Ljubljana, sreda 28. septembra 1932 Cena t Din Upravništvo: Liubliana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratnj oddelek: Ljubljana Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Naročnina znaša mesečno Din 25.—, sa Inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon št. S122, 3123, 3124. 3125 in 3126. Maribor, Aeksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje. Kocenova uL 8. Tel. št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Minister dr. Kramer © nalogah in delu JRKD Velik govor ministra dr. Krame rja na ustanovni skupščini banovinskega odbora JRKD za primorsko banovino v Splitu Split, 27. sept. n. Oi> 10. dopoldne se je vršila v gledališču banovinska skupščina JRKD. Udeležili so ae ie vsi poslanci, senatorji, župani, banovmski svetniki ter delegati sreskih organizacij iz vse primorske banovine. Prisotni so bili tudi ban Jablano-vič in splitski župan dr. Račič. Zborovatci so zlasti navdušeno pozdravili glavnega govornika ministra dr. Alberta Kramarja. ^ Zborovanje je otvoril predsednik začasnega odbora senator dr. Ivo Majstorovic, ki je v svojem govoru izvajal: Čul sem očitke, da sem se izneveril idealu hrvatstva. ker sem stopil v to organizacijo- Protestiram protj temu, ker se zavedam, da sem Hrvat tako sedaj kakor sem bil prej. Moje prepričanje je, da boli koristim hrvatstvu nego oni, ki s svojim rovarenjem proti državi delujejo tudi proti hrvatstvu. Če boče hrvatski narod doseči oni delež, ki mu pripada v tej državi, mora z odločno voljo na delo, mora opustiti abstinenco, ki mu najbolj škoduje in ne sme slediti peščici zapeljiv-cev, ki ea zadržujejo od sodelovanja. Sledile so volitve slavnega banovinskega odbora. Za predsednika je b:l soglasno izvoljen poslanec dr. Grga Andjelinovič. Dr. Andjelinovič je po svoji izvolitvi prevzel besedo in se zborovalcem zahvalil za izkazano mu zaupanje. Nato je povzel besedo viharno pozdravljen MINISTER DR. KRAMER. ki je uvodoma izrazil svoje zadovoljstvo nad lppo uspelim zborovanjem. Izvajal je, da vidi kot generalni tajnik stranke v velikem odzivu zbotovaleev poaoj za uspeh strankinega razvoja v primorski banovini. Če Primorci in Slovenci ne angažirajo vseh svojih sil za narodno in državno idejo, ne vem, kako bi bilo z našo slovensko in primorsko eksistenco- 6. januarja 1929. je kralj izvršil velik čin, ki bo zabeležen za vedno v naši zgodovini. Narod je tedaj odobraval to politiko in jo je odobril tudi pri volitvah dne 8. novembra preteklega leta. Če pa hoče narod sodelovati pri urejevanju naših razmer, ne sme ostati neorganiziran- Če hočemo izvajati rolitiko 6. lanuarja, moramo ustvariti narodno vojsko, ki bo v notranjem življenju države igrala nekako isto vlogo, kakršna je vloga naše vojske proti našim zunanjim sovražnikom. Naša stranka je na osnovi idej 6. januarji pozvala k sodelovanju rse pozitivne elemente našega naroda, ki so uvideli, da naših razmer ni mogoče sanirati z neza-fijo in prazno kritiko, marveč edinole z iskrenim sodelovanjem in razumevaniem-Z delom je treba dokazati pravo jugoslo-venstvo. ki ne obstoja v kričanju* nego r duhu resnične nacionalne in gospodarske sanacije, v solidarnosti in pravem razumevanju gospodarskih in socialnih problemov našega naroda Vsaka pokrajina vidi, da je za njeno varnost potrebno zavetje, ki obse- ga vso našo državo od Triglava do Demir Kapije, v kateri občuti vsakdo za izpostavljene kraje tako, kakor če bi bili to njegovi lastni. Edino le jugoslovenska ideja je primerno sredstvo, da kot narod očuvamo svo^ jo gospodarsko in socialno eksistenco. Niti Hrvati niti Slovenci, pa tudi Srbi sami ne bi mogli braniti samih sebe. če v narodu ne bi vklila velika ideja, ki veže rse in ki jamči vsem njihovo sedanjost in bodočnost. Ta jugoslovenska ideja je ideja 6. januarja in na njeni osnovi je organizirana tudi naša stranka. V imenu stranke je zabeležen tudi velik del našega programa. V njenem kmečkem naslovu tiči glavni značaj naše politike, to je politike kmetov. Ta politika je osnova naše države in stranke, ki sta kmečki. Naša stranka ima pa v tem pogledu tudi veliko korekturo. Ona je proglasila načelo nacionalne solidarnosti in zaradi tega interesi enega sloja ne moreio biti docela zapostavljeni za interesi ostalih. Tretja beseda v imenu stranke je demokracija. S to besedo jamči stranka, da bo ustvarila možnost za prehod k jugoslovenski demokraciji, pri čemer pa morata biti izključen vsak eksperiment in zloraba, ker nočemo napraviti onih napak, ki jih je zagrešila evropska demokracija. Jeseni se sestane parlament in se bo v prvi vrsti obravnavalo vprašanje kmečkih dolgov. Vprašanje se je začasno rešilo že meseca aprila. Vendar provizorij ne more dalie trajati. Snričo sedanjih cen kmečkih pridelkov je treba kmeta razbremeniti. Najti moramo not. do kateri bomo i energično zunanjo trgovinsko politiko zagotovili prodajo naših kmečkih pridelkov. Drugo vprašanje, s katerim se bo bavflo narodno predstavništvo, je vprašanje decentralizacije in dekoncentra- cije uprave. Uprava ne more biti dobra in v korist naroda. če se morajo celo vprašanja šumarjev, fmancarjev in drugih reševati v Beogradu-Velik del državno upravnih poslov je treba prenesti na banovino in banovin6ke svete, ki bodo morali delovati v interesu posameznih krajev. Država bo z novim zakonom prepustila banovinam tudi de! dohodkov, d« bo tako omogočeno njihovo uspešno delo. Vprašanje občin oreide v neposredno kom-petenco banovinskih odborov in svetov. Tu bo prišla že do izraza ideja demokracije. To so tri velike naloge, ki jih bo moralo rešiti narodno predstavništvo. Naša naloga pa ie, da izvršimo drugi del Radičevega sesla: Kralj in narod. In tedaj bomo z gotovostjo izvršili, kar ie naša dolžnost. Govor ministra dr. Kramerja je bil sprejet s silnim odobravanjem in z dolgotrajnimi ovacijami kraliu in Jugoslaviji. Jugoslovenske zadeve pred Svetom DN. Železrilški spor med Avstrijo in Jugoslavijo - Vršila se bedelo nova direktna pogajanja Ženeva, 27. septembra. AA. Današnja seja sveta Društva narodov je bila med drugim posvečena poročilu o sodelovanju svetovnega tiska pri organizaciji miru. Poročilo je bilo sprejeto v celoti. Nato je bila razprava o sporu med jugoslovensko in avstrijsko železniško upravo glede železniških prog od avstrijske meje do Dravograda in glede proge Velenje—Zlata voda Svetu Društva narodov so predlagali, naj bi razsodil v tem spOru med avstrijskimi in jugoslo venskimi železnicami. Svet pa je sklenil, naj se obe stranki še enkrat skušata neposredno sporazumeti. Sele po šestih mesecih bo svet sklepal o tem. ali naj posreduje. Vodja jugoslovenske delegacije zunanji rnnister Jeftič je pristati na ta sklep v soglasju z avstrijsko Helesaoi-jo. Na popoldanski seji skupščine Društva narodov je predsednik Politis sporočil, da zahteva Poljska v smislu pravil zase ponovno izvo'itev v svet Društva narodov. Volitve bodo v ponedeljek. Sledila je razprava o splošni politiki Društva narodov v preteklem letu. Avstralski delegat Hu-gues se je postavil na stališče De Valere in izjavil, da se Društvo narodov nahaja v resni preizkušnji. Govornik je mnenja', da ni miru brez varnosti. Pravi vzroki vojn pa so gospodanske narave. Ženeva, 27. septembra, AA. Na današnji tajni seji sveta Društva narodov je bila sprejeta ostavka generalnega tajnika Društva narodov sira Eriea DrummOnda. V službi bo ostal do junija 1933. Njegovega narednika bodo izvolili na izredni skup* ščini Društva narodov v novembru t. L Pred izstopom liberalnih ministrov iz angleške vladb Na današnji seji vlade bo prišlo do odločitve — Zadnji poizkusi za pomnjenje se&i kompromis s tem, da bodo -predlagali, naj se izrvedba ottawskih dogovorov odgod.j preko svetovne gospodarske konference. KeT pa je pričakovati, da se bodo konservativci, ipa tudi Macdonald temu predlogu odločno uprli, utegne biti ta liberalni kompromisni predlog samo pretveza, tla upravičijo svojo ostavko. London, 27. septembra AA. Na Downing-Streetu je prišlo danes do važnih razgovorov o problemu liberalnih ministrov. Posebno mnogo sta konferi-rala Macdonald in Simon. Vsi konservativni ministri, pa tudi Macdonald se trudijo na vse načine, da preprečijo krizo ali pa jo vsaj omeje. Po drugi strani pa se zdi, da je ves trud samuelistov, kj bi hoteli simoniste pregovoriti, naj z njimi izstopijo i« vlade, zaman. Videč, da tako ne bodo uspeli, hočejo zdaj samueli-stii svoje tovariše simoniste pnlipraviti vsaj do tega, da bi se vrnili k prejšnji liberal. nejši politiki. Samuel i-n njegovi pristaši očitajo namreč Simonovi zunanji politiki in Runcima-novil carinski politiki, da se prer/eč nagibata h konservativnemu konceptu. Razen Samuela je zelo verjetno, da bo izstopil da vlade tudi Snowden in še dva druga ministra. Eden med njima je lord-kancelar Sankey, ki utegne le iz osebnega prijateljstva do Maedonalda v poslednjem trenutku izprememiti svoj sklero, drugi pa lord 'ivothian, p od tajnik za Tndijjo, čigar navzočnost v vladi je ravno sedaj zelo potrebna. V -političnih krogih govore, da bodo na jutrišnji seji vlade poslednjič poskusili do- Demisija Titulesca Bukarešta, 27. sept. AA. Titulescu je podal ostavko kot rumunski poslamik v Londonu in kot stalni delegat rumumske vlade pri DN. Svoj korak utemeljuje z nesoglasjem z rumunsfco vlado r zunanje političnih vprašanjih. Rumun^ka vlada je naprosila Titulesca, naj prekliče svojo ostavko in ostane na svojem me9tu. Odisejada bolgarskih komunistov Sofija, 27. septembra AA. Nedavno je pobegnilo iz pristanišča v Varni 15 komunistov. Vsa