišali vzdihe: O, ubogi nem>3ki narod ne sme trpeti—T?amo njegovi voditelji so krivi. Nemtski narod pa je dobro vedel, kaj se pripravlja, ko je bral Hitlerjevo knjigo "Mem Kampf" in ko Mnnnerheim je prejel odlikovanja Vrhovni poveljnik filmske armade feldinaršal Carl von je to vedel, so ga miljoni lavo > I K m___ 1*1* _— ^AlIO • \I n m Maraierheim je ob priliki svo-' lili za mojega voditelja. Nem-jega 75. rojstnega dne prejel; ški narod bo srečen, ako ga bo-visoki italjaitffri savo jski red mo mogli braniti pred pravično Ali bo feldmaršal Hermann Goering ravno tako zapustil Hitlerjevo gorečo ladjo, kot jo je zapustil Rudolf Hess? Ali pa bo proti njemu skoval zaroto, kot jo je skoval stotnik Ernst Roehm? Ali pa se bo potopil s svojim gospodarjem? — O tem v Nemčiji splošno, seveda tajno, razpravljajo. Ko je leta li>3.*5 Hitler prišel na vlado, je imel tri tovariše, mi katere se je brezpogojno Unesel: Roehm, Hess in (ioe-i*5 ng. Roehm je bil vstreljen v Hitlerjevi čistki leta 1934, ker je hotel odstraniti Hitlerja in šara stopiti na njegovo mesto. Leta 1JM-1 je pod dramatičnimi okolščinami Hess, ki je bil v nacijski stranki prvi za Hitlerjem, z aeroplanom priletel na Skot-sko. Ostal je tedaj samo še Goering, ki je feldmaršal in poveljnik nemške zračn sile, predsednik reichs-taki kralj Boris, pozneje pa so kajzali slike, ki kažejo te obiskovalce na dbbku pri Goeringu na njegovem posestvu v Vzhodni Prosi ji ali pa v njegovi vili nedaleč od Berlina. Kot drusi mož v Nemčiji i-ma za Hitlerjem seveda glavno besedo Goering in mu pogosto poje srlavospev, toda marsikdo se vpraša, ako ni ta hvala «amo izasmeh. 8000 HRVATOV PRISTO PILO K MIHAJLOVIČU New York, 29. maja (JIC)— Lisa Sergio na radiu VVQXR: "Balkanski kvizling Pave-lič je znova tzmanjšal obroke hrane, da ibi mgodil italijanskim zaJitcvam. Pred mesecem dni je nič manj kot 8000 Hrvatov vstopilo v četniško vojsko generala Mrhajloviča in Rim si beli glavo, kako bi rastoči ujpor zatrl." NAPAD NA VISOKEGA ITALIJAN. URADNIKA PRI LJUBLJANI je nov visdk italijanski oblastnik padel kot žrtev zasede pri Ljubljani. To je bil NicoU Žito, naeeiaiik fašistične stranke in poveljnik telesne straže italijanskega visokega komisarja v Ljubljani. Poročilo daje slutiti, da je bil napad prejkone namenjen vpsokemn komisarju samemu. Da in nemški red zlatega orla. ______h—*— INVESTIRAJTE V AMERIKO KUPUJTE UNITED STATES WAR SAVINGS BONDS In STAMPS jezo Francozov, Poljakov, Jugoslovanov, Grkov, Holand-oev, Dancev, Belgijcev in vseh onih, ki «o se morali vkloniti njegovemu jarmu. bi zajezil *1 nastajajoči upor" preden "se bodo uporabila dru^a sredstva" so i-taljanski oblastniki nagovorili 'poglavnika' Pavelica, da je sinoči po radiu izdal profclama-cijo, v kateri je dejal: .. "(■lanom organizacij tako i- RAZDEJANJE V KOLINU ,Več dni po bombardiranju Kolina 30. maja, so angleški aeroplani fotografirali razvaline, ki so jih povzročile bombe. Iz teh fotografij je razvidno, da obsegajo razvalina o-koli 5000 akrov, ali 8 kvadratnih milj. (Ta prostor bi bil primeroma! tako ve 13k, kot od South Ferry do Ooney Islanda, nato črta čez Forest Hills do Flushing Meadows, kjer je bila svetovna razstava, nato črta proti za padu čez Astorijo, čez Triboro Bridge do HiKisona in nato Ob Hndsonu do South Ferry. — Op. uredn.) Sest dni je mesto neprestano gorelo in šesti dan so mogli aeroplani napraviti fotografije, pa še tedaj je bilo treba zelo ni?4ko leteti. Kot kažejo fotografije je velika zgodovinska katedrala nepoškodovana, medtem ko je okoli nje vse porušeno. Poleg razvalin je videti šest velikih jam, ki so jib izkopale bombe in ena taka jama «e nahaja komaj 100 jardov od katedrale. V kolinskem predmestju Blirenfeldn po bile porušene domov,, da bi lahko navedli velike tovarne, kakor tudi v njihova imena in da so njihovi bližnjem Kalkiu in Mnlielhei^ dnevi šteti, če se bo izkazalo,' mu orasrtran Rene, da so to storili iz izdajalskih j Ko pravi neko nemško po-namenov. kliče "komunistom", z odporom Pavelič po radiu , naj nehajo z New York, 4. junija (JIC). — "New York Time*?" prinaša poročilo svojega dopisnika iz Bertia o-uporih in nemirih Ko so vdrli v mesto, je zamenjal Leon Rupntk, no- ^ ^ ^ ^ ^ ^ bajonet toričen itahjanofil ki mu bo ^ ^^ ^ pa ^ pri delu -pomagal' irtalijan-)Jap^cipnKlirati prQti No_ ski VLSoki oblastnik Salvato^ tranji Mongoliji v namenu, da Tranohida, ki je baje član od-J ^režejo cesto, po kateri dobi-bora O. V. R. A., italijanske vajo Kitajci vojni materjal iz tajne jxiHcije. i Rusije. 0 pogrebu jeseniškega župana Amerišiki listi so ie v aprilu i ' " poročali, da je bil ubit dr. Kari j ''Fuehrer me je postavil, da Liukman, gesitai>ovsiki župan na v tej deželi uvedem nemške po-Jesenicah. Ztlaj* smo prejeli iz-' stave in vpostavim nemški red. vleček iz nemškega l i s t a i Ta dežela mora biti prenovi je-menovaiiih rodoljubov, ki se u-1 ''Kaernfcner Grenze Ruf", kijna kot del Reichsgaua Koro-• • '" »' - zasedenem' poroča o umoru in pogrebu o-| sko v najtesTiejsi zvezi z neni- menjenega Iji^kmana. Luk-mana so ustrelili neananci na Jesenicah blizu občinske hiše pirajo oblastim ozemlju: Da se izognejo uporabi o-strejših sredstev proti vsemu prebivalstvu so se oblasti od-117. aprila opokme, ko je odha-ločile napraviti komnfusrtomj Jal " ""»da na svoje stanova-in drugim organiziranim raz-1 nje. Strel iz revolverja ga je bojniškim oddelkom sledečo! zadel v led-»a m ra" ponudbo: Če polože orožje in nil. O napadalcih ni še nobemh se takoj vrnejo domov, jih ne poročil, le to je omenjeno, da bo doletela nobena kazen in'bili '4komunistični zlocm- prav tako ne njihovih rocfibin. Ta ponudba je zadnja." Tajna raaijf^ka postaja generala Draža Mih a j lovi ca je govoreče o tej proklamaciji naznanila, da so štirje možje "iz okoJice Velike žuoe BanjaLuke sprejeli ponudbo" in se vrnili Vsi, ki poznajo Goeringa, vedo, da 'Goering ni tako zagrizeno vdan naeijsJkim naukom, kakor je bil Hess, dokler se ni "pohujšal." Ravno