Gospodarske stvari. Turška detelja (esparsette.) Detelje iuaamo ve5 plemen. Razločujemo 1. navadno, štajersko rjavo. 2. belo ali rumeno. 3. laško ali krvavo deteljo. 4. meteljko ali lucerno ali nemško in pa 5. turško deteljo, ki njej pravijo tudi esparsette-detelja. 0 tej hočemo daues spregovoriti. Turško deteljo hvalijo posebno kranjski kmetovalci. Pravijo, da je Slovencem še malo znana a vredna, da bi njo bolje poznali. Med vsemi deteljami daja najboljšo klajo ali krmo, in jenilje za ljubo tudi brežine in slab, kamenit in peš5en svet. Tudi nobena detelja ne trpi tako dolgo, kakor esparsette-detelja, namre5 po 15—20 let. Njeno koreninje je močno in se časib po 3— 5 Srevljev globoko v zemljo zarije. Steblovje ima visoko 2—3 5revlje in vejuato. Listki so suli5asti, rožno-rude5i, cveti pa grozdu podobni. Seme je okroglasto v nekoliko trnatem stročji. V primeri z drugimi deteljami, daja esparsette precej menje krme na leto. Vendar ima to prednost, da njej ne škodi hitro niti mraz niti vročina. Njen obstanek je odvisen posebno od tega, kakor je prva leta obrastla. Če je kmalu iz za5etka z listjem in steblovjem pokrila zemljo, potem je vse dobro. Ni se bati, da bi njej kaj škodilo in postane najbolj zanesljiva pična rastlinka. Esparsette detelja ima tudi to prednost, da živinSeta ne napenja, 5e se mu zelena poklada. Najbolje pa tekne ovcam. Žali Bog, da zabteva apninsko dno in podlago pri njivab, na katere se seje. Drugod se malokedaj splača turško deteljo sejati. Sicer pa še velja o nje sledeče: 1. je zadovoljna tudi z mrzlo lego zemljišča in zoper sušo ni občutljiva, 2. zahteva apninsko zemljišče; stori pa še tudi na kamenitili in peščnatib njivah. Najlepše raste na brežinab, in na laporji, 3. Seje se za turšico ali jkrompirjem 5 i s t a. Le malokedaj se njej prida nekoliko ajde, graborice, ječmena ali ovsa, 4. zahteva staro močno zemljo, vendar se njej tudi sme pognojiti, 5. zemljišce mora biti plevela prosto in dobro, mogoče globoko zrablano, 6. seje se meseca aprila ali maja, 7. na 1 oral gre 4—5 mecnov ali 120—150 funtov semena. Funt stane pri g. Berdajsu v Mariboru 40 kr., 8)Seme se mora V/2—2 palca globoko zavleči. Če je zemljišče susno in rablo, ga je tieba z valjekom potlačiti, 9. turško deteljo je potrebno, dokler je še mlada, skrbno oplevati. Živino na njej pasti ne gre. Dobro je, ako se njej v prvem in drugem letu z mešanim gnojem ali z gnojnico pognoji. Prazni prostori se morajo s semenom zopet posejati. Tako oskrbljeno deteljišče trpi svojib 8—12 let in se na leto zomore 2ali 3krat pokositi. Prva kositev je vselej najbolj izdatna. Od 4. —10. leta rodi največ klaje. Oral daja sploh 20—25 centov dobre in tečne krme, ki živini dobro stori, zelena in posušena. Krave dobivajo dobro mleko, iz katerega se dela vrlo okuseu puter, 10. turška detelja, 6e je za krmo uaiucnjena, se kosi vselej pred cvetenjem. Za seme se odlo5i detelja prve kositve ter se pusti zoriti, dokler stročje ne postaja ijavo, stebljovje pa velo. Ce se semensko stročje ne smuSe, tedaj pa se detelja pokosi, opazno posuši in seme izinlati. Oral tuiške detelje daja 14—20 mecnov semena. Pepel trarnikom dober gnoj. Pepel se najboljše porabi za gnoj na travnike. Posebno dobro stori onim travnikom, kteri imajo bolj težko zemljo ali celo moSvirnato in vlažno. Drvni pepel ima za ta namen najve5 vrednosti, ker ima mnogo fosforovokislih iu oglenokislih soli v sebi, ki se_ deloma v razkrojivnem stanu v njem nabajajo. Če mecen pepela 23—30 krajcarjev velja, tako mu ta cena ni previsoka, ter se v njem zadižan kali in fosforova kislina ne kupuje predrago. Če je drvni pepel zelo z drugim, postavim s pepelom iz šote pomešan, tako ima manj viednost. Sotni pepel ima namre5 poleg raznih dobrib delov tudi mnogo železa v sebi, kar njegovo vrednost izdatno znižuje. Pepel rjavega ali črnega premoga je, kakor nekteri mislijo, brez vse vrednosti in k večemu za vlažne