poizvedovanja in zasledovanja bolgarskih oblasti so bila zaman. Bolgarski komunisti pa niso imeli sreče. Na Črnem morju je njihov čoln zašel v hude viharje, ki so gnali čoln proti rumunski obali, kjer o komuniste prijeli. HUD POTRES NA BALKANU V ponedeljek zvečer je bil v Macedoniji usoden potres — Na našem ozemlju ni bilo škode, tem večja pa so opustošenja v Grčiji Beograd, 27. septembra, p. Južna Srbija. predvsem vardarska banovina, je preživela sinoči zopet hude ure. Med 20. in 21. uro ie nastal močan potres. V spominu na dogodke marca 1931 je prebivalstvo v paničnen strahu zapuščalo svoje domove in čakalo, kdaj pride zopet do nove katastrofe. K sreči pa je tokrat večja nesreča izostala. Po vesteh, ki so prispele v teku današnjega dne iz vseh krajev Južne Srbije, pofcres nikjer ni zahteval človečkih žrtev in je tudi materiialna škoda z nekaj izjemami neznatna. Strokovnjaki razlagajo ta potres s tem. da se šele sedaj sesedajo zemeljske plasti, ki so izgubile svojo seizmološko stabilnost ob priliki katastrofalnega potresa marca 1931. Že takrat so učenjaki napovedali, da se bodo potresi ponavljali še več let, predno se bodo zemeljske plasti znova uravnale. Potres je napovedalo že včeraj dopoldne močno podzemeljsko bobnenje, ki so ga slišali zlasti v okolici Valandova, v dolini Bregalnice in v okolici Strumice. Strokovnjaki so ves popoldne pričakovali, kdai se bo pojavil prvi potresni sunek. Zabeležen je bil kmalu po 20. uri. Glavni sunek so zabeležili potresomerni aparati v Beogradu o«b 20.23.37. Potres se je v manjših presledlkih ponavljal vse do 31.16. Glavna potresna proga gre od Valandova proti Udovemu in se na široko razpleta vzdolž te linije. Posebno veliko paniko je po-tres izzval v Djevdjeliji, Štipu, Kava-daru, Prilepu in Negotinu. Nekoliko slabše so občutili potres tudi v Skoplju, Ve-lesu in okoliških krajih. Oblasti so izdale na prebivalstvo primerna navodila, kako naj postopa v primeru, dia bi prišlo do ka'ke večne katastrofe, če-sar pa se po mnenju strokovnjakov ni bati. Potres so zabeležile tudi vse ostale potresomerne postaje v Jugoslaviji. Pariz. 27. septembra. AA. Havas poroča iz Soluna: Snoči ob 21. uri so občutili nenavadno močne potresne sunke. Trajali so kakih 10 sekund. Prebivalstva se ie zaradi tega polastila strahotna panika. Vse je zbežalo na prosto in zapustilo stavbe. Ob 23. uri so se potresni sunki ponovili. V tretje je potres divjal ob 3. zjutraj. Potresne sunke so čutiii po vsej Makedoniji in Trakrji. Epicenter potresa leži po vsej priliki na poloto-ku Halkidiki. Po prvHi uradnih vesteh Je potres porušil šest vas«. Vse stavbe so se porušile. Bilo Je 120 mrtvih, več sto o«eb Je dobilo hude rane. Oblastva v Solunu so poslala v ponesrečene kraje zdravnike, rešilne oddelke in najnujnejšo podporo. Atene, 27. septembra. AA. Vas Stratonl-kJon na Halkldikj je potres porušil. Okoli 50 ljudi Je mrtvih, 100 pa ranjenih. V vasi lerissos na Halkidiki se je podrlo zaradi potresa več hiš. Baje je okoK 100 ljudi mrtvih in nevarno ranjenih. Atene, 27. sept AA. Potres v grški Ma-kedonijj po dosedanjih podatkih nI bil samo katastrofalen, marveč hujši, kakor so biti vsi potresj zadnjih let na Grškem. Potres je 15 vasi popolnoma uničil. Največja je škoda na polotoku Halkidiki. V tamkaj-šnjem mestecu Stratonikj je potres porušil 300 hiš, 200 oseb je dobilo hude rane. Podobno razdejanje je potres povzročil v Sta-gejri, kjer se je rodil filozof Aristotel. Potres je presenetil ljudi sredi spanja, da se niso mogli rešiti in so jih ruševine pokopale pod seboj. Halkidiški guverner Gona-tas je odpotoval na tortpedovki >Pergamos« na kraj nesreče, da bo osebno vodil reševalno akcijo. Atene, 27. sept. s. Po dosedaj še nepotrjenih vesteh je potres zahtevaj 150 človeških žrtev. Potresml sunki, .ki so se najbolj občutili v Solunu, Macedo-nriji in Traciji, so se občutili s-Inoči od 21. ure do danes 3. ure zjutraj. Najbolj so trpeli, kraji Yerso, Neorodos, Starinike, Neohori iin Staghira. Več sto oseb je bilo ranjenih. Iz Soluna je odšlo več pomožnih vlakorr. Angleški kompromisni predlog o razorožitvi Posebna konvencija naj bi nadomestila vojaške klavzule mirovnih pogodb - Razorožitveni načrt skandinavskih držav Berlin, 17. septembra. AA. V vesteh, ki so se razširile v Ženevi, da je Simon izdelal kompromisni načrt o razorožitvi, vidijo v nemških uradnih krogih samo po-izkusne balone. Simon je predlagal kompromis na naslednji podHagi: 1. Klavzula konvencij e, ki naj jo sklene razorožitvena konferenca, naj nadomeste za Nemčijo, Avstrijo, Madžarsko in Bolgarijo vojaške klavzule mirovnih pogodb, s čimer bi dobile nemške zahteve po enakopravnosti pravno zadoščenje. 2. S svobodnim pristankom k tej konvenciji bi dobila Nemčija pravico do nekaterih vrst orožja, ki jih mirovna pogodba prepoveduje. 3. Kvant'tati vn a redukcija oboroževanja pri drugih državah, zlasti pri Franciji, nai hi zmanjšala sedamo vrzel med njimi in Nemčijo v oborožitvi. V nemških krog. i h pripomiuja-jo, da tak kompromis ne bi nemških zahtev bistveno zadovoljili in sicer iz nasledmjih razlogov: 1. Nemčija hoče dobiti kvalitativno enakopravnost in bi se o eventualnih rezervah dalo govoriti samo na polju kvantita-tivnosti. 2. Nemčija hoče dobiti pravico, da izvede sistematsko reorganizacijo sedanjega vojaškega ustroja v tem smislu, da zniža službeni rok aktivnega vojaštva in ustanovi milico, ki bi se pridružila red™ vojski. 3. Nemčija vidi v določilih čl. 178 versailleske mirovne pogodbe, ki j.i prepoveduje »vsak ukrep mobilizacije ali kaj takega, kar bi bilo podobno mobilizaciji«, nekai, kar ni združljivo z načelom o enakopravnosti. Nemčija zahteva zato, nai postane v tem pogledu enakopravna z drugimi državami. Ta zahteva pa ima za logično posledico črtanje § 3 čl. 160 mirovne pogodbe, ki pravi: »Nemški generalni štab in vse druge temu slične ali sorodne ustanove se razpuste in se v nobeni obliki ne morejo obnoviti.« Pariz, 27. sept. d. V svojem nedeljskem govoru v Gramatu ie Herriot izjavil, da proučujejo ugledni člani Društva narodov načrt, po katerem bi bila razorožitev sorazmerno odvisna od varnosti. Pristavil je, da izvira načrt te razorožitvene in varnostne pogodbe iz skandinavskih držav. Kakor poroča »Journal des Debats« iz Ženeve, je bil načrt te pogodbe že predložen voditelju francoske delegacije Paulu Boncourju. Načrt določa popolno enakopravnost v razorožitvenem postopanju in varnosti vseh držav. Za njegovo izvedbo se predlaga zaključitev dveh konvencij. Prva bi imela splošen značaj ter bi bila obvezna za vse države, druga konvencija pa bi imela izključno regijonalni evropski značaj ter bi upoštevala za stari kontinent vse potrebe naciionalme obrambe in nacijonalne varnosti. Druga konvencija bi uveljavila enakopravnost za vse evropske narode. Vsebovala bi predvsem prostovoljno obveznost vseh držav glede varnosti, nato pa vojaške klavzule glede razorožitve, ki seveda ne morejo biti za vse države enake, ker je treba upoštevati politične in geografske razlike. Umevno je, da vsebuje konvencija tudi točna določila o uvedbi nadzorstva nad razorožitve o. Ženeva. 27. septembra. AA. Davi ob 9 30 je ime! predsednik francoske vlade Herriot konferenco s člani francoske delegacije in z niimi dolgo konferiral o letom jem programu skupščine Društva narodov Popoldne sta imela Herriot in Hender-son kratek razgovoi, ki ;e trajal oko'i 20 minut. Sodijo, da sta govorila o položaju, rastalem z nemško odsotnostjo na razorožitveni konferenci Čeprav mislijo politični krogi da bi se napetost znatno omilila, fe bi se mogla Herriot in Neurath v kratkem sestati, obstoja malo upanja za tak razgovor. Razlog za to je v odganjajočem stališču nemškega tiska in pa v tem. da namerava kancclar Papen drevi odgovoriti na govor v Gramatu Predsedstvo razorožitvene konference je odgodilo s*'oje sestanke. Prihodnja seja ho 10. oktobra. Dotlej se bodo vršili med posameznimi delegacijami neobvezni sestanki in izmenjave misli, ki naj omogo« Cijo združitev raznih stališč o varnosti in razorožitvi. Gomfaos ho sestavil novo madžarsko vlado Poleg stranke edinstva namerava pritegniti k sodelovanju tudi druge vplivne ljudi izven strank — Ostra obsodba dosedanjega režima Budimpešta, 27. septembra, č. Poskus •unicnistične stranke, da bi se ohranil sedanji vladni sistem na osnovi sodelova- nja dosedanjih vladnih strank, se je ponesrečil. Nacionalisti so imeli v pretekli noči konferenco, na kateri je vodstvo str&nke izjavilo, da bo sodelovalo v vlad-koaliciji le, ee se pritegnejo k sodelo-v?nju vse parlamentarne stranke, ki de» lujejo na osnovi naoionalnih programov. V političnih krogih je danes vzbudil splošno pozornost uvodnik, ki ga je v meščansko nacionalističnem organu »Pesty Hirlapu« objavil bivši ministrski predsednik in član gornjega doma grof Hadik Člankar energično nastopa prod dosedanjemu sistemu in pravi, ga je bil prav ta sistem kriv vsega zla. ki ga je dosedaj trpel madžarski narod. Grof Hadik ostro napada unionistično stranko zaradi terorja pri zadnjih voftitvah. Treba je onustiti. par vi v 6vojem članku, tako zločinsko de- lovanje, ker bi narod sicer izgubi! vero v bodočnost. V dobro poučenih krogih krožijo med tem govorice, da je dosedanjemu ministru za vojsko Gombosu zagotovljen mandat za sestavo nove vlade. Na poti je le še nekaj forma'nosti. Gombos ne namerava sestaviti nove vlade le s pomočjo unioni-stične stranke, marveč računa tudi na podporo vplivnih političnih osebnosti izven strank. Budimpešta. 