tako 1 Goering nikakor ni Himmler- Berlin o uboju italijanskega uradnika New York, 3. junija (JIC) — Berlinski radio je v sredo zrvečer sporočil: "Pri Ljubljani so uporniki zvabili v zasedo v gozdovih blizu mesta visokega italijanskega uradnika in ga Ubili, poroča milanski časopis '4 Corriere Delia Fera". Ubiti je bil glavni pomočnik načelnika fašistične stranke "provin--cie Ljubljana", dela bivše Jugoslavije, ki je sedaj pod italijanskim nadzorstvom." ci. Omenjeni list poroča, da je bil if^tesra dne v Kranju ustreljen "Block-Leiter" koroškega Volk^bunda Andrej Jakelj. O njem pravi, da je bil delavec industrijskega druntva v Kranju in da sta ga dne 17. aprila zvečer napadla dva "boljševika" v njegovem stanovanju v krogu njegove družine. Datum pogreba- ni razviden iz poroičila. "Tudi ni jasno, če sta bila oba pokopana ob istem času, kajti pogrebni govor je namenjen obema. Poročilo v listu poudarja, da je bilo pri pogrebu veliko ljudi, da sta se ga udeležila Gauleiter dr. Reiner im Gruppenfuelirer general Rusner. Poleg teh dveh še mnogo drugih visokih nacij-skih uradnikov. Pogrebni govor je imel Gauleiter Reiner. Najprej je navajal podrobnosti o obeh in o o-kolnostih njune smrti. Potem je nadaljeval Skim RajhouL Ta zemlja nikoli ni bila in nikoli ne sme biti žarišče naroda, ki bi neprestano ogrožal Nemčijo. Pod zaščito nemškega orožja se mora razvijati kot dragocen sestavni del Rajha im napredovati v svoji nemški kulturi. Klical sem prebivalstvo, da končno začne lojalno sodelovati z nami. Pod vodstvom svetovnega judov-fc^tva, ki je centralizirano v revolucionarni moskovski inter-nacionali, so na delu zločinski elementi. Kompromitarajo dobro ime tukajšnjega ljudstva ter širijo nesrečo in bedo. Zmoto nče in ub'iaio. Pravijo, da so junaki svobode, zato ne •zaslužijo nobeneera sodnijskega zaslišanja in nlkake milosti. To so na^i stari sovražniki v naSi indtranji borbi za osvoboditev Nemčije. S tega mesta, ki je posvečeno s prelito krvjo zvestih žrtev, apeliram na rakuni prebivalstva. Krvavi teror bomo iztrebili v teh krajih k najstrožjimi sredstvi. V imenu pokojnikov izjavljamo, da ne bomo prenehali prej, dokler ne bo s silo zatrta zadnja sled komunizma. Samo od vas je odvisno, če bo ta dežela uživala spoštovanje in imela veljavo, ali bo pa še dalje nečastno jecala pod ne ramnimi zločini." , j t •G LII M IlOft Am*«Hm ta« MONDAY, JUNE 8, 1942 TOCANOVUXN tm GLAS NARODA cfoica or m kopld 99 Frank Bakin, Prprideat; j. Lnpaba, 8«e. — Plaea of boata tonmtka and addNMM « abeva oCOaara: tU WB8T UKk L L -NBW YORK. M. X. rporatUn). aas of tM 49th Year •Vlaa Haroda** la tmad mwmf Čar axeapt Batnidnya. Sunday« and HoUdaya. — — - - —-Inbaarlption Yanzly • ArtmHwnnnl an Unlit Sa aalo lato valja Hat aa laate tn Zanndn H—: an pal m latrt tata «U0. ^ Za Naw York aa oalo lata 17^-; m pol Za lnononatro aa aalo lato fT>-j an pal Ma 9BJ0. "•lai Zaroda" fcfaaja vaakl dan lniwM aotoc. nadalj In i »Tednikih in prijateljih ■ — *«ui nahwv ih VELEVA2NA OBLETNICA cu. 22. junija je Prvo leto velike rutsko-vo^ein lastnem orožju in še ojačena z orožjem zavojeva-nih držav in posebno Francije. Rusi so se spretno umikali, zadej pa so pripravljali vdarino silo, s katero so, ko je 'bala že dorvolj močna, vdari'li nazaj. In tedaj se nemška "nepremagljiva" armada ni sa mo vstavila, temveč je obrnila korak nazaj. Od 7. decembra lanskega leta je dobival Hitler "hell of a beating" in doživel velikanske izgmbe na vojakili kakor na vojnem materjalu. Poelušajmo našega predsednika Roosevelta, kaj je rekel o tem: "Na evropski fronti so bili najvažnejši dogodki prejšnjega leta v uničujoči ofenzivi velikih ruskih armad proti mogočni nemški armadi. Ruske armade so uničevale in še uničujejo oboroženo silo naših sovražnikov—vojake, aeroplane, tanke in topove—mnogo bolj kot pa vse armade združenih narodob skupaj." 22. junija, 1941 ne bo poza'bljen, kakor daleč seže človeški spomin. In 22. junija zvečer, na dan obletnice zahrbfinega nemškega napada na Rusijo -bo v Madison Square Garden t New Yorku veliko zborovanje, na katerem bo velikanska množica, ki bo tam obrana, dala priznanje junaški rdeči armadi s tem, da 'bo prispevala /a ruski vojni relief. Na to zborovanje 'bo gotovo prišel vsakdo, ki ljubi svobodo, katere prva predstavnice je Rusija, ki se ne bori samo za isvojo lastno, temveč tudi za svobodo vseh narodov sveta in ravno tako tudi za svobodo Združenih držav. In vsi, ki bodo prišli na »to zboro-vanje, se bodo najbolj poklonili hraibri ruski armadi s tem, da bodo prispevali za Russian. War Relief. Ta sklad pa se ne nabira za pomoč ruski armadi, s tem (skladom se ne kupujejo topovi, tamki in aeroplani, temveč ves sklad je namenjen za zdravila in obveze za (Ravno po desetih letih se mi je, zopet-posrečilo obiskati prijazne naselbine: Cleveland, Akron in Barberton, O., kjer imam več sorodnikov, prijateljev in znancev. Tem potom se želim vsem prav iz srca zahvaliti za vse, kar ste za mene storili za Časa mojega bivanja med vami, čeravno "je bilo to samo tri dni. Prav lepo se zahvaljujem mojemu svaku in moji sestri iVfr. in Afre. Flrank Janša, ki sta me p riškt pričakat na postajo v soboto zjutraj na Decoration day, ko sem dospel \ Cleveland, kakor tudi vso iz kazano prijaznost v vseh ozi-rih in seveda tudi «a izvrstno /postrežbo na njenem ličnem domu itd. V Clevelandu sem Obiskal takoj v soboto več prijateljev in znanoftr, rad bi bil oibi^kal Še tudi urade naših slovenskih listov, pa je ta dan bilo vee zaprto, kakor tudi trgovine; to pa zaradi ago raj omenjenega praznika. Ta dan sem obiskal med drugimi tudi sledeče in sicer: čast itega Rt. Rev. Msgr. B. J. Ponrkvar, kateri me je zelo pri jazno sprejel, ter mi razkazal Ikrattoo cerkveno stavbo sv. Vida, kakor tudi žapnišče in spod nje velikanske prostore za društvene (prireditve itd. Prav iskrena hvala monsignoru za njegovo prijaznost. Nato sem dbiskal Mr. in Mrs. Joseph Fa-(biana, katerih hčerka sedaj tudi nastopa v enem največjih newyorškilh gledal ifie kot umet na plesalka. Prav prijazno me je Mrs. Fabian sprejela. Mr. Faibiana nanireč ravno ni bilo doma. zato sem. to spoštovano družino obiskal ee enkrat v ponedeljek pred mojim odhodom,, takrat pa sem imel čast spoznati tudi Mr. Fabiana. Prav isfkrena hvala obema za vso izkazano pri jaznost, kakor tudi iskrena hvala za "popotnico.