mo5virnate tiavnike. Kdaj se iina pepel na tiavnike in senokoše spraviti, niso vsi kmetovalci jednakih misli. Jeseni travnike s pepelom potiošati ima mnogo za se, vendar pa se tudi ne sme reči, da bi pomladansko potrošauje ne bilo koristno. Koliko se ga more potrositi, to ni vedno jednako, ker je tudi pepelova vrednost različna. Na 1 bektar, to je 1 oral 1180D sežnjev ga gre 20 — 120 centov. Kako najbolje teleta vzrejati? Že večkrat smo govoiili o vzrejevanji telet in že marsikteri uačin povedali svojim bialcem, kako je dobro in vspešno ravnati s teieti. Jeden nacin, ki se je po mnogib skušnjah kot najboljši skazal, je pa sledeči. Tele se blizo starke tako priveže, da more sesati kdarkoli in kolikorkoli se mu poljubi. Po petib tednih pride od starke proč v teleSji blev, kder inore prosto okoli letati in skakati. Iz tega bleva se v šestem tednu vsak dan trikrat k starki spušča, in dobiva dvakiat na dan mlečno vodo z otrobi potrošeno. V sedmem tednn le dvakrat na dan seza in dobiva trikrat otrobovo juho, in 5e bi diiska pritegnila, nekoliko kruha v njo. Poklada se mu tudi kuban oves. V osmem in če je potreba tudi še v devetem in desetem tednu seza le jedenkrat na dan in je otrobova juho, oves in grab, seveda kuhan in dobiva že mrvo seua. Po tem času je že dobro, sesaodvajeno rado je, se ne shujša in ne dobiva vise5ega trebuha in vpognjenega hrbta, je črstvo iu veselo. Privezati ga pred leta dnevi ni treba, pa5 pa se mora marljivo snažiti. Odstavljeno tele lepo raste, ako se mu na dan 3—4 funtov sena, 72—1 funt zrnja, t. j. ovsa, graba, prge z ogerŠ5ico pomešano iu kuhano, in toliko rezanja, koHkor ga povžiti boče, poklada. Popisovanje konjev se viši letos na Štajerskem; to pa ne zavolj vojašeine, ampak v povzdigo našega konjerejstva. Zato se bodo popisovalc samo kobile 31etne in vise. To je važna in celo potrebna reč. Tako se bode natancno poizvedelo, kde se pvav za prav konji rede, kde in koliko se nabaje kobil za pleme, kakega pletnena da so, katere lastnosti imajo, za koliko žrebcev se ima pri posameznih žrebčevskih štacijonih priskrbeti. Ob enem se namerjava sestaviti deželni konjerejski zapisnik, kder bodo vse kobile boljšega plemena zaznamovane. Po dokončanem delu se bode skrbelo, da bodo komisije pri nabirauji konjev za vojsko take kobile izpuščali. Zapisnik se bo dal tiskati in razglasiti, da bo svet stanje našega konjerejstva bolj izvedel. Deželni zbor štajerski. V poro5ilu o delovanji deželnega zbora srao zaustali. Najvažniše stvari bočeino danes pridati. Pri 12. seji se je v deželni proračnu vzelo 13.900 gold. za deželni zbor, 179.500 gld. za deželue uradnike in kaucelije, 628.000 za fond grnntne rešitve. Sklenilo se je tudi, da se rudarska šola v Leobnu vzame na deželni račun. Ob enem je se tamošnjim učencetn za štipendije dovolilo 900 gld. Za Jobaneum v Gradcu plačujemo 42.000 fl. Za zidauje telmiške visoke šole, tudi v Gradci, bi dežela imela doložiti 300.000 gld., poslanci pa so niislili, da bi 200.000 gld. tudi bilo — zadosti. Višja realka, zopet v Gradci, potrebuje 43.400 gld., niestjanska šola v Judenburgu 8400 gld., v Fttrstenicldu 7000 gld., v Hartbcrgu 6900 gld., v Radgoui 7382 gld., v Celji 7500 gld., realna gimuazijav Ptuji 12.000 gld. in v Leobnu 18.000 gld. Maribor dobi Srazredno mestjankso^ šolo za deklice, dežela mu pomaga s 1500 gld. Soštanjci so prosili deželne podpore za ceste, dobili pa — niso nič. Popravljanje Anižine struge bo do leta 1879 koštalo 79.000 gld. 2 tretjiui zadeuete deželo. Zavolj drzavne rndaruice zn kalamino in ciuk v Šoštanji sta se poslanca Brandšteter in Lobuinger skregala. Prvi je podvzetje bvalil, diugi pa trdil, da ni za ni5. Vojniška srenja se bo smela v 2 srenji razpisati. V poslednji seji 3. maja 8e je sprejel proračnn za 1. 1876. Deželni stroški znašajo 3,410.829 gld., dobodki pa 1,622.792 gld., ponianjka tedaj še 1,778.037 gld., ki se kot 37 °/0 naklada vržejo na da5e.