27. septembra g- Danes je potekel teden dni. odkar je podala ostavko Karoljnjeva vlada, pa še vedno ni vildeti izhoda iiz krize PoHt/ičmf krogi menijo, da nova vlada ne bo sestavljena pred koncem te^na. Izgledi arofa Bethlena so vedno mani&l. kar uvidovaio tudi v enotni stranki. Državni uwra.vnik je danes sprejel kot zastopnika ooozieije poslanca Gastona Gaa. la in Raswaya. Karolyijeva vlada je imela danes svoje zadnje posvetovanje. Ostavka Venizelosove vlade Atene, 27. septembra. AA. Atenska agencija poroča: Ker še ni končana razdelitev mandatov po ostankih preko količnika, se bodo končni rezultati nedeljskih volitev vedeli šele jutri. Po prvem štetju je dob i'a liberalna stranka Venri zelosa 87. Kaldarisova ljudska stranka pa 78 mandatov. Venizelos je sklenili, da poda danes popoldne ostavko svoje vlade v roke predi sedr.ika grške republike Zaimr" Sofijske volitve Sofija, 27. septembra. AA. Časopisje obširno komentira uspeh komunistov in poraz vladnega bloka pri nedeiiskih občinskih volitvah Po uradnih podatkih so komunisti dobili 16.100 glasov (19 mandatov), narodni Mok pa 10.700 glasov (12 mandatov). Cankov je zbral 6700 glasov in dobil 5 mandatov. Smatrajo, da je za komunistično kandidatno listo glasovalo veliko število meščanov v znak protesta proti delu komisarja v občini in proti delu sedanje vlade, čeprav nimajo nobenih ideoloških stikov s komunistično stranko. Ministra Mušanov in Girginov sta izjavila, da občine ni mogoče izročiti komunistom. — Verjetno je, da bo še pred sestankom nove občinske uprave sprejet v sobranju zakon o razpustu sofijskega občinskega sveta in o izročitvi občinske uprave komisarju za dalijšo dobo. Policija straži pred vsemi dohodi v občino. ker oostoia nevarnost, da bi komunisti poizkusili vdreti v občino in prevzeti upravo v svoje roke. Bančnik Gualino pomilosčen Milan, 27. septembra d. Italijanski finančnik, odvetnik Riccardo Gualino, osno-vatelj italijanske industrije umetne svile, se je včeraj vrnil iz svojega prognanstva v Turin, kjer žive njegovi sorodniki in kjer je kot ustanovitelj in dolgoletni predsednik tvornice umetne svile, po imenu Snia Viscosa, imel pred svojim finančnim in političnim polomom razkošno vilo in lastno gledališče, nad Padem pa krasen grad, prav tako z lastnim gledališčem in veliko galerijo slik. Kakor znano, je Gualino prišel meseca oktobra 1. 1930. zaradi kreditne krize v velike finančne težkoče, zaradi katerih .je izgubil tudi svoje zasebno imetje, ter je bil lani 24. januarja zaradi oškodovanja italijanskega narodnega gospe darstva obsojen na pet let v izgnanstvo na Ldparskih otokih. Ker Gualino ta-mošnje klime ni mogel prenašati, mu je italijanska vlada dovolila, da se lahko preseli v slikoviti obmorski kraj Cava del Tirreni pri Salernu, sedaj pa ga je Mussolini popolnoma pomilesrtil, čeprav je bil v pregnanstvu samo dve leti. Gualino je poleg svojih spominov pisal v pregnanstvu tudi gospodarski roman, ki pa še ni izšel. Sedaj namerava obnoviti svoje prejšnje pcslovne zve«e ter bo v prihodnjih dneh odpotoval v Francijo. Hitlerjevska parada v Koburgu Berlin, 27. septembra AA. Vodstvo narodne socialistične stranke je odredilo veliko parado svojih napadalnih oddelkov za 15. in 16. oktobra v Koburgu. Prisrstvoval ji bo tudi Hitler. Koburška občina bo izročila pri tej priliki Hitlerju diplomo častnega meščanstva. Na čelu parade bodo korakali napadalni oddelki, ki so 1. 1922. prvič napadli komuniste in jih izgnali iz meata. Zavarovanje v avtobusnem prometu Beograd, 27. septembra AA. V zvezi z netočnimi vestmi, ki so zadnje čase izšle v listih, opozarja ministrstvo za trgovino in industrijo zainteresirane esebe, da je obvezno zavarovanje avtobusnih podjetij v veljavi od 15. avgusta 1932 in da v tej stvari še ni izšla nobena izprememba. \ i Kriza v angleški vladi Carinska politika vlade narodne sloge v Angliji je povzročila v vladi sami taka nesoglasja, da grozijo liberalni ministri z odstopom. Sedanja vladna koalicija na Angleškem, sestavljena iz konservativcev, narodnih liberalcev in narodnih socialistov, je šla že v lansko volilno borbo s protekcionističnimi gesli ter je napovedovala nekak gospodarski preporod imperija, če že ne na avtarktni podlagi, 'pa vsaj na preferenč-ni osnovi, pri čemer bi vsak član zveze r.nglosaških narodov zajamčil drugemu gotove prednosti pred državami ostalega sveta. Vezana po teh obljubah je pklicala Macdonaldova vlada julija mereča gospodarsko imperijsko konferenco v Ottavvi, ki naj bi izvedla te načrte. Usneh te konference pa ie razdelil angleško javnost v dva tabora. V splošnem se je sicer izražalo zadovoljstvo, da je prišlo do ožiih gospodarskih vezi v imperiju, pojavili pa so se kmalu tudi glasovi, da bo posledica ottawske konference samo podraženje življenja v Angliji, ne da bi se istočasno zmanjšala brezposelnost v angleški industriji. Čim so bile točnejše znane določbe raznih pogodb, ki so jih sklenili v Ottawi posamezni dominijoni z državo matico, r o zlasti liberalni ministri javno nastopili proti njim. Oni so namreč slej ko t re j zagovorniki svobodne trgovine, ki ■tvori temeljno ozadje njihove carinske politike že od velikega Cobdenovega gibanja. iz katerega je izšla njihova stranka. Napoveduje i o izstop iz vlade, če bi parlament ratificiral sklepe ottawske konference in s tem svojo gospodarsko rnlitiko definitivno usmeril proti pro-tokcionizmu. Ni sedaj prvič, da grozi vprašanje carinske politike razbiti vladno enoto, skovano v trdih časih, ko je Angliji pretil gospodarski polom. Že spomladi so r^stala iz istih razlogov v vladi nesoglasja, ko je finančni minister Neville Chamberlain predložil zbornici uvedbo carin na večino uvažanih predmetov, s ("mer jc Anglija prekinila s svojo, pol stoletja staro trgovinsko politiko svobodne trgovine in se obrnila k zaščitnemu sistemu. Tedaj so v Londonu rešili spor na prav originalen način, ki je prelomil z vso dosedanjo parlamentarno prakso. Sklenili so namreč, da imajo posamezni ministri pravico v zbornici in vladi glasovati oroti vladnim predlogom, ne da bi bili s tem prisiljeni, da odstopijo. Angleška zbornica je torej ravrgla o=novno načelo vladne solidar-rosti, samo da ie rešila zunanio fasado vlade narodne slosre. Nesoglasja o važ-Tiorn vprašanju državne go^oodarske r>o-1'tike na seveda s tem nikakor niso bi- la odpravljena, temveč so se nasprotno celo poostrila in so se liberalni ministri z narodno socialističnim ministrom Snowdenom načelno celo odločili na ostavko. Načelo svobodne trgovine je v liberalnem mišljenju še vedno tako močno, da oni kot predstavniki stranke ne morejo več prevzeti odgovornosti za politiko, ki vodi Anglijo ravno v nasprotno smer. V Ottawi so se načelno dogovorili o gospodarskih odnošajih med Anglijo in dominijoni na podlagi zasebnih pogodb, ki vsebujejo prednostne carine in uvozne kontingente ter odpirajo vrata protekcionizmu z vsemi njegovimi slabimi posledicami dragega življenja. Liberalni ministri niso nikdar pristali na zaščitno politiko sedanje angleške vlade in obsojajo vse ukrepe, katerih posledica so lahko samo še večje omejitve m težave v svetovni trgovini. Toda konservativci, ki imajo veliko večino v parlamentu, odločno vztrajajo pri sklepih ottawske konference, ki predstavljajo po njihovem naziranju minimum, potreben za zaščito trgovine in industrije v imperiju. Sporazum je torej skoro nemogoč in voditelju disidentskih liberalcev Herbertu Samuelu in njegovim pristašem končno res ne bo preostalo drugega, kakor da izstopijo iz vlade. V sedanjem angleškem parlamentu imajo konservativci 472 od 615 mandatov, skupina Johna Simona in Herberta Samuela pa po 35 glasov. Vendar se le skupina Herberta Samuela odločno upira zaščitni trgovinski politiki. Ako bi se torej njegovih 35 poslancev pridružilo 52 poslancem delavske opozicionalne stranke, bi opozicija ne imela prav nič večjega vpliva kakor dosedaj. Z izstopom dala liberalnih ministrov iz vlade bi se torej vodilne smernice gospodarske in politične linije v ničemer ne iz-premenile in bi Macdonaid vrh tega z imenovanjem uglednih članov John Simonove liberalne skupine na izpraznjena mestu tudi na zunaj rešil fasado narodne koalicije. Tega se dobro zavedajo tudi liberalni ministri, ki grozijo z ostavko. Tudi če izstopijo iz vlade, se zato ne bodo priključili opoziciji, ker bi s tem ničesar ne pridobili, pač pa izgubili še oni vpliv, ki ga imajo sedaj v vodstvu celokupne angleške politike. S svojim izstopom iz vlade bi samo dokumentirali pred jav-nostio svoje nesoglasje z vladno gospodarsko nolitiko, sicer pa bi še v naprej podpirali vlado v vseh ostalih vprašanjih. Konservativci so pač gospodarji položaja in pri izjavanju svojega programa niso vezani na nikake kompromise. Veliko zfe©r©vat2fe v šsttaffjets na JioienjfKeits ~ hodajo nedeljo feosl© mam§e§taei|5ka zborovanja v radovljiškem m i&ovesneškesn s rezu Ljubljana, 26. septembra Tu Ji pretekla nedelja je bila v zname-ru združevanja vseh pozitivnih sil na-že rova'ci so sprejeli njegova izvajanja z vidnim zadovoljstvom in dolgotrajnim odobravanjem. C. dr. Zajec je v svojem govoru nag]a* Šal važnost in pomen nOve politične organizacije in se dotakni! tudi agitacije po-I'Menih nasprotnikov. Na podlagi statisti? n h podatkov je dokazal, da vlada pod Sedanjim režimom zares enakopravnost ne samo v p^evicah, marveč tudi v dolž>io# astrii, ker so ugotovili. da avtomobila ni ukradel. Šofer ;e nato pripeljal brata g. Edmunda Kocbeka do Št. Vida pri Ljubljar.:. Tu je brat Kocbeka izstopil in odšel v Ljubljano v bolnico, dočim je šofer odpeljal avtomobil domov v Kranj. Dones so odšli iz Kranja v Ljubljano posnettovat v bolnico nekateri člani občinskega odbora, med njimi ludi kranjski župan R. Pire ter pravni zastopnik g. K<>cbekn, odvetnik dr. Kimovec, ki so iz-poslovali, da so g. Edmunda Kocbeka izpustili. Popoldne se ie g. Edmund Kocbek že vrnil domov v Kranj. Zadeva s tem še ni končana in je vsa stvar ovadena oblastvom ter se bo z n o pečalo državno tožilstvo. Zaradi izzivanja eden v zemljo, trije v ^apor Maribor, 27. septembra. Mali kazenski senat je danes razpravljal o fantovskem pretepu, ki se je primeril 27. junija na Lockem vrhu pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Zagovarjati so se morali trije bratje Toplaki, in sicer 29ietnl France. 