*1 Nato «em obiskal mojega do-Ibrega prijatelja, voibče znanega ki spoštovanega Mr. August Koflanderja. Njegov urad je bil tudi zaprt, ter tem ga dolbil ko je .b il pripravljen za odhod v bližnje naiselbine Girard in Warren, O. Obiskal sem nato tudi našega poznanega rojaka Toneta BobOca, ter ko sem prišel tja, Dobe." Prav lepa hvala za pri-jaani prejem. Mr. Stanley Zu- (pan, kateri me je še celo popeljal na doml svojega oeeta Mr. Ivana Zupana, da sem ga zamogel pozdraviti,, nazaj prede me je tudi peljal v Jngoelov. kulturni vrt, v katerem sem ddbil krasem in nikdar pozabljeni vtis. Zdelo se mi je, kot da se nahajam v ljubljanskem Tivoliju. Videl sem kipe škofa Barage, Peter P. Njegoša, ter na&ih slavnih pesnikov Cankarja in S. Gregorčiča, pod katerim seml čital gledeči napis: "Učakal rad bi srečni dan dan našega združenja Bog živi vse Slovene pod streho 'hiše ene." Pri župana Frank Lauschetu. Cleveland je največja slovenska naselbina v Ameriki. Bedaj ima tudi župana, ki je v Clevelandu rojen Slovenec, Mr. Frank Lausdhe. Odkar je bil izvoljen županom, mesta Cleveland, vedino sem si na tihem želel, če (pridem v Cleveland, da bom skušal priti do njega ter mu seči v roko. Zelja se md je izpolnila. Mr. Janko N. Rogelj, glavni predsednik AlBZ in direktor public!tete za slov. sekcijo «W%>, je bil tako prijazen in požrtvovalen, da je p ognal svoj avtomobil. —ali ma&ino, kakor pravijo v" Clevelandu — proti sredini mesta.. fela sva v mestno hišo ter nen^oteno prišla v predsobo mestnega župana. Tam je čakalo precej ljudi, ki so prišli po poslih in opravkih, katere retektje župan. Sedla sva na dtola in počakala, da prideva na vrato. Tu sem opazil, da je vse tako demokratično in domače, ko sem primerjal mestno hieo v Ne Yorkn, kjer se tako težko pride do župana. Nikjer nisem zapazil policaja ali straž nika, ki bi stražil pisarno župana DRŽAVLJANSKI PRIBOČNIK Izšla, je nova knjižica, ki daje poljudna navodila, kak« ameriški državljan. Poleg vpraSanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpito za državi jacRtvo, vsebuje knjižica fie v II. delu nekaj važnih letnic la sgodorlne Zedi njenih držav, v III. deJu pod naslovom Razno, pa Proglas naodv l»nc*ti. Ustava Zedi-□jenih držav, Llncolnov govor v Gettysburgu. Predsedniki Zedlnje-nih držav in Poedlne države. Cena knjtiiel je samo 50 centov. In se dobi pri: SLOVEXIC PUBLISHING CO. 21« West 18th St., New Yark 5 : u IZ MOJIH OPOMINOV kutivni uradnik županove pisarne, ali po na«e bi rekli cle-Velancteki podžupan. Opazil je Mr. Rogija ter se mu takoj približal ter ga nagovoril kar v slovenskem jeziku. Kar verjeti nisem mogel, da je to mogoče, da se pogovarjata v materinskem jeziku. Predstavil me je nakar &na si segla v roke tudi kar po slovenski. . Mr. John Lokar, v Clevelandu rojeni Slovenec, je zelo prijazen in uljuden možak, vedno ^pripravljen storiti uslugo domačemu človeku, čeravno je vedno zaposlen. Končno nama je rekel: : "'Par minut počakajta, da (župan odpravi ljudi, ki so pri njem na posvetovanju. ranjence ter za obubožane ruske prebivalce, ki so iztmbi- sen1 naJPr™. P0' 1 ' O rrnon A wvuaiL* t m i T» lirarlm/kA 'Kmalu nato pride iz županove sobe -Mr. John Ijokar, ek«e- ' r a Na vprašanja iz nauka sta dobro odgovarjala. Ona efkoro bolje nego on. Nji je bilo namreč še iv&e v svežem spominu, d očim so Žeblja r ju blodnje po evetu in težka borba za vsakdanji krcii zamorile marsikaj, česar bi ge v drugačnih okoliščinah spominjal. Ona ni bila v zadregi, kajti gospod namenoma ni omenjal zakona in zakonskih dolžnosti, le to jo je vprašal: — Pa ga rada vzameš? — Vzela bi ga, — je rekla brez premisleka, — Se bi bil| še gnši kakor je. Žebljar se je žalostno nasmehnil, župnik je pa preslišal odgovor, poklical ženina na stran in mu re*oio reikel t — Upam, da ji bdš prve čase prizanašal, saj vendar vidi«, da je še otrok. Žebljar mu je podal svojo ras kavo deeaiico rekoč: — Le brez ^krtoi bodite, gospod. In je res mo«ko držal besedo. Takrat porodna kontrola še ni bila tako znana kot je dandanes, Žebljar in njegova žena pa prav gotovo nista ničesar vedela o nji, izpolnil je pa župniku dano obljiAo, kajti žena Marija mu je šele po šti rih letih rodila prvega otroka. Ona je ostala pri župuikovi dekli in kiiharici, on je pa v hlevu prenočil ter v nedeljo na vseagodaj odšel v Idrijo ter vanja, je znašala letna najemnina dvanajst goldinarjev, kar se je meni strašno malo zdelo, toda. za tiste čase je bil že velik denar. Večji prostor na vogalu, ki je imel vhod s cestnega križišča, dočim je gledalo z železnimi križi prepreženo okno na glavno cesto, je določil za trgovino, manjši prostor z dvema podstropnima linama je pa namenil skladišču in stanovanju. Tam je hala tudi velika stara železna peč. Naslednjega dne je nanosil z žage kup desak, zbil iz njih "-podel", napravil nekaj polic, ter pet pregrad: za ajdovo, koruzno in 'belo moko ter za kašo in ječmen. Se istega tedna je stopil preko Rovt in Vrhnike v Lju-bljano, kupil pri K ris perju večjo zalogo žetoljev in železni-ne, več žakljev moke in ga zaupno prosil, naj mu naroči dvesto kos ti Koroškega. \ (Bes, bilo je samo par minut, začel Likati primeren prostor ii use, ko so morali pobegniti iz svojih domov, ko pa so se po zmagah rdeče armade zopet vrnili domov, so brez sredstev. Tem revežem in ranjenim vojakom je treba 'pomagati in v ta namen je bil postavljen ruski vojni relief, doma. Nadalje seul tudi obiskal poznanega restavraterja Cirila Kun-stelj,. Air Kramarje. Mr. B. Bo ^eiglava, seveda sem tudi obiskal našega znanega rojaka Ch. karlingarja. AJfc«. Slapnik, Mr. Antona Mervarja, Mr. Fr. Cer-iieta, Mr. Plevnika, Mr. Sohne-ierja, Mr. Antona Grdina, Jo-♦žetA Grdina. Dr. F. J. Kerna, ter vec drugih. To je bilo se Veda v pondeljek. Takrat sem tudi obiskal uredništva "Glasila'*, Am^eriške Domovine" "Eenalkopravmoeti" in "Nove IŠČEM — svojega forata JOSIPA SI-MONTOA, rojenega v Selai pri Otovicu, št. 16, občina Taieji Vrh, oflcraj Črnomelj. Oglasi se naj svoji sestri: — ANA PLUT, San^udo, Alberta, Ca- (3x) ko nama je dal znamenje, da lahko vstopiva v županovo sobo. Ponudil nama je sedeže poleg županove mize, in komaj sva si ogledala lepo pisarniško sobo, že vstopil župan Mr. Fr. Lanache, ki že proži roki Mr. Bogi ju z besedami: "Kako je kaj, Janko?" "Nič hudega" odgovarja Mr. Rogelj, " tukaj Ti predstavim upravnika lifita "Glasa Naroda" iz New; Yorka, Mr. Toneta Sveta." Segla sva si v roke. Župan ima težko in močno roko, njegov prijem je izraz njegove močne volje in prijaznosti na-' za /trgovino in stanovanje. S gotskim vodjem Ingličem sta se pogodila za dvoje temnih, vlažnih, pritličnih prostorov v njegovi veliki hiži poleg cerkve. Med hwnimi vrati je bila vklesana letnica 1714. Če se prav opominjam njegovega poznejšega pri povedo- dja ni thotel naravnost povedati, da je njegov pevski glas brez vsake vrednosti. Nato smo se vsi prav prisrč-pram Slovencem. Slovenska be-1 no nasmejali, seda mu teče kot izvir bistre in po jezeku KOLO čisto studenčice, katero je obsijalo toplo solnce. flzrdčil sem mu pozdrave od Slovencev iz New Torka, za katere se je toplo zahvalil. {Pogovorili smo se marsikaj. Med pogovorim je zapazil znak pevskega društva "Slovan" v New Yorku. katerega nosim v dvoji gunafbnici. Brž je hotel vedeti, kako gojimo slovensko peseirl pri nas. Medtem pa je vprašal Mr. Boglja, če je tudi on pevec. On pa min je odgovoril, da prav tak peveo, kakor je "župan sam. kateremu eo v mladih letih ponudili, da naj nosi ■pevske note, ker ran pevovo- ohio valley sylvia polka tam na vrtni gredi maribor waltz spa vaj milka moja orphan waltz dekle na vrtu oj, marička. pegljaj Zidana marela (polka) VESELI BRATCI (mazurka) BARČICA mladi kapetane m iNato mi je gospod župan povedal, da namerava priti v New York v bližnji bodočnosti. Povabil sem ga, da naj se ogla si v nasi tiskarni in da bomo zelo veseli in ponosni, ako nas obišče. Obljubil je, da bo to storil. ISledil je še kratek pogovor, nakar smo se poslovili, kajti ižupa-n je i mel v istem času kar • dve važni seji v sosednjih dvoranah. . V predsobi sn*> se ■srečali z Mr. Ed. Kovacičean, ki je mestni zastopnik slovenske 23. war- (Nadaljevanje na 4. Bfr.) KO PTICICA TA MALA ZVEDEL 8EM NEKAJ pojdi z menoj dol S planine gremo na štajersko štajeb3š HAPPY POLKA ČE NA TUJEM 35 centov komad 3za$f. MOJA DEKLE JE SE MLADA Š P« 25e kwnai: NaroČite pri KNJIGARNI 8LOVEN1C PUBLISHING CO. S HI 18th St_ TJ— STatfc SB miiiiiuiiniiiiiHHiiiiiiiiiiuiiiiiinHiiiiu CHART.ES PIBTZ, Jr. Manager of United JFood Store MI SE RAVNAMO PO ODREDBAH O. P. A. FOOD PRICE CONTROL BOARDU 66-ai FOREST AVENUE RXDGEWOOD, L. I. TELEPHONE HEpuo 3-8987 ^rj^jjs^ja^^-j-jrJrtaw^ ~ J.,a.ajsjrjij SPECIALS FOR WEEK OF JUKE 8,1942 WHITE ROSE COFKEE........................J IB, TIN_______________ _________.8®e LION EVAPORATED MILK..............TALL CAN..................3 FOR *e STRING BEANS (CUT) Now t STANARD QUALITY __________2 for 85« LG. SILVERDUST j._____In*. Lute Cannon Face Cloth .............. 25« WHITE ROSE TENDERBIG PEAS No. 303 Can ....................2 for 27« FAIRY SOAP .............................. 3 Lg. Cakes _____________________________15« VINEGAR WAYNE COUNTY_______I Pt 4 ol ------------------------------ o • o NEW ONIONS..................LB—5cl NEW POTATOES........5 lbs for 25« NEW CARROTS................Butted le1 Lsrce JUICE ORANGES It far 25e Farouk je nastopil teSko dediščino. Njegov oče Fuad, velik: monaiHi, ustanovitelj mo- dernega Egipta, je bil Zelo delaven na vseh področjih, posebno še na kulturno političnem. Vedel ja, da bo njegova država le tedaj lahko tekmovala z evropskimi državami, če bo dosegla njihovo kulturno stopnjo. Ko je to dosegel^ je hotel doseči na diplomatičnem namenjen jugoslovanskim voj nem ujetnikom. Na tej zabavi bo nastopilo veje jugoslovanskih, kot tudi drugih umetnikov, med temi Rasa in Mirko, poznana hrvatska plesalka Tašamira. Rus Hf?or Gorin in mnogo drugih.. Vrt ho razdeljen v 20 sku- polju popolno suverenost. Sre-jpin in v vsak: bo kaka poseb-di teh priprav ga je doletela1 na zanimivost. V Balkanski kavarni bo stregla slavna ameriška filmska igralka Miss Ka-therine Hepburn. Poseben oddelek pa bo odmerjen za pro-dago vojnih bond o v pod vodstvom svetovno znanega vijoli-nista Zla tka BalokoviČa. gocene latinske rokopise, med ne izdaje. Pod dvorano je bila njimi je bila zbirka Falvio Or-sini in številni rokopisi iz samostana Babb;o, ki ga je ustanovil sv. Kolumban. Leta 1628 je prišel največji del knjižnice grofa Friderika v Vatikan, darilo volivnega kneza Maksnii liiana Bavarskega ki je nepre- X H £ \ F W ENCYCLOPEDIA OF MACHINE SHOP PRACTICE . Spisal znani profesor na Števcu Institute of TecfapoUp » MifiNHiil GEORGE W. BARNWELL Podlago za. mehanično znanj« si morete dobiti s knjigo NEW KNOXCLOPE. DIA OF MACIHINE SHOP PRACTICE (t angleščini). Ti velika knjiga popisuje in r alik&h pokaže temeljna dela mehanike. Rasioil vse natanko, kar mora mati najbolj BI mehanik; pojasnuje v pora bo vsakega stroja, o-rodja in meril. Poa« vas, kako Je treba vporabltt naCrte (bine prints) ter vam tudi daje mnogo raCunskih tabel, da morete poapeSltl ovoje delo. Ne glede na to, aU ste iele poGetnik. vam bo te knjiga aelo koristna. In mnogo vreana. — 1000 slik ln risb. 076 strani, trdo v«a v nekdanji orožarni prirejena velika knjižnica seznamov, ki vsebuje vse, kar more kdo potrebovati od rokopisov in arhivov. Navpično k njej je dvorana za tiste, ki proučujejo rokopise. Nad to dvorano so v treh nadstropjih spravljeni rokopisi; popolnoma so zavarovani spričo ognja in tatvine. Široko