241etni Janez in 271etni Martin, posestniški sinovi iz Oseka, ter 451etmi posestnik Rudolf Vodušek iz Oseka zaradi uboja, težike in lahke telesne pošikodbe. Med Toplaki in Voduškom je že precej časa vladalo nap:to razmerje, ki je prihajalo do izbruha ob raznih prilikah. Tako tudi omenjenega dne. Ko sta šla delavca Janez Kavčič in Anton Vučak po gospodarjevem naročilu v gozd in stopila ;»o končanem delu k neki bližnji poses-cmci sta morala mimo Toplakovega posestva. Po sfarem fantovskem običaju sta precej od daleč začela Toplake, ki so stali pred hišo, izzivati. Toplaki seveda n;.60 držali roik križem, iz bližnjih njiv so poruvali fižolovke ir jo ubrali za Kavčičem in Vučakom. Ta dva sta naglo pobegnila in se zatekla v Vodnikovo hišo, kjer sta povedila. da )u zasledujejo Toplakov,i fantje. Vodušek se 1« oborožil s cepcem, Kavčič in Vučak _ pa z gnojnimi vilami in ročico. Že v temi je nato nastala na meji obeh posestev huda bitka. Na bojišču je slednjič obležal z razbito glavo Janez Kavčič, dočim sta bi!a Vučak in Vodušek poškodovana. A tudi vsi trije Toplaki so bili ranjeni. Kdo je ubil Kavčiča, ni bilo mogoče ugotoviti, vendar je iz vseh okokio«ti razvidno. da je to najbrž storil Janez Toplak, ki je imel najdebelejši kol v rokah in tudi Kavčiča za nasprotnika. Pri razipravi so se vsi obtoženci zagovarjali s siiobranom. Janez Toplak je 'bil zarad; prekoračenja silebrana obsojen na pet let in 7 dni robije in trajno izgubo častnih državljanskih pravic, France in Martin Toplak pa vsak na 30 dni zapora. Rudolf Vodušok je bP pogojno obsojen na 30 dni zapora. Požar v Tibolcife Zamušani, 27. septembra. Nedavno je nenadno nastal požar £o-spidarskem poslopju posestnika Turšika Alojza v Tibolcih, občina Zamušani. Gospodarsko poslopje, ki je bilo krito z opeko. je pogorelo do tal. Rešena je le stiskalnica. Gospodar ceni škodo na 90.000 D:n, ki pa je menda krita z zavarovalnino. Kritičnega dne je bil aospodar zdoma, ker je bil odšel po opravkih v Sredjšce^ Za časa požara so bili doma njegov oče, žena in njen brat Jo/ef Lah. V gospodarskem pesiopju ie spai prevžitkar Pioi Franc iz Brat i slavcev, katerega ie prebudilo prasketanje. V trenutku je b:! pokoncu ter ie zbudil domače, ki so spali v stanovanjskem poslopju. S pomočjo sosedov so reši'.-; vso živino in se jim jc tudi posrečilo rešiti zraven stoječo stanovanjsko hišo. Kako ie požar nastal, se še ne ve. Tu.-šak je pogorel že lansko leto. nakar si je portavil novo veliko in z opeko krito gospodarsko poslopje. Zanrebška vremenska napoved za danes: Oblačnost izpremenljiva. toplo, mestoma vetrovno. Možno ie lokalno poslabšanje vremena. _ Situacija včerajšnjega dne: Velika harometerska depreslla prehaja polagoma čez severno polovico kontinenta. Le na jugu se je ohranil relativno višji pritisk. Dunajska vremenska napoved za sredo: Večinoma nejasno dn hladno, možnost dežja. Naši kraji in ljudje Ljubljana v zrcalu zvočnega Silma ' « a .i! IT rm ^ra^nffomi 1 Ljubljana, 27. septembra. Pred dobrim tednom še zaključni posnetki, danes že gotov film. Prvi slovenski zvočni film. Oboje je senzacija. Da ga imamo in da je bil tako hitro izgotovdjen. Tako hitro, kakor to znajo drugod. V velikih, slavnih ateljejih. Tako dobro pa seveda še ne. Ali slabo — nikakor! Prvi nas domači zvočni film zasluži vso pozornost In jo tudi že uživa. To so pokazale današnje prve predstave, to se bo ocitovalo gotovo še ves teden v Ljubljani, nato ga bo vsepovsod z odprtimi rokami sprejelo naše podeželje. znati. V prizorih z vedutami je operater Eolagal premalo pažmje na perspektivo ar-itektur. Hiše .padajo naprej ali se pa krčijo v čudni perspektivi. Glede zvočne sipremljave bi b:lo opozoriti na odsekane zaključke posameznih prizorov in trde prehode, ki motijo enotnost dejanja. Jakost glasu ni vedno v sorazmerja s sliko in tudi nekateri dialogi učinkujejo naivno. Seveda bo mogoče te in še druge pomanjkljivosti v prihodnjem filmu odpraviti z močno avtokritiko vseh sodelujočih. _ Pravniški kongres Društvo »Pravnik«: Legitimacije in spomenice za kongres v Dubrovniku so biie vsem udeležencem te dni odposlane. Kdor pošiljke ni prejel, naj to takoj javi društvu. Iz Slovenije se je prijavilo doslej 118, iz Beograda 430 in iz Zagreba 227 udeležencev. Udeleženci iz dravske banovine uberemo naslednjo pot: odhod v sredo 5. oktobra iz Ljubljane ob 13.43, iz Maribora Ob 1435; v Zidanem mostu se priključi poseben voz mariborskemu brzovlaku. Tjemo z braovlakom ob 21.15 ter dospemo zjutraj v Split, kjer nas čaka parobrod »Kralj Aleksander«, ki dospe v Dubrovnik ob 17.45. .. . Kongresna legitimacija velja od I. co vključno 16. oktobra. Za vožnjo v Dubrovnik se kupi samo četrtinska vozna karta, tako da je vsakomur omogočano, nazaj grede ubrati kako drugo pot. Udeleženci z uradniško legitimacijo plačajo na parooro-dih samo 50 odst. že znižane cene, tako da plačajo na parobrodih dejansko samo 25 odst. Vsak udeleženec, ki ni sporočil, da ne reflektira na hotelsko sobo, jamči društvu »Pufcnik« za tri prenc^nine, počemši s četrtkom zvečer. V kolikor niso udeleženci poslali predujma za tri premočni ne, se bo za prenočnine pripadajoči znesek naknadno zahteval. To opozorilo velja osobito za ono gospodo, ki se je v redu prijavila tn se kongresa ne udeleži, naj to vsaj do sobote sporoči društvu, zaradi odjave v Lhi-brovniku. Tudi oni udeleženci, ki morda že prej dospejo v Dubrovnik m si sam! poiščejo hotel, naj javijo društvu, da ne reflektirajo na sobo. Gospod minister je odobril z odlokom z dne 12. septembra 1932 12dnevni dopust za udeležbo na kongresu. _______ Grenčica Hnnyadi Janos je najzanesljl- čttku junija se je bil pojavil v ljubljanski okolici. V kratikem je bilo izvršenih do 20 večjih in manjših vlomov. Vse te tatvine so šle sprva na rovaš Klemena. Obtožnica pa mu je naposled naprtila sedem vlomov v času od 16. junija do 14. julija. Raznim ljudem je odnesel več denarja in drugih predmetov v skopni vrednosti okoli 1100 Din. Obtožen je celo, da je ukradel za 2 Din kruha. Ponoči 14. julija je šel mimo šole v Dolu. Šolski upravitelj g. Emspieler je še bdel. Ko je neznanca zagledal, je za-klical: »Stoj! Drugače streljam!« Klemen je zbežal. Upravitelj je za njim oddal 4 strele, od katerih ga je eden močno zadel v desno stegno in mu nadrobil tudi kost. Drugo jutro so ga našli ne daleč od vasi ob cesti v detelji. Orožnik Baumkirchmer mu je zaklical: »Kdo ste?« Odgovor miren: »Jaz sem Klemen iz Postojne.« Orožnik: »France Klemen, znani vlomilec?« Odgovor: »Da!« Ne daleč tam so našli večjo zalogo ukradenih stvari. Prepeljali so ga najprej v bolnico, nato v zapor. Pred senatom je Klemen priznal samo dve tatvini, drugih pet je zanikal! »Gospod višji sodni svetnik! Ne morem priznati, kar nisem naredil. Če bi bil jaz kradel, bi jpa priznal.« Klemen je bil obsojen na 2 in pol leta robije in v izgubo častnih državljanskih pravic za 5 let. Senat je odklonil %dtou>i Zobje, \ fUteg cliA U % \na/Aa&Uc predlog državnega tožilca, da bi bil Klemen po prestani kazni oddan v prisilno delavnico, z motivacijo, da obsojenec zaradi imvaliditete ni zmožen za prisilno delo. Klemen je sodbo sprejel. Uničena letina v škocijanski okolici Obupno stanje po suši, ki je trajala od pričetka julija I ve3Še tn najidealnejše odvajalno sredstvo. Na vrhu nebotičnika je zaigral Cvirn, za^ pela pa sta režiser Jelačin in baritonist Žagar: »Oblaki, razgrnite se!«... Posrečena, zelo učinkovita reportaža je ta naš prvi zvočni film, a prav za prav sta dva Prvi nam pod zaglavjem »Ljubljanski val esejem« prikazuje v besedi in sliki (o, m v petju, ukanju in muziki!) življenje ob času letošnje jesenske pokrajinske razstave posebej še sila slikovite dogodke ob kongresu marodnih noš. V drugem filmu nato potuje tvorec in vodja »Svetlotona« der-Q Ljubljane. In to im tako Ljubljano nam kaže prvi slovenski zvočni film. So pomanjkljivosti v njem. Na videz je bil porod lahak, toda dete je krepko in prikupno! • V čisto tehničnem pogledu prvega slovenskega zvočnega filma ne kaže prestrogo soditi, kakor je apeliral pred premtero režiser gospod Jelačin. Pa čeprav je to prvi zvočni film. ki je bil izgotovljen s (povsem domačimi močmi in sredstvi, je treba opozoriti na tiste pomanjkljivosti, 'ki Jih opazi vsak gledalec. Zakaj je fotografija ponekod šibka kljub slikovitim objektom in najboljšim svetlobnim pogojem za dober negativ? Operater bi moral vedeti, da razgledov, ki naj bi pokazali na platnu svojo lepoto aH zanimivost, ni mogoče fotografirati proti luči. kar velja seveda posebno še za osebe. Tako so v obeh filmih posamezni slikoviti prizori brez potiebe pokvarjeni. Zaradi teh številnih svetlobnih posnetkov je bilo mogoče doseči le trde pozitive, ki se zaradi slabih poltonovtudi na platnu brez plastike projicirajo. Nekateri prizori z narodnimi nošami so s tem ob vso slikovitost, pravtako prizor v kopališču »Ilirije«, kjer skakačev s stolpa skoro videti ni, nadalje prizor z ravnateljem Jugom, kjer je večino obrazov težko spo- Egiptski nadlogi še ni konca Ogromna zalega po opustošenih njivah — 70.000 jačec na _ . ^ « .1 X T _ • T) _ - _ ! ^ T i»l. nm n n ia t( 1 m- Novi Sad, 26. septembra. Kakor smo že poročali, je Banat, silna in rodovitna zemlja, žitmica naše domovine, preživljala letos od srede maja do preko julija dneve groze in obupa. Nad rodovitno pokrajino se je vsulo na milijarde egiptovskih kobilic, ki so uničevale vse. karkoli so našle zelenega in rastočega. Že od začetka so bili banaški kmetje obupani, kajti bilo je jasno, da bodo kobilice v kratkem času povzročile milijonsko škodo. Od začetka te strašne nadloge so se po navodilu oblasti uporabljala vsa praktična sredstva za uničevanje. Najbolj se je ob* neslo pokončevanja z zažiganjem slame. Fo njivah so zažigali velike kopice slame in potem v goreče grmade naganjah oblake kobilic. S tem in z drugima sredstvi so vračili velikanske množine nevarnega mrčesa, sedaj pa se je vendarle ugotovilo, da je na enem oralu zemlje ostalo povprečno 11 do 12 milijonov kobiličnih jačec, iz katerih se bodo prihodnje leto dvignili spet ogr°mni oblaki tega strašnega mrče-sa. Pod vodstvom univ. prof. dr. Mahajla Gradojeviča iz Beograda se je organiziral odbor, ki vodi na terenu strokovnjasko borbo proti kobilicam. Odbor je pregledal vso pokrajino ter ugotovil veliko nevarnost novih napadov, kajti cele plasti kobikcmh jajčec ležijo v plitvih razpokah zemlje, iz katerih se bodo novo izlegle kobihce prav lahko razširile in se združile v strašne obla: ke Največ kobiličnih jajčec so našli clam odbora v okraju Nova Kamiža po občinah Padaj, Sajan. Idjoš, Potišni Sv. Nikola m Originalna dopisnica Novi Bečej. V teh občinah je toliko jajčec, da jih pride povprečno po 700.000 na 1 kvadratni meter. Ker obsega oral 10.000 kvadratnih metrov, si lahko vsakdo predstavlja, kako strašne množine kobilic se bodo zlegle pomladi, če ne bo to pravočasno preprečeno. Odbor je v svojem poročilu navedel, da je treba takoj Organizirati obsežno obrambo, pri kateri bi morali pod strokovnjaškim vodstvom sodelovati vsi prebivalci s po* močjo oblastev in vojaštva. Potrebno pa je tudi z Madžarsko in Rumunijo še pravočasno zaradi te akcije stopiti v stike, da bo obrambna akcija istočasno in sporazumno uvedena od vseh treh strani. Če &e to ne bo zgodilo, bo prihodnje leto škoda po-desetorjena. Stroški obrambne akcije bi znašali po dosedanjem proračunu od 5 do 6 milijonov dinarjev, kar tvori dober odstotek dosP.ej povzročene škode. Prof. Graidojevič im drugi člani odbora pa so opozarjali tudi na to, kako narava sama skribi za obrambo proti strašnim kobilicam. Tam, kjer so kobilice napravile največ škode, se je kmalu naselilo veliko število štorkelj, ki kobilice požirajo v velikanskih množinah. Najstarejši ljudje ne pomnijo, da bi bilo kdaj toliko štorkelj v teh krajih. Kmetje kmrjo tudi svojo perutnino in svinje s kobilicami. Na pcmlad bo gotovo prišlo v te kraje še več štorkelj •in je treba poučiti prebivalstvo, da bo tem izdatnim pomočnikom v borbi protf egiptovski š'bi božji v največji meri naklonjeno. Enako naj bi prebivalstvo spoznalo in cenilo tudi korist« drugega ntičjega zaroda, ki se hrani z jajčeci kobilic po poljih in njivah. Naposled je tudi potrebno, da bi se po vseh banaških krajih že zdaj pripravila s pomočjo oblasti in s sodelovanjem vsega prebivalstva vsa obrambna sredstva, ki so letos s ton i k v akciio šele tedaj. ko je bila katastrofa že v polnem razmahu. Skocijan, 27. septembra. Suša, ki je opustošila škocijamsko in bu-čensko občino, se je vlekla od pričetka julija. Bučenska okolica je hribovita, zemlja peščena puhlica. Žita ni dala mnogo vec, kakor za seme, še ta majhni pridelek pa ie uničila rja, vrh tega pa sta ječmen in pšenica skoro povsod snetiva, oves pa pri-sahel, ker je takoj za strnjo izzorel. Najbolj so se ljudje zanašali na krompir in na koruzo, oboje je spočetka zelo lepo kazalo. Krompirja pa se je oprijela neKa bolezen, da je bilo steblovje že sredi julija ponekod popolnoma suho. Kmetje so, čakajoč na dež, upali, da se bo še vse popravilo in da se bo zemlja shladila. Ker pa dežja kliub številnim procesijam ni hotelo biti. so pred dobrim tednom začeli spravljati. Pri prvem kopanju so doživeli žalostno presenečenje. Krompirjevi gomolji, debeli nekateri malo bolj kakor orehi, so bih uveli in so jih povrhu še črvi ob jedli..Le hribovitejših njivah je malo več pridel na je prispela te dni s Cola nad Ajdovščino v Ljubljano. Na posušenem listu trepetlike so bili (poslani pozdravi iz Julijske Krajine. Pošta jo je odpravila docela_ v redu, čeprav z nekaj dnevi zakasnitve. Kos in Klemen sta stala pred malim senatom Ljubljana, 27. septembra. Pred mali senat je danes prvi stopil France Kos. 351etni samski delavec iz Spodnjega Kaši j a. Bil je že zaradi vloma v tovorni vlak, iz katerega je vrgel več zabojev cigaret v vrednosti 15.000 Din, obsojen pred ljubljansko poroto na 5 let težke ječe. Sedaj so ga obtožili nočnega vloma dne 28. junija v hišo vdove Frančiške Dobro-tove v Snodnjem Kašlju, kjer je pobral 16.000 Din. Obsojen je na 4 leta robije ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 5 let. , , , ,. Na dnevnem redu je bil danes tudi prav kratek proces proti nevarnemu vlomilcu Francetu Klemenu, 471etnemu mizarskemu pomočniku iz Zagona pri Postojni. Klemen je bil svoiečasno nazvan »strahovalec ljubljanske okolice«. Zaradi velikih in plodo-nosnih vlomov, je presedel v mariborski kaznilnici že 15 let. Pustil je tam svoja nai-boliša leta, danes je invalid. . Jetniški paznik je Klemena pnvedel T dvorano šepajočega ob berglah. Oblečen ie dostojno v temno sivkasto obleko, ma no-g ah nosi sandale. Desno stegno jma pokvarjeno, ker je bil obstreljen v ka. kakor se je bilo posadilo. Koruzo ie zadnje tedne vročina tako stisnila, da na več mestih ni niti 20 odst. običajnega pridelka. Kmetje so jo že pred dvema tednoma pospravili pod streho, kar se je dru-ea 'eta zgodilo šele ob sv. Mihaelu. Fižola je takisto prav malo. Ajda, zadnje upanje, je uničena, v bučenski dolini malo nad 10 cm visoka, rjava in suha. Prav tako ne bo korenja in repe, ki se je deloma posušila v kali, deloma so jo bolhe pobrale. Živinska pesa je zelo revna. Zelja bo malo, ponekod nič: glave, ki so se le zvile, so malo bolj debele kakor jabolka. Inkarnatka, ki je bila vsejama med ajdo. se je v kali posušila Kmetje, ki pomladi komaj čakajo, da nakosijo to tečno deteljo za izstradamo živino, ne bodo imeli s čim krmiti. Sena je bilo manj kakor druga leta, o ta ve pa skoro ni bilo kaj kositi. Travniki in kose-mice dajejo videz pogorišču. Zemlja je bila globoko razpokama in se je bati, da bo letošnja suša v kvar travnikom in koseni-cam še par let, ker so se korenine posušile. Celo tretja košnja nemške detelje je po njivah suha, čeprav ima zelo globoke korenine; ni za košnjo, ker je kakor dračje in je ne žre nobena živina. _ Richard Tauber v svojem najnovejšem filmu SIMFONIJA LJUBEZNI Tauber kot Cavaradossi v »Tosci« Predstave ob 4., %8 in %10 zvečer. Elitni kino Matica Telefon 2124 Češenj, za katere dobi naš kmet prvi denar v letu, ni bilo nič, prav tako ne hrušk in jabolk. Leo so kazale česplje; zaradi dolgotrajne suše pa je sad prej odpadel nn sedaj niti daleko ni pričakovanega pridelka. Pa še ta množinica češpelj ni imela mikake cene. Brenta se je prodajala za borih 10 do 8 Din. Druga leta so se žganjarji trgali za češiplje po 25 do 30 Din. Orehi so bili dokaj polni, zaradi vročine pa je večji del sadja odpadel. Kar je ostalo po vejah, je črvivo, da za prodajo ne bo veliko. Vinski pridelek je v primeri z drugimi leti malenkosten, posebno v buč enakih goricah. Že v prvem tednu maja je toča mladi zarod zelo poškodovala in odbila; v cvetju pa je tri dni trajajoče deževje povzročilo, da se je grozdje osipalo. Nato pa v suši še peronospera! V nekaterih vinogradih je do 85 odst. pridelka uničenega. Neki vinogradnik, ki ima v Gurci svoje vinograde, pridela v srednji letini 50 do 60 hI vina, zdaj se ga pa nadeja samo okrog 5 hI. Mnogo trt se je posušilo. Kar pa bo vina, bo prvovrstna kapljica. Čebelarji so zelo udarjeni, posebno oni, ki imajo umetne panje, ker zaradi suše odpade ajdovo točenje; v ajdi niso čebele nič nabrale, poleg tega so še staro zalogo porabile in ne bodo imele s čim prezimiti. Tudi kranjiči niso dosti na boljšem, vendar imajo vsaj pomladno in kostanjevo zalogo medu. Take letine ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Vsega primanjkuje. _ V teh težavnih časih se je tudi težko nadejati pomoči od državne oblasti. V občimi Bučki je 85 odst. takih revežev, pri katerih so se že vršile dražbe, a brezuspešno. Že dve leti se ni toliko pridelalo, kakor se porabi za najpotrebnejše. Kdor je imel kaj prihranjenega, je izdal že preteklo pomlad, glede prihodnje si pa misliti ne upa. Akademikom abiturijentom Pričelo se je novo šolsko leto. Stopili ste na univerzo, da si pridobite strokovno izobrazbo, ki bo koristila vam in vsemu narodu. Vsak akademik se mora zavedati, da poleg strokovnega študija ne sme pustiti v nemar kulturmo-političmih, gospodarskih in socijalnih vprašanj, ki v njih pravilni rešitvi tiči bodočnost vsega našega naroda in države. Te široke izobrazbe pa univerza ne more dati: to nalogo vrše v veliki meri akademska kulturna društva, ki s predavanji in debatnimi večeri -izobražujejo sv;>-je članstvo, da mu jasno pred oči jo posamezne aktuelne probleme, ki