stonpiŠDe vodi neposred *no z dvorišča Belvedera v sedanjo knj-žnico. Papeži »o hoteli od vsega začetka, da bi bila knjižnica javna, da bi rokopisi in knjige služili resnim ljubiteljem vede in lime tnosrt i. Vatikanska knjižnica ni torej nikaka državna knjižnica v navadnem pomenu, ampak je predvsem knjižnica rokopisov. Zatorej že vnaprej odklanja razne panoge, zlasti tiste modernega naravoslovja in gospodarskega življenja. Hoče pa nuditi zgodovinarjn, starinosiovou in diplomatu vse tiste pripomočke, v napopolnejši meri. ki jih potrebuje pri svojih rokopisnih študijah. . Knjižnici predseduje kardinal knjižničar. Neposredno vodstvo ima v rokah prefekt.. Znanstveno delo, zlasti sestav-ji \ ljanje katalogov, rokopisov,«^ smrt, delo je ostalo na pol pota, toda pot je bila mladenuu nasledniku jasno nakazana. Mladi Farouk je očetove niti Taapleft do konca. . ^ 'Prestol farraonov je zasedel pomladi leta 1936. Avgusta meseca istega leta je bila podpisana pogodba z Anglijo. Anglija opušča nad E^giptom pro--Uktorat in ga pripoonava za suvereno državo. Maja meseca 1937 so bile na posvetu v Montreauxu odpravljene "kapitulacije" piedpravice evrop iskib velesil v Egiptu; odpravili .so posebna konzularna sodišča za Evropejce, prav tako davčne svoboščine, mešana sodišča za spore med Evropejci in domačini. Malo kasneje je bil Egipt sprejet v Ligo narodov. Naslednjega leta se je 19 letni kralj Farouk poročil. Za nevesto si je izbral arabsko pUwnenitasrnjo Faarido Zulficar čez eno leto je bil že oče male hčerke Forial — rodbinsko izročilo egiptovskega kraljev: *kega doma zahteva, da se morajo v kraljevski rodbini začeti vsa imena na F, kar je spomin na slavne faraone. Danes stoji mladi kralj pred težavno nalogo. kako Obvarovati svojo domovino pred požarom, ki že divja okrog in celo v njegovi tiržavi sami. = da se Slovenci udeležimo te parade v kolikor mogoče večjem številu v narodnih nošah. Vsi oni, torej, ki imajo narodne no še, so nprošeni, da sodelujejo bodisi s tem. da se parade udeleže samS, ali pa da dajo svojo nošo na razpolago pripravljalnemu odboru, da lahko v njej nastopi kdo drogi namesto 'frjiOi. Ker je Mr. Anthony Svet edem od glavnih vodij te stvari, naj »e taki, ki bi želeli noše komra posoditi, obrnejo nanj, oziroma na list "Glas Naroda*' kjer je on upravnik. Zaželjene so vse noSe. moške, ženske in otrdSke. (Razna okrepčila bodo stregle | Kor bo v firedo 10 ^^ jugoslovanske žene in dekleta. jen ^tanek v to«vrho, so vab-Vtstopmna za ta festival je,jjeni ki se za stvar zanima-$3.00 m v tem so vključena, da se tega sestanka udeleže, okrepeila, razne predstave in, razvedrila. J Sestanek se bo vršil v Slov. Za »krčaj dežja bo festival jdomiu v Brooklvnu od pol 9. ^prihodnji dan. v četrtek 11. j zvečer. Posebno se apelira na junija. PAR Samo Naročite KN Ji G ARN J Glas Naroda tu ZAKONSKI DELO na mlekamski farmi s stanovanjem v posebni hiši z v&o mo-i demo opremo. ■Pošljite priporočila, sporočite, koliko zahtevate plače in koliko oseb je v drožini v angleškem jeziku na: Box 70, c, of fflovemic Publishing Co., 2T6 W. 18th St., New York. 3x 6—8., 10., 12. vse one, ki so bili na prvem sestanku, da se gotovo odzove-DOBI 8e tako urediti vse potrebno glede našega sodelovanja pri paradi. velike manifestacije združenih narodov udeležimo, bodisi kot pohodniki ali pa kot gledalci. S tem bomo pokazali, da smo ti dno združeni v enotni in ne-raddružljivi misli na zmago ter da smo pripravljeni za to zmago tudi skupno nastopiti v vsakem delu, ki ga bomo morali še podvzeti za dosego te gotove zmage. . Kot za Jugoslovane in Slovence je ta dan za nas še posebno važen, kajti dano nam bo za Rufii takorekoč prvo mesto v povorki. Pokažimo, da smo vredni tega priznanja in časti, predvsem pa, da smo vredni bratje in sesfre onih naših hrabrih junakov in junakinj v nesrečni a pogumni naši domovini, ki so postavili to na-9o tako vzvišeno mesto v zgodovini in med narodi sveta. Kakor osi junaško m nenstrašen o branijo svojo domovino in se bore za njeno osvobojenje tako moramo tudi mi pokazati naši domovini tukaj, da smo vsi zanjo z vsem srcem in obe-nerri tudi za oevobojenje vseh našHi zasužnjenih, bratov in sester onstran. Složen glas in složen nastop pa složno delo za skupno zma^ro bo našim sovražnikom pognalo led v mo zeg. Zato vsi na dan 13. jani- V knjigi Je natančno popisano Življenje posameznih živali, živečih na rahem. v morja ln v zraku, tako da bo vsakdo, ki ljubi naravo in njeno pestro živalstvo, knjigo bral z velikim zanimanjem, ker bo v njoj nadel marsikaj lz življenja divjih živali, kar mn dofiedaj Se ni bilo znano. Prvotno je bUo nameravano to veliko delo izdati v petih knjigah, toda je slednji« izKia v eni sami knjigi, ki pa pri vnem svojem skrčenju prtnafta porotni POPIS ŽIVLJENJA AMERIŠKE DIVJAČINE. Knjigo bo z užltkoca bral levee, ker navaja in popisuje vse Hvali, ki Jih Je dovoljeno in prepovedano streljati; fanner, ker so popisane tivali, ki na polju koristijo ali Škodujejo ter slednjič ribič, ker so v knjigi naštete VSE K1BE, KI ŽIVE V AMERIŠKIH VODAH. Poleg poljudnega popisa in pripovedovanja vsebuje knjiga 327 SLIK (fotografij); 6 »lik v naravnih barvali, v velikosti cele strani, ter ima 778 strani. VeMkest knjige Je l i l imit*. Knjiga opisuje sesavee, ptiče, ribe, «e in »vali ki se rsmetako aa kot v vodi doma. — Vezana je v močno platnu z zlatimi črkami. POMISLITE, TO KNJIGO LAHKO DOBITE SEDAJ ZA CENO: Sedaj Naročilu pofiijlte .... knjigarni 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY 218 W. 18th STREET, NEW YORK, STANOVANJA — po 3 do 4 sobe z vročo vodo, električno razsvetljavo in centralno kurjavo —$83. — Superintendent, 41® W. 18th St., New York City. 5x vodijo skriptorji. Za tiskovni < del ^tkrrbi latevilo dmgih znanst- j ' venih knjižničarjev, ki so asis- i ^ tenti. Bolj preproste knjižnic- 1L ■ne oipravke vršijo bideli. Po ' navodilih stare tradicije je vet < npravni tjbor, od nonega knjižničarja pa do zadnjega