ovirajo naš kulturni in narodno-gospodarski razmah. Eno izmed najmočnejših in najbolj delavnih takih društev na naši univerzi je Jugoslovansko napredno akademsko društvo »Jadran«. Vsa zgodovina naše mlade Almae matris je od ustanovitve do danes prepletena z imenom »Jadran« in imeni njegovih članov, katerih delo v borbi za izboljšanje socijalnega položaja na šefa študenta je rodilo marsikak lep plod: Društvo je vedno vzgajalo svoje člane, da bi kot dobri Slovenci koristili veliki Jugoslaviji. Vabimo akademike, predvsem pa novince, da stopnjo v naše društvo in s svojimi svežimi močmi pomnože naše vrste ter tako ojačijo pokret za dobrobit vseia naroda in države. Vpisovanje se vrši vsak dan od 11. do 12. ure v tajništvu, To-manova ulica 3 (arena Narodnega doma). Tajnik daje vse podrobne informacije glede društva, vpisovanja na univerzi, akademskih domov, kuhinj itd. Pozivamo^ tudi vse redne člane, da obnove svoj vpis. Odbor Najmodernejši oder v državi Ljubljana, 27. septembra. Šentjakobski oder in Šentjakobska knjižnica sta sicer samo odseka Prosvetnega in gospodarskega društva za šentjakobski okraj Ljubljane, ki sta se na s svojim de lovaniem uveljavila teko kakor malokate-ro veliko samostojno društvo. Saj je Šentjakobski oder znan po vsej deželi in je gotovo največji in najpopolnejši diletant ski oder v Jugoslaviji; Šentjakobska knjižnica pa izposoja knjige no vsej državi in je že davno' daleč prekosila vse druge ljudske knjižnice Jugoslavije s svojo ogromno knjižnico, še bolj pa s številom izposojenih knjig. Obe ustanovi sta ugledna in močna kulturna fnktorja. zato je v vsei naši javnosti zbudil odobravanje sklep mestne občine ljubljanske, ki ie z niim Šentjakobski oder dobil v uporabo veliko dvorano in prostrano sobo v Mestnem domu. Z največjo vnemo so se člani Šentjakobskega odra poprijeli težke naloge, da si v novem in v resnici dostojnem domu zgra-de čim prinravnejši in modemeiši oder s čim najmanjšimi sredstvi. Priljubljeni igralec in režiser Karus. ki ga to pot smemo imenovati s pravim imenom Karel Posteč ker je kot strokovnjak prevzel najbolj prozaično stran teatra, namreč gospodar-gke posle in sila težavno nalogo financiranja in pa tehniški ekspert odra Jože Kar tinki si je kot star in izkušen amater pridobil temeljito strokovno znanje, sta pridobila ugledna podjetja za opremo odrov, da so pomagala z nasveti m načrti, dokler se Šentjakobčani končno niso odločili za oder s fiksnim kupolnim horizontom v glavnem po načrtih svetovne nrme AEG-Unkrn v Berlinu, kjer ta sistem predvsem propagira strokovnjak Tbelmanm. Namesto dosedanjih horizontov in prospektov vz blaga na novem odru v veliki dvorami Mestnega doma že stoji 6 m visoka m enako široka lesena polovična kupola ali bodje rečeno apsida z radijem 4 m in 2 m horizontalnega podaljška naprej na stropu ter z 2 m vertikalnega podaljška do tal. Konstrukcijsko silno težavmo apsido Izdelalo m dozidali župana v Gomj mogoče, da bi predrli strop .. stolp za vrvišče, kar bi oder tudi podražilo do nedosegljivosti, je kupolni horizont izvrstna rešitev, ker je s takim odrom mogoče doseči največjo iluzijo globine tn višine odra. Tudi električna instalacija je poenostavljena tako, da za vso razsvetljavo kupol ne ga horizonta ni treba več nego dveh močnih svetilk, ki imata po 1000 vatov ter štiri barvana stekla z mehanično zatemnitvijo in regulacijo, da je mogoče na odru pričarati najsijajnejše solnce, prelivajoč se zarjo ali pa somrak in temno noc. V nebesnem obolku so pa instalirane tudi zvezde treh velikosti, ki se njih svetloba da regulirati, da bomo pozdravljali samo večernico ali bo pa vse nebo posuto z migi jajočimi zvezdicami. Mila lunica bo vzhajala s pomočjo projekcijskega a parat a, ki bo skrbel tudi za mirne ali pa tudi viharno drveče oblake. Proscenij je širok 7.5 m tn 4.5 visok ter se bo zastiral z zaveso iz rde- čega platna take barve, kakor so že sedaj ~ w bopUmti pod na za njim pa razsvetljevala sofita z aerostatsko regulacijo. Za razsvetljavo igralne ploskve sta ob omenjenih sveti,likah na sredi oderskega mostišča nameščena dva žarometa, prav tako z zatemnitvijo in barvno regulacijo, na rampi je pa položena rampna razsvetljava z aerostatsko regulacijo Razsvetilna sofita m rampa sta grajeni po oddelkih (Kammerbauart) z belimi žarnicami, a kamrice so zaslonjene s stekli v štiribarvmem sistemu (bela, rumena, rdeča, modra) za dosego vseh potrebnih svetlobnih efektov. Zaprte scene (dvorane, sobe, ječe) bodo postavljali pred in v kupolni horizont s kulisami ter talko dosegli 4 m visoke m kakor v operi 4 do 5 m globoke zaprte prostore. Izpremembe pri tem tehniškem ustroju s šolanim osobjem bodo kaj hitre in bodo trajale največ po 6 minut. Scene pod milim nebom bodo pa postavljene še enostavnejše, namreč le dve visoki stranski kulisi, ki zapirata pogled ob strani za oder, za njima pa ob kupoli dve manjši, da se ne bo videlo ogrodje kupole, nato pa ena ali dve fronti, torej nizke ležeče kulise z naslikano planjavo ali morjem, žitnim poljem ali gozdom, vasjo, mestom ali planinami; a za to fronto bo ptv stavljen razsvetljevač z barvanimi stekli za vzhod ali zaton solnca ali meseca. Drevje hiše in podobno bo postavljeno kar izrezano v kupolo, kjer bo učinkovalo izredno plastično in naravno. Igralska ploskev je 7 m globoka im 7 m široka, a ker zaradi tal dvorane — oder je le 1 m visok nad parketom dvorane — ni mogoče napraviti pogrezala, so tla odra pokrita s kasetami, ki se vse lahko odkrivajo. odrom, a Šentjakobčani znajo še vse hujše akrobacije. V višini 2.5 metra je na levi strani loža ali kabina za razsvetljevalca, ki ima neoviran razgled na vso sceno im ob sebi tudi centralizirano vso aparaturo, namreč glavno stikalno ploščo, regulatorje za mehanično zatemnitev, za razsvetljavo rampe im sofite, nadalje regulatorje za razsvetljavo dveh oderskih priklopov in za zvezde. Za kupolo je v višini 4.3 m okrog vsega odra hodnik za tehniško osobje, pod njun pa seveda okrog in okrog prostor za igralce ki prihajajo iz igralske garderobe v so- bi za odrom ter čakajo nastopa. Vse trike in »kunšti« zna ta oder, saj pri vsem delu svetuje in ga nadzoruje Ma-kso Pohlrn, izkušeni tehm. vodia opere, .a brez šepetalca ne more biti, zato pa tudi ta dobi svoje navadno častno mesto.^ Pri vsem delu gre pa Šentjakobčanom najbolj na roko mestna občina. Dobavo električne aparature od AEG in tudi vso instalacijo je prevzela Mestna elektrarna, pa tudi vsi drugi dooavitelji so domačini. Novi oder bo najmodernejši v državi. Zato prav radovedni čakamo, da se novembra Šentjakobčani pokažejo na niem. Ljubljanski Sokol svojemu članstvu! Dne 1. oktobra prestopamo v jubilejno leto. Leta 1863., torej pred 70. leti, se je peščica tridesetih nacijonalistov sestala na ustanovnem občnem zboru »Južnega Sokola« v Ljubljani in položila temelje našemu društvu. To zgodovinsko obletnico bomo praznovali na viden način; zato je upravni odbor sklenil, da skliče v soboto, dne 1. oktobra ob 19.30 v društveno malo dvorano v Narodnem domu ZBOR ČLANSTVA na spominsko slavje. Na tem zboru, ko se bo na svečan način proglasil prestop v jubilejno leto, bosta tudi konstituirana slavnostni in zletni odbor za prireditev jubilejnih slavnosti in I. pokrajinskega zleta Sokola kraljevine Jugoslavije v Ljubljani leta 1933. Vabimo vse svoje članstvo, da se tega slavja udeleži polnoštevilno ter s svojo navzočnostjo po-svedoči, da ve ceniti eminentni pomen te obletnice ustanovitve naše- ga društva. UPRAVNI ODBOR. Domače vesti ♦ Odlikovanje. S kraljevim ukazom je na predlog ministra ea socijaJ.no politiko in (narodno zdravje odlikovan v priznanje vestnega službovanja z redom Sv. Save 5 stopnje dr. Ernest Gorišek, pomočnik upravnika okrožnega nrada za zavarovanj« delavcev v Beogradu. ♦ Iz sodniške službe. Minister pravde je sprejel ostavko, ki jo je ipodal na državno službo sodniški pripravnik g- Ivan Vrančič. Za dn e vnričar j a^z. van ičn i k a pri sodiščra v laškem je postavljen Mirko Majcen iz Konjic. . . ♦ Tri zdravniške službe razpisuje banska uprava v Ljubljani in sicer: s!nž»'0 zdravnika uradniškega pripravnika na 3tu-iderKiu, službo bano-vinskega zdravni.ka združene zdravstvene občine Stari trg pri Črnomlju in službo banovinskega zdravnika v Metliki. Prošnje je vložiti za prvo službo do 10. oktobra, za ostal; dve pa do 15. oktobra pr.i kr. upravi dravske banovine. — Uprava smlošne državne brtfufice v Beogradu je razpisala .natečaj za zdravnika ali zdrav,nika-pripravnfka v drugem očesnem oddelku. ♦ Uradne ure pri državnih i« banovin-skih uradih. V uradih kr. banske uprave bodo uradne ure od 1. oktobra dalje od 3. do 14. ure, v uradih sreskiih načelst-?V tn policije pa od S. do .pol 13. in od 16. do IS., « v sobotah od 8. do 14. ure. ♦ Tretja razstava Fotokluba Ljubljana. Jugoslovanska fotografska razstava v paviljonu yS< na Ljubljanskem velesejmu se B8'kHoči brezpogojno 30. t. m., a v tem času (pripravlja marljivo društvo že svojo tretjo fotografsko razstavo v letošnjem letu Lin strop v Mariboru. Zanjo bo febral najboljša ie-ia slovenskih amaterjev s te Tazstave, dalje z rastave svoji članov v letošnjem maju in nova dela, ki se -mil -pošljejo v črnem okviru in 'pod steklom najpozneje do 5. oktobra. Kakor čujemo vlada v Mariboru iza nameravano rarastavo že veliko zanimanje. saj je prva predstava te vrste v mestu ob Dravi. . ♦ Otroško okrevališče v Medvodah. >SIuz-beni list dravske banovine« obja-vLia v 76 letošnji številk! poslovnik državnega otro škega oifcrevallšča v Medvodah, ki je kot pomožna ustanova Hrlg.ijenskega zavoda v Ljubljani namenje.no zdravljenj« slabotnih otrok od 4. leta starosti dalje z ivsega teritorija Higijenskega zavoda v Ljubljani. Sprejem otrok v okrevališče se izvrši na podlagi zdravniškega izpričevala samo vsakega 1.. 