knjižničarskega sluge, prežet z eno mislijo, da morajo zastopati »čast sv. BtoHce in Cerirve m da «e zatorej ne smejo ustrašiti dela ne žrtev ®a razširjenje !knjiižni)oe in za čim "boljSo postrežbo o/bifikovalcev knjižnice. Vatikanska knjiraiioa m le prekrasno spričevalo smisla za V i KUHARSKA KNJIGA: Recipes Ali || Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo it f1 i i j ^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 stranica [ | Recepti so napisani v angleškem jezikn; ponekod pa so [j | J J tudi v jezikn naroda, ki mn jekaks jedposvbno v navadil, Ta knjiga js nekaj posebnega za one, ki se zanimajo zai > knnanje in m hočejo ▼ njem čimbolj izvefbati inf > izpopolniti. f.' Naročite pri ___________KNJIGARNI^LOVENIO PDBLKHING CO. rnnetnost'in radodaraoet KriJ216 Wast 18th Stmt : * Hew York, N, Y . y kolikor smo informirani eedaj se bo parada začela afo pol desetih zjutraj, zato bo potrebno, da se vsi, ki bodo korakali v paradi zberejo približno eno nro prej v tovarni Mr. Oh ar k« "Lacjana na 12 Waverly Place, Kew Yor City Mf. Lac jan se je vdeležil sestanka v pe tek zvečer in je ponndil svoje tovarniške prostore v ta na men zato. ker se nastajajo blisru točke, odkoder se bo parada pričela pomikati. V, njegovi tovarni se bodo torej mogli preoibleči in afbrati vsi, ki bodo nastopili v paradi.. Ker «o Slovenci in Slovenke v New Yorku uposleni večinoma v slanmikarski in kloba-čaiski industriji, je Mr. Lac jan ponudil tudi, da bo dal napraviti kakih petdeset slamnikov & slovenskimi trakovi, katere se ibo dalo na ratapolago onim, ki bodo hoteli nastopiti v povorki kot slovenski slamm-karji ali slaffrinikarice. Ideja je bila odobrena, ali nismo pa že obveščeni od glavnega pripravljalnega komiteja, če bi bila taka skupina v povoifci dovoljena Kafeor hitro nas ko-mitej o tem določno obve«ti, bo to objavljeno. . ^Jugoslovani bomo kneli v paradi paradni voz (float) na ka teren) se bo vosila zastavono-si<». dva četnika, Slovenec in Hrvat, in naša paradna skupina Slovencev. Sribov in Hrvatov bo korakala s tem vosom. tZa n as v®e je važno, da se te tako govore muci Nobenih teritonjalnih zahtev. — Po treh letih lahko smatram, da je boj za enakopravnost Nemicije zaključen. V Evropi nimamo teritorijalnih zahtev. — Adolf Hatler, 7. mar. ca .1938. Čehi nemidjeni. — Nobenih "Čehov ne zahtevamo. Ko se Čehi sporazumejo s svojimi drugimi manjšinami, me češka država nič več ne zanima, in — kar se mene tSoe — laWko jamčim zanjo. — Adolf H&tler, 26. avgusta 1938. Njegova zadaja teritorijahaa zahteva. — tPred nami je zadnje vprsišanje, ki mora biti re-šeno. Sudeti poslednja te-ritori jalna zahteva, ki jo imam v Evropi, zahteva, kateri se ne morem odreči. — Adolf Hitler 26. septembra 1938- ja! Primorska Slovenka. INVESTIRAJTE V AMERIKO KUPUJTE rVPTED OTATEfi WAR SAVINGS BONDS in ST,%MPR SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO TWO-WAY PISATELJA LOUIS-A ADAMIC-A ZA NAVADNO CENO $2. 50 Pri naročbi se poalužite naslednjega kupona Pošiljam Money Order za lastnoročno podpisano knjigo: "THE TWO-WAY PASSAGE" za $...... Moje ime - St., ulica ali Box št. Mesto in država — Naročite lahko to knjigo pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 WEST 18th STREET NEW YOBK •GLAS NARODA"** New I«f MONDAY, JUNE 8, 1942 V8TAN0VLJKN 1M TRUE RODOVI Dogodki iz neikdanjih dni. Spisal: EXGELBERT GANGL 24 \ ft!c.', kadar je pel to pesem, ga je obšla globoka žalost; 7.ism lil »e je eaanenvu sebi. da bi «e razjokal sam nad seboj. Končno se je privadil pesmi, da jo je vedno pel ali pa žvžžgal polglasno, koderkoli je hodil im potoval. Postala mm je žvepla spremljevalka, ki se ni nikoli ločila od njega. Tako je invel vsaj nekaj svojega.. < Ko je drugo jutro vstal in se ob\ač:l in mu je mati prijavljala zajtrk, je Pavel pel tibo pred se svojo peaem. Vrata v kuhinjo so biia p riprta.. Dasi je pel Pavel tiho, je vendar mati natanko cula besede in napev. Roka ji je -.zastala pri delu. ČHitila je uboga žena bridkost in milino te j tesmi: "Nezvain in nevabljen, vedno sam s seboj, nemirne misli so mu družice; nikjer nikogar, da bi del irtu: Stoj! — da bi izprala bol — več ni solzice . . „M MOJ OBISK PRI SORODNIKIH IN PRIJATELJIH. (Nadaljevanje z 2. str.) de. Tudi njcirnu seui bil pred-:smo se seveda prejšnji dan dostavljen. Mož je še mlad, toda govorili. Tako sem pri »ostro -resnega značaja. V rokah je val osmi sv. maši v slovenski imel einilo in držalo, a njegov lačni cerkvici, posvečeni Presv. sipremljevalec je nosil načrte za Srou Jezusovem«. Miašo je da-jpreured>tev jezerskega obrež- loval tamošnji npcštovani in >a. Šla sta do župana, da podpiše predloženo predlogo. . , (Poslovil -ae še od Mr. John Lokarja ter se mu zabva- lil \siiu(patiČni župnik Rev. Matt Jager. Takoj po maši pa sem še iniel puriliko osebno poznati Rev. Jagerja. kateri me je za njegovo naklonjeno^, prav prijazno sprejel ter mi tu- ker mi je tako hitro presrifejbel Brečanje s sloveuskim županim v mestu Clevelandu.. lili ameriški Slovenci smo res lahko ponosni na takega moža, kakor je Mr. Frartk Lausohe, ki v skoro milijonskem mestni Cleveland, vodi županske posle ob čawu, ko je Aonerika v vojni. On je zaveden ameriSki Slovenec, ki se ne eiamuje svojega materinskega jezika, amtpak je ponosen na svoj mali narod v Ameriki. di razkazal stavbo novograjene tenia e, katera bo gotova meseca avgusta t. 1. Prav lepa hvala za prijazni spre jeni in pogovor. . iNato pa sta ine zopet odpeljala na svoj dom Mr. in Mrs. Blazieh, kyer sem bil deležen okusno pripravljenega kosila, mimogrede smo takoj obiskali se nekaj mojih prijateljev med njimi tudi Jofcn Gaborja, Udovicha, Trohotave, Kranjc, Obreza in Može, kjer je bila go vino na 61. oesti in St. Clair Ave. Ja, zares čas je prehitro prišel in treba se je bilo ločiti. Stisnili smo si roke v trdnem prepričanju, da se zopet snidemo ob prvi priliki in sicer v najboljšem razpoloženju. (Povrnili smo se potem nazaj v Cleveland z Mr. Kollander-jeiri in mojim očetom, kateri je sedaj ostal v Clevelandu pri moji sestri. Prav iskrena hvala za vso gostoljubnost tudi Mr. in Mrs. Dominik Jeran,, kijer sem tudi en večer prenočil. Še enkrat vam kličem vsem skupaj prav iskrena hvala za vso 'r^kazano mi gostoljubnost Ta obisk mi bo ostal za vedno v spominu, posebno pa še obisk Srečanja z gospodom- župa-jsaIno Tončka doma, ter je rav-nom ne bom nikoli pozabil. .Vjnokar nelkaj "merila" le sko- mini bo ostala vse življenje prijetna in topla zavest, da je j tudi-slovenski narod velik po svojih sinovih na svobodnih ameriških tleh. saj kot sta pi- "Kaj ne, človek dostikrat še jokati ne more. tako je ža I os t en-n se oglasi mati v kuhinji. *4Zakaj pravite to?" vpraša Pavel.. "Tvoja pesem mi je zbudila to vprašanje." "'Moja pesem? Ah, saj res! Niti vedel nisem, da po ,iem.. Moje mislr so bik daleč od pesmi," reče sin. Za Mnejal se je, ker se mu je zdelo čudno, da posluša mati besede,1 sateJj Louis Adamič in Frank ki so ee mu tako čudno in nehotoma porodile v glavi. Prišle j Ltfiusahe, na taka dva moža bi f-o same ob sebi. nezvane in nevabljene — kakor romar, ki sojbili ponosni tudi veliki svetov-irovorile o njem. |ni narodi. In oba sta tako na- *'Kje si s lišal to pesem* Preden g! odšel, je še niti pel."(ša; eden iz stare domovine,, "Naučil sem se je ob zadnjem potovanju. Povsod so jo drugi iz nove domovine, oba peli, koder sem hodiL Ni čuda, da mi je ostala v spominu.",velika osebna p rijatelja — »"Ali gre p esem še dalje" jdva velika slovenska svetilni- 44Morda a jaz je znani le toliko. Saj je dovolj, da sem ka v Ameriki, -e naučil to. Bolje bi bilo, ko bi se naučil kaj veselega. Člo-1 Sedaj pa naj preidem na so-vek tiči v sami žalosti in >o vedno globlje pogreza vanjo." sednje naselbine Akron in Bar ""Zdaj, ko si zopet doma, mi je srce iznova začelo ropati," berton, kjer sem preživel preja- Hitlerjevemu poskusu, da zasužnji svet. 4'Že mnogo let," je rekel predsednik Roosevelf, "je bil ameriški običaj, da se dan 14. junija posveti počaščen ju zastave, praporju naše svobode, naše moči in naše dolžnosti kot neodvisnega naroda. Sedaj se borimo v največji borbi ki jo je svet kdaj poznal. V tej planetarni vojni smo mi del velike celote. Borimo se rame ob rami z junaškimi ljudstvi združenih narodov, z zbranimi ogor čenin^i silami navadnega elo-večr/vstva. Alko vsi ne» zmagamo, vsi propademo. •"Radi teh vzrokov je primerno, da ob našem tradicijo- IWESTIRAJTE V AMERIKO pri našem častnem rojaku, žu- nalnem Zastavnem dnevu časti panu Frank Lauoclietu. Bog vas živi vse skupaj! — Vaš udari i rojak # Anthonv F. Svet. pravi mati. "In kaj upate?" "Uipam vse najboljše jn najlepše." nji dan v nedeljo. Najprvo smo ne p odali k moji teti Mrs. Mary Vidergar. kjer je bil moj "Blagor vam! Nesrečen je tisti, kdor nima nobenega ^e tri tedne na oddihu, nato upanja več. Prazno in pusto je vsenaokrog." se takoj podali k mojemu "Ali je s teboj tako?" _ Pavel ni hotel odgovoriti, zato je brž vprašal: "In kdaj se poroči Lenka?" "Pravijo, da v nekolika tednih. Jaz ne vem natanko, ker se rie menim zato. Tudi zate bi bilo bolje, da postiš Lenko. Tiberi si drugo." Izgovorila je mati zadnje besede, ne da bi vedela, kaj je hotela reči. Skoro ustrašila se je svojih besed, ko so bile i'e izgovorjene, in je pomislila, kaj je rekla. "To tudi storim." "To, da se oženim. Tako pokažem ljudem, da me niso ubili in dokažem tudi. da t»o Še diuga dekleta na svetu, a ne . amo Lenka. Tako bodi, mati! Naj se razgledani in razmislim- Nočem nika^smih sanj več! Svoj hočem biti, ne-t-dvi&en od vsakogar. Zato se oženim, in lepo nam bo potem.". Pavel je govoril naglo in iskreno. Materi se je zdelo, da govori resnico. Vendar je vprašala: ( "Ali misliš to resno?" "'Saj ste mi vendar svetovali. In mati ne svetuje sinu nič napačnega.." . 1 In tako se ga je oprijela niisel na ženitev. "Kje je tvoje bogastvo?" so Pavla izpraševali prijatelji. "Moje bogastvo je v tem. da se oženim." ' Začudeni pogledi so se obrnili v Pavla. . "V treh tednih se vendar Lenka poroči z Zavinščakom." "Da, a jaz si vzamem drugo." "In katero?" "Tisti dan, ko bo Lenkina pordka, bo tudi moja. • Takrat tudi zveste, koga vz&nem. In to je moje bogastvo. Zaman je bil ves napor, da bi me uničili. Toliko moči imam iše, da si ustvarim svojo srtčo sam brez Lenkine in Ribičeve pomoči." ' ' ""In potem pozabiš tudi na nas." "Ne, ali konec bo popivanju in ponočevanju. Saj mo-i ima vendar g ledati, da se vsi polagoma osamosvojimo. Ko pomrjo stairi, pridemo na njihova mesta. Mladi smo še. in bodočnost je naša. Le strahu ne sme biti v človeškem srcu." Eden izmed prijateljev ga vpraša: "Ali nisi tudi pred odhodom pripovedoval, kaki so tvoji načrti in koliko bogastva prinesds, ko se vrneš? Ali še veš, kako si treščil kupico ab steno, ko si jo izpraznil na svojo bodočnost?" Pavla je nekoliko užalilo to vprašanje. *4Govoriš tako, kakor bi mi ne verjeL A če lažem,, ma pljuni v obraz in mi reci vse. samo nič dobrega ne. Če sem pil na svojo bodočnost ali nisem pil zato, ker sem vedel, da se ani b l;ža? Ali nisem povedal ravnokar, da se oženim inP da bo konec potovanju? Torej je popolnoma razvidno, da s m tedaj ravnal s premislekom." Ni se jim hotelo govoriti o tem. Pavlu niso verjeli, saj •so vedeli, da govori mnogo in samozavestno, a ostane le pri besedah. Zatorej so začeli druge razgovore in se kmalu razšli. ( udno se jim je zdelo, da je silil Pavel domov. . Od prijateljev se je poslovil pred gostilno in od&el proti doma. Toda ni se mu hotelo spat. 1 Krenil je od stanovanja dalje po cesti iz mesta. Noč je bila svetla. Lep je bil iz-pr hod v hladnem zraku po posrebreni cesti. Pavel je razmišljal, kje «i poišče neveeto.