10. in 20. dne oto. Ta vlak je vrsto let vršil redni promet ter so bi M z ustavitvijo vlaka oškodovani delavci, ki so morala vsako soboto plačati težke pare za avtobuse, s katerimi so se iz Zagreba vozili v Medmurje. Po intervenciji se bo ta vla.k zopet uvedel 1. oktobra. ♦ »Ženski pokret« v Beogradu priredij začetku decembra razstavo jugoslovenske dečje iin mladinske literature. V teku prihodnjega leta se bo prenesel razstavni materij al v vsa večja imesta naše države, kjer dHujejo društva »ženskega pokreta«, torej tu li v Ljubljano, na kar že sedaj opozarjamo občinstvo, zlasti pa naša založništva ♦ Kulturno in prosvetno društvo »Cankar« v Beogradu bo priredilo v nedeljo 2 oktobra izlet z ladjo v Smederevo in Veliko Gradišče. Z lepim .izletom bo združene tudi prijetna zabava. ♦ Prešernova koča na Stolu se je zaprla včeraj. Do 16. oktobra bo od,prta le ob sobota in nedeljah. VaHazorjeva koča ostane stalno odprta. SPD Kranj. + Novj grobovi. Včerajšnja kratka belež ka, da je na Viču umrla gospa Uršula Ro bežnikova, je v Ljubljani 'in vsej oko lici zbudila prav globoko pomilovanj*. Kdo pa ne pozna ugledne Robežnikove domači je, ki je že od nekdaj posebno priljub^jeno dzletišče Ljubljančanov! In baš o gospej "Uršuli se je lahko trdilo, da podpira 3 ogle saj je bila gospodinja, ltakršaa j" *akem domu, ki razen lepe ekonomije vodi tuli gostilno in trgovino, poseb.ro potrebna. Odkar je umrl simpatični, ljubeznivi gospodar je gosina Robežnikova skrbno in preudarno vod;ia gospodinjstvo, deležna zveste ipoi-.ore ?voj:h otrok, od katerih pa jih je več že lepo preskrbljenih. Velika "> dijakinja gdč. Uta Fiova. hčerka geodetskega kapetana g. Fla v Beogradu in nečakinja celjskega magiistratmegi ravnatelja g. gubica. — V Ljutomeru je po daljšem trpljenju umrla vdova ga Josinna H e r-bogova. Dosegla je starost 72 let. I oko pali so jo ob številni udeležbi njenih so rodu ikov i,n znancev. _ V civetai in i a d os t j je premimi'*!, županu v P rosik i g. Jakobu š t. a m p a r j u hčerka Marija stara 20 let Pobrala jo je .neusmiljena morilka j etika. V nedeljo so jo pokopali ob veliki udeležbi njenih vrstnic. _ V čestitl starosti 87 let je umrl v Ljubljani na Sv. Jakoba cesti 21 g. Lovrenc č e r n e, poštni ekspediitor ^ pokoju. Pogreb bo jutri ob 16. — Na Vi. dovdanski cesti 9., pa je umrla gdč. Mari ca Deržajeva, strokovna učiteljiica. Po greto bo jutri ob 14. — Pokojniku blag spo min, žalujočim naše iskreno sožalije! ♦ Utopljenec najden po desetih tednih. V ponedeljek smo poročali, da »o pri hrast, niški post.ajd potegnili iz Save utopljenca, ki je bil že ves razjeden od rib. Sedaj se ie n gotovilo, da je to pismonoša Anton Kmet iz Trbovelj, M je Skupno s svojo izvoljen ko Antonijo Mlakarjevo že 18. julija bli-zn Zagorja šel v prostovoljno snsrt Identiteto je ugotovila po oblekli pokojnikova sestra gew>a Lucija Kunejeva iz Tr-Lovelj. Truplo je >v teim dolgem časa ležalo gotovo v kakem skalnatem tolmuna in j« bilo dvignjeno šele sedaj, ko je Sava narasla zaradi dežerrja. Pokopali so ga na pokopališču v Dolu pri Hrastniku. ♦ Hospitantke na žensko obrtno Šolo v Ljubljani se sprejemajo do 4. oktobra. ♦ Tovarna Jm. Relch sprejema mehko In škrobljeno perilo v najlepšo Izdelavo. ♦ 40 let jih Izboljšujemo! Original Lutz _ šiška. Iz Ljubljane u— G. Bojan Peček, priljubljeni komik naše operete, praznuje v prvi polovici meseca novembra 25 letnico svojega umetniškega delovanja. Opozarjamo že sedaj na ta slavnostni večer, katerega datum Ha predstavo javimo v najkrajšem času. u_ Spremembe pri okrajnem sodišču. 1. oktobra prevzame s. o. s. dr. Stojan B a j .i č vodstvo VII. kazenskega oddelka, s. o. s. g. Janko Muller pa vod-stvo II. civilnega oddelka. S. o. s. dr. Jurij štemplhar je dodeljen kot tretji referent prazivnemu senatu deželnega sodišča. Ta senat vodi s. o. s. g. Alojzij Delbeljak. u_ Nov odvetnik Dr. Fran Sfcabrne na. čelniik oddeika v pokoju in večletni konei-pijent g. dr. J. Mogana v Zagrebu, je v Ljubljani otivoril svojo advokatsko pisarno ter jo pridružil pisarni dr. Iva Be ako vrle a na Aleksandrovi cesti 2. u— Predstava zvočnega filma »Bela Ljubljana« se vrši danes ob 18. v El.itnen kinu Matici. Ker so vse predstave razp.ro dane, priporočamo pravočasno -nabave vstopnic. Vstopnina le malenkostna. u— Sprejem bolnikov v sanatorij »šlaj. merjev dom«. Trgovsko bolniško in podporno društvo naznanja cenj. občinstvu, da sprejema v svoj sanatorij »šlajmerjev dom« tudi privatne bolnike, in sicer vse kirurške in interne slučaje. Izvzete so nalezljive ter duševne belezni in porodnice. V sanatoriju sta predvidena I. in II. razred in je cena določena za I. na Din 130, za n. pa na Din 100 dnevno. Privatni bolniki imajo v sanatoriju prosto izbiro zdravnikov in nosijo sami tozadevne stroške. Sanatorij je opremljen z vsemi modernimi zdravstvenimi napravami in kon-fortom, tako da je vsakemu pacijentu zajamčena najboljša in najskrbnejša bolniška in zdravniška nega. u_ československa obec priredi v soboto ob 20. v veliki kazenski dvorani tradš cionakio svetovaclavsko žegnanje, za katero je vise najboljše pripravljeno. Udeleženci 'bodo postrežem s pristnimi češkimi ko lačii, pečeno gosko, plzenskim pivom, itd., za ples pa jiim bo svirala godba 40. peepol-ka. Zabavni odbor vabi vse člane društva in vse nrijatelje češkoslovaškega narorta. u— Knihovna češkoslov. oboe v Narod. dome otvorena od 1. X. v čtvrtek od 7.—8. v nedely od 11.—12. — Knihovnik. u— sokolsko društvo Ljubljana IV priredi v nedeljo 2. oktobra na kegljišču gostilne Putrih, Dolenjska cesta, tekmovalno kegljanje na dobitke. Začetek ob 10. uri dopoldne. Vstop prost. Vabimo vse Članstvo in Sokolu naklonjeno občinstvo, da poseti našo prireditev. — Zdravo! u__ Učni tečaji Trgovskega društva »Mer. kur«. Trgovsiko društvo »Merkur« namerava prirediti večerne učne tečaje, ki se bo do vršili ob dela-vnikih v času od 7. do 9. zvečer. Ti tečaji so nameravani za naslednje predmete: slovenska trgovska korespondenca, knjigovodstvo, stenografija slovanska to nemška, italijanski iin nemški je-zrlik. Tečaje se otvori pod pogojem, da se prijavi za posamezne predmete zadostno število udeležencev. Kdor želi obiskovati Od danes naprerf se nahaja Društvena čebelama (Čebelarsko društvo za Slovenijo) v novih prostorih, Pražakova nlica štev 13 (vogalna hiša Miklošičeve ceste). 11676 Prodaja kontroliranega medu in vseh čebelarskih potrebščin. Čas družabnih prireditev Je tu! Ako imate povabljene, čajanko, godovanje, domačo zabavo itd., kličite telefon 28—63, ali pošljite služkinjo, takoj Vam dostavimo na dom zendviče, hors d' oeuvre, slaščice, vino in likerje. Na razpolago smo z nasveti za aranžman. 11748 Automatični buffet RIO, Selenbnrgova 4 Silno poceni in jako dobri plašči — konfekcija AVG. IGLIC, Tavčarjeva 3. Površnike, obleke »d. za gospode in otroke nudi najugodnejše J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova St. 12 CVarujte vašo deeo ____ kaj hujšega ne nakoplje. Dajte jim NACE NAROBE, tapetnik, Ljubljana Gosposvetska cesta 16 (pri Levu) 225 Portugalko prvovrstno liter Din 11.— 11666 Namizno belo vino liter Din 8.— toči gostilna pri »Fajmoštru«, Sv. Petra nas. Pri najvestnejši izdelavi in znižani ceni nudimo: striženje las, friziranje, maniklro, masažo obraza, trajno In vodno ondulacijo, barvanje las. Zaloga parfumerije svetovnih znamk. Salon E. & H. Fettich Frankheim Ljubljana, Kongresni trg 19. Razvedrilo, okrepčilo, vsega dobrega obilo * nudi »Daj — Dam« 41 Izbrano, če priromal boš v Ljubljano« fpanfiavin-l T PAST! LE A Donoljeno od Min. soclj»ine pol.lo n»ro«. o<-f. edravlja 8. Št. 15051 od 56. 8. 1931. taflie tečaje, naj se prijavi v društveni pisarni v času od 10. do 12. dopoldne in od pol 3. do 5. popoldne (Gregorčičeva ulica 27. pritličje, Trgovski dom). u— H. Smrekarjev tečaj za risanje in sli. kanje se vrši vsako soboto od 16. do pol 10 in -vsako sredo popoldne od 17. do 18. ure. (Kritika iez^vem tečaja izvršenih del) — v atelieru v šiški (Alešovčerva ulica 38, — tramvaj do mrltmlce). Prijave se še spre jemajo (v »Z*vezni knjigarni«, pismene n? zgornji naslov, osebne ob urah pouka). u— Ustanovni občni zbor Društva stano vanjskih najemnikov, pripravljalni odbor za ustanovitev društva stanovanjskih najemnikov v Ljubljani, obvešča vse svoje člane, da bo ustanovni občni zbor društva v četrtek 29. t. m. ob pol 8. uri »pni Mraku« v salonu, Rimska cesta št. 4. Vabljeni so vsi stanovanjski najemni*!. u— Stanovanjski najemniki v Vegovi ulic] št. 8, so namesto cvetja na grob gospe Robežnikove darovali za reveže na Viču 240 Din. u_ Esperantisti, udeležite se polnošte. vilno rednega klubovega sestanka v četrtek 2t9. t. m. v Narodni kaivarmi. Slovo predsednika kluba g. Herkova. u— Ob priliki poroke Sušeč _ Dolničar se je ztoralo za Rdeči križ 280 Din, kateri znesek se nahaja pri blagajni »Jutra«. u_ Uprava kopališča SK Ilirije opozarja cenjene kopalce in kopalke, da pridejo pr> svoje kopalne plašče ln drugo garderobo, ki se bo oddajala vsak dan do 5. oktobra v kopališču. Upraiva naproša vse one, kii so pomotoma odnesli -ključe, da j.ih -vrnejo. u_ Plesna šola Sokolskega društva Ljub- ljama HI. (Bežigrad) prične 15. oktobra Vaje se bodo vršile n društven.