- Zakaj to je gotovo in sklenjeno. da se poroči tisti dan, kalkor Lenka. Sponmil se je Manice,, šivilje, ki je stanovala in šivala p ri sosedu in hodila -ivat tudi po hišah. Dobro jo je poznal. Nekoliko bleda in «uha je bila v lica, a sicer je bila Manica lepo dekle. tamo^njenrti dobremu prijatelju Andreju Blaziohu, kjer smo zvedeli, da je šel na piknik, to je bili namreč v Soboto zvečer. Piknik je bilo priredilo namreč •društvo sv. Jožefa, tam smo ga našli ter tudi več drugih naših rojakov in rojakinj, kakor tudi med njimi večje število mojih prijateljev in znancev. Nato smo se zvečer podali še v lične gostilniške prostore mojega sorodnika Johna Obreza v Alkron, O. Seveda smo še poprej obiskali moiega strica Jps. Svet in njegovo družino. Tam pri Obrazu smo se prav lepo po domače pozabavali, pa kako bi se ne, ko smo bili deležni najboljše postrežbe, tudi 7» nas jirtu znanemu rojaku Frank Obrezu, kateri je bil že v taikem "buenissu" tukaj v "New Yorku pred nekaj leti. Tam je pa seveda "business" vse kaj drugega nego je bil tu-kiij, kar je pokazal nabito polni lokal, ko smo dospeli tja. Seveda brata John in Frank Obreza si znata v tem ozira pomagati ter aranžirati za izvrstno godbo za ples. kar je tem privlačnejše za stare in mlade.1 da, da ni bilo časa se nazaj povrniti na njen dom, ter poku-siti tiste dobrote- ki jih ravno pripravljala ko smo bili tam. Njen soprog pa je bil ravno v Službi. Torej Luka, se pa prihodnjič, ko spet pridem, vidi nvo. Večjo skupino mojih prijateljev in znancev pa sem našel popoldne na krasno urejenem vrtiču rojaka Jos. Lefcša-na. Nato smo se oglasili tudi v Slov. domu. katerega lastuje Slov. samostojno društvo "Domovina" pod vodstvom sedanjega odbora in siocor: L. Arko, preds.; S. Lauter, tajnik; in Fr. Poje, blagajnik. Seveda me je tja peljal irtoj dobri prijatelj And. BlazLch. Tam sem se sestal tudi z več rojaki, kakor tudi iz sosednje naselbine ro-{ jak John Zdravje je bil tam na- [ vzeč, ter se je na novo naročil na list "G. N." Dalje se je naročil tudi rojak And. Kovačič, iz Barbertona. Odbor Slov', mi je razkazal prostore, med njimi tudi zelo m/oderno kegljišče in mtoram reči in povdariti, da je to moderno kegljišče z vso potrebno opremo, tako da ste lahko barbertonski rdjaki ponosni na to stavbo. Rojak And. Btinjbadk je prejšnji dan obljubil, da me poseti na domu moje tete Mm. Vidergar — no. ga ni .bilo — mogoče je "mačka*' preganjal. Nič ne de, Andreje, se pa drugič vidimo, ali pa pridi v New York. (Popoldne me je prijatelj Bla-zich povabil v bližnjo naselbino Rittman, kj*ir ima slovenski lovski klub iz Barbertona svoje tarčno strelišče. Seve: da sem se vsakemu povabilu takoj odzvaL Ko smo dospeli tja, je bila tam že večja družba naših rojakov in rojakinj, tudi mojih prijateljev in znancev. Kako pridetm jaa do teh znancev, bodi tu omenjeno, da sem bil v letu 1924—1926 tam m o ne le svojo troboilnco. marveč tudi zastave onih, ki so skupaj z nami podpisali izjavo združenih narodov, poklanjajoč «e tem narodom, ki ea ZASTAVNI DAN ZDRUŽB- kajo na odrešenje iz tiranstva, NTH NARODOV. proti kateremu smo vsi, onim, (Dan 14. Tuniia. ki je tradi- katerih domovine niso bile raz-cijonalni ameriški Flag Dav, jei™^™ ° d™Jne' ^ letos izbral predsednik F. D.^inaškl .bori11 sredl Roosevelt kot priložnost, da m razsula vojne." se poudari edinost 26 narodov, Navajajoč narode, ki so zdru ki so se združili v borbi proti ženi z Združenimi državami v KUPUJTE UNITED STATES WAR SAVINGS BONDS In STAMPS borbi proti OsKču, je predsednik pozval Amerikance, naj polastijo ljjudtetva zaveznikov "■zavedajoč se. da le v moči in junaštvu naše neomahljive edi nosti najdemo silo, d£ prinesemo svobodo in mir Človeštvu." Slovenske 17 • • Knjige .„. „ T , .zaposlen. Udeležil sem se po- Albina, z.ena JohnObreza, pa tudi streljanjai SCTeda^i Ml us-peh kakor ^ pričako-val, to pa zaradi tega, ker sem bila sp et 18 let stara. Le tako najprej, Albina, kakor vsem ostalim želim vso srečo Vašemu poplu, (kakor tudi se na tem mestu prav iskreno zahvaljujem za vso izkazano mi gostoljubnost. Kadar pridete v New York, bom že sknšal povrniti. _ V istem času sam "tudi obiskal mojega "starega" kolega in prijatelja Louis Wallanta, kateri mi takoj na vsako pifi-'^T4 mo odgovori, kadar mu kaj pi-| J- LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v naše domove, odprimo ji srce . . . (Finzgar) 1181X1 POUČNI SPISI Spisal Knm Meik*. (144 strani.) Cena 70c MARKO SENJANIN — SLOVENSKI ROBINSON Cena 75c MILIJONAR BREZ malo rabil pulško zadnje čase. No, pa tudi iKjkaj mojih kolegov so imeli skoro isto smolo, zakaj, seml potem uganil. Namreč za zelo mieno pripravljeno bar o za streliščema, kjer je iz Cerknice Klančar, po domače Zimec, serviral prav izvrstno kapljico raznega kalibra. Ni čudno, če so potem strelci, odnosroo lovci videli trikrat ali veo tario pri stre-lja-T-udi malo smo zapeli, da DENARJA Spi Ml Phillips (92 strani.) Do skrajnosti napet roman Is modernega življenja. Oppen-beim Je znani anglefikl romanopisec poznan po celem »vetu. Cena 15 c MALENKOSTI sem. Z njirrt smo se sestali tu-\ . kateri je žal d> potem zvečer pn Obrezovih.1 i__i No, Lojze, le tako priden bo di za pisat, pa ne bos nobene-'ga pencelna zlomil! Poslovili •tako hitro potekel, da je bilo kar treba se na hitro posloviti. tKer namreč sem bil poprej zmenjem z mojim prijateljem INadaljevajije.) J Sb. v __, i . , ULUCU, Clll Zl Uivjl'114 »no se ze P°zno PonOci v trdm, A ;K ^ me ^adi da se zopet kakor hitro bo ^ ^ ^ . te/da prilika nanesla, zopet snidemo ^^ ^ ___. _ '__, I, . . r j me popelje nazaj v Cleveland, zdravi m veseli. j kar je seveda tudi storil, za kaj (Nato smo se podali zopet na mu na tem mestu izrekam pri dom !k moji teti Vidergar v' srčno zahvalo. Naj še omenim, Bar berton, kjer sem tudi pre-'da na tem! strelskem sestanku nočil. drugi dan na vse zgodaj je bilo navzočih tudi nekaj na ko se mi je zdelo, da sem rav- šib clevejandskih rojakov in nokar malo zadremal, pa itaj rojakinj, med njimi tudi znana me prišla pozvati za iti k magi rojakinja Mi«. Stam^pfel. kate-Mr. in Mire. A. Blažich, kakor'ra ima svojo manufaikturao tr- SpUal Ivan Albreht (120 stranL) Cena 75c iHllllItlllllllllllllllllllitlllHIltlllllll ANlil.KŠKO SLOVENSKO BERILO