} dvorani ob sobotah zvečer pod vodstvom prvovrstnega plesnega učitelja lin vabimo vse članstvo in Sokolu naklonjeno občransbvo. Vpisovanje od 29. t. m. naprej od 7. do 8. v društvenih prostorih. u_ Promet v Vošnjakovj ulici. Ker se tlakuje obOinski del Bl&iwelsove ceste, se bo od danes dalje zaprl za vozovni promet ves ta del ceste. Da se pa omogoči zveza z gorenjskim tovornim kolodvorom, se bo za ta čas odprla Vošnjakova ulica z naslednjim pogojem: Z Gosposvetske ceste je prepovedan uvoz v to ulico in dovoljen samo iizvoz; zabrana uvoza bo označena z mednarodno belordečo okroglo značko ob gostilni »Novii svet«. Kdor hoče z vozilom na gorenjski tovormi kolodvor, mora uporabiti Dvofakoivo ulico, zaradi česar bo v Vošnjakovl ulici drvosmemi promet dovoljen v sektorju med Drvofakovo ulico in Bleiweisovo cesto, med tem ko se mora v sektorju med Goeposvetsko cesto in Dvofa. kovo ulico vizdržati brezpogojno le enosmerni promet Vozniki naj po tej ulici vozijo glede na njeno ožino kar najoprezneje. Po dokončanem tlakovanju občinskega dela Bleiweisove ceste se bodo dosedanje prometne omejitve v Vc&niakovi ulici zooet vzpostavile. u_ Sv. Petra cesta med Kolodvorsko ulico in Resljevo cesto bo zaprta od danes dalje. u__ Za tri dni hrane Je treba prinesti v za por. Pred malim senatom je bil včeraj obsojen neki delavec na enomesečno zaporno kazen zaradi prestopka telesne poškodbe iz malomarnosti. Delavec, ki je prišel k razpravi daleč iz Loža, je iizjavll, da ta*od nastopi kazen, ker itak nima denarja za potratno vožnjo. Pojasnil je tudi, da je že dalj časa brez posla, ker stoje žage. Senatni predsednik je pripomnil, da mora po sedanji odredbah prinesti seboj v zapor hrano za tri dni. Naposled so se tako domenili, da je paznik le sprejel delavca in ga odvedel v zapor. u_ Nesreča. V Strojnih tovarnah in li vamah v Zvonarski ulici se je včeraj p« poldne ponesrečil 17 letni ključavničarski pomočnik Ernest Seiaht. Ko so po verigi vlekli težak kip kvišku, je nekoliko popustila veriga. Kip ga je pritisnil čez levo roko in mu jo zlomil, poškodovan je pa bil Seiaht tudi na obrazu. Reševalni avt* je ponesrečenca prepeljal v bolnico. u_ še o krvavem pretepu. Včeraj smo poročali, da je nastal bliwu železniškega viadukta v nekem vinotoču krvav pretep, pni katerem so jo skupili trije delavci. Kakor smo prejeli informacije, se pretep ni vršil v vinotoču, temveč na Vilharjevi cesti in tudi niso bili pri njem udeleženi Bo samci. Prav posebno pa ugotavljamo, da z navedenim viinotočem ni bil mišljen vinotoč pri »Viaduktu« na Martinovi cesti, ker so pretepači piM v nefeem drugem vinotoču. Iz Maribora a_ Smrt zlatomašnika llešiča. Včeraj dopoldne je umrl na svojem stanovanju na Aleksandrovi cesti 73 letni upokojeni župnik in zlatoma&nik g. Josip »Ilešič. Pogreb bo jutri ob 16. iz frančiškanskega samostana na frančiškansko pokopališče. N. v m. p.! a__ še ves tekoči teden sprejema uprajva Narodnega gledališča prijave za gledališki abonma. Dobe se lahko tudi bloki, kil omo gočajo obisk poljubnih 20 (12 dramskih in 8 glasbenih) predstav. Prvi od sedmih zaporednih obrokov se lahko vplača tudi pc 1. oktobru. Otvoritvena predstava bo Cankarjeva komedija »Za narodov blagor«:, nato pa bosta sledili premijeri Goldonijevlh >Zwredarviiti žen« in Golarjevih »Dveh nevest«. a_ Na mnogoštevilna vprašanja, ki jih prejemamo vsak dan, »poročamo, da posluje novo ustanovljeno .Društvo najemnikov stanovanj in poslovnih lokalov za Maribor in ofcoMco v pisarni Združenja vojnih inva. liidonr na RotonnSkem trgu vsak dan. izvzemal nedelje in prasroifce, od 18. do 19. Po prvem oktobru bo pričelo društvo redno po slovati. a_ Posledice letošnje suše. Zaradi pomanjkanja sena, ki je posledica hude suše, se je cena mleka v Mariboru te dni večl-nojna pri vseh producentih dvignila za 50 par pr.i litru. a_ Posledice prevnetega kegljanja. Pred sinočnjim je kegljala na nakem gostilniškem kegljišču v Rad!;-nah, pokazal kot odfiičen in ze-lo vztrajen aSiet in je ravno v skoku ob palici, zadnji njegovi disciplini na državnem prvenstvu, dosegel svotj dosedai naifooTjši rezultat 3.40. Buratoviča pa nismo forsiraTi za to disciplino, omenili pa smo, da pridft z ozirom na denarne težkoče vsekakor v poštev pred »specialistoma« ThaUerjem in Schwarzem Nikakor nismo bift proti termi, da s? dovoli Kovačevicu izbirni miting. Zahtevali smo le enakopravnost tudi za druce talente, tako predvsem za dolgo.progaiU Krevsa, ki ga merodajni činitelji sploh niso mogli še oceniti- Zakaj dvojna mera? Smo odločno za to, da se odpošlje nai-močnejša reprezentanca, toda za to je Najboljše, garantirano nepremocljive: specialno izdelane GOJZERJE moške za Din JIO.-ženske za Din 295." pri BRATA NAGLIC, Ž5RI Zahtevaite cenik turistovske in športne obutve! treba prefskusiti vse v poštev prihajajoče taiente. Da je Krevs v resnici najmočnejši sedanji jugosiovenski tekač na 5 km, ie dokazal ca propagandnem mitingu Primorja prošlo nedeljo, ko je brez vsake konkurence (Sporn je zaostal za njim « preko eno minuto) na po dvodnevnem :;>očnem deževju zelo razmočenem terenu in v borbi z močnim vetrom dosegel časten rezultat 16:30 dve petini. Gotovo je, litike, ne pa v nasprotju s pravilnim spoznavanjem utesnevati gospodarsko življenje ter kreditno in valutno politiko v okove suhoparnega besedila zakona. Če ie Narodna banka spoznaia hibe zakona, bi bila prva poklicana, da predlaga vladi spremembo zakona Če pa nedostatkov zakona ni spoznala, tedaj je njena odgovornost za storjene j>ogre5ke še veeia. Po enem letu kreditne krize, bi morala Narodna banka vendar spoznati, da normalizacija kreditnih razmer ni možna brez njene pomoči. Že enkrat smo na tem mestu onozorili, da dviganje vlog in tesavriranje denarja ni toliko posledica nezaupanja proti denarnim zavodom v pogledu sigurnosti (kar priča velik dotok vlog v banke, ki >o pod zaščito § 5 zakona o zaščiti kmeta in k j morajo vloge vsak čas izplačati) še manj posledica nezaupanja proti dinarju, ker je v primeru valutne spremembe pač vseeno, če imaš denar naložen ali v gotovini); dviganje vlog in tesauriranje ie sedaj, ko se je panično razpoloženje že davno poleglo, le posledica bojazni, da vlagatelj ne bo mogel razpolagati z vloženim denarjem, ko ga bo potreboval. Danes moramo končno vendar priti do spoznanja, da kreditne krize u« bomo nikdar rešili z apeli na vlagatelje in s pozivi na uvidevnost, temveč le s tem. da bodo denarni zavodi neomejeno izlafevali vloge. Tega pa denarni zavodi ne morejo storiti brez močne zaslombe pri Narodni banki. Neuspeli poizkus ssnacije naših kreditnih razmer brez pomoči Narodne banke v nn-sprotju z številnimi izkušnjami stoletne preteklosti in najnovejših izkušenj v drugih državah je drzen eksperiment in neodpust-liiv greh. ki se maščuje na vsem gospodarstvu- Pri tei priliki se spomnimo tehtnih besed, ki jih ie nedavno izgovoril predsednik nemške Reichsbanke Luther. Dejal ie: Kakor se z eksperimentiranjem z valuto ne da trajno omiliti gospodarske krize, tako se lahko na drugi strani kriza zaradi valutnih eksperimentov spremeni v katastrofo. Nemčija je gotovo vzorno rešila valntno krizo kakor tudii krizo denarnih zavodov Vzdržala nii samo navala Tnnamiih tunnikov, ki so na mah odpovedal' mpiijardne zneskf kratkoročnih kreditov (Nemčija je sedaj izplačala že pretežni de.i teh kratkoročnih kreditov) temtveč tudi velčk. naval vlagate loev na denarne zavode. To je uspelo Nemčiji, čeprav je v zadnjih 12 mesecih preživela težje čase, kakor marsikatera druga država, in čeprav ima ves čas 5—6 milijo nov brezposelnih delavcev (še enkrat to liko kakor Anglija). Ka,j pa je storila Nemčija, da je v nekaj tednih napravila kc.nec navalu vlagate Ijov na denarne zavode? Ko so bile ukdnje ne omejitve glede izplačila vlog. je ReVhs-banka dala denarnim zavodom neomejen možnost eskontkanja sigurnih menic, so veda pri diskontu od 15% na leto. Ko se vlagatelji; spoznali, da lahko zopet vsak Ca. dvignejo vloge, ni nikomur več prišlo n: um, dvigati vlo.ee, če denarja dejansko n potrebovali. Danes so denarne razmere Nemčiji toliko konsolidirane, da je Reiohs banka znižala pred d nov; diskont zopet n 4%. Ogromne žrtve, kri jiih je nemška d-r žarra dala za sanacijo velikih bank, so tnd pripomogle k zopetni utrditvi zaupanja, vendar pa te žrtve niso bile posledica, dvi ganja vlog, temveč posledica velikih izgub nemškiih bank iprj kreditih danih propadlim industrijskim podjetjem. če bi trni? mi šli po tej eduno pravilni poti, bi danes imeli že docela normalno kreditne razmere. Ka.r pa je najvažnejše, izognili bi se nepotrebni poostritvi gospodar s ke kivze. Le pomislimo, koliko^ je v letošnji sezoni trpela gradbena delavnost, samo zaradi tega, da mnogi niso mogli gradiiti, ker s svojimi naloženimi sredstvi niso mogli razpolagati. Onemogočili smo še oni bori preostanek privatne investioiis'1-delavnost:, ki bn sicer gospodarsko življenje bistveno poživela. Naš .zakon o Narodni ibanikf, ima predvsem to pogreško, da ne vsebuje nikak.ili določb za primer, če kritje obtoka pade pod določeni minimum. To je gotovo velik nedestatek, ki ne omejuje sa.mo možnost: kreditiranja, temveč tudi brez potrebe ste rilOzira ves zlatij in devizni naklad, kii postane za valuto skoro brezpredmeten v tre nutoku, ko se kritje .približa minimu. Nem. •ški zakon določa za .primer nazadovanja kritja, da mora novčaniena banka za oni del obtoka, ki presega kontingent glede na mrmimalno kritje, .plačati davek, ki se progresivno dviga. Enako določbo ima tud' Avstrija, če bi tudi m,i v pravem času vnesli v zakon ta.ko določbo, bi Narodna ban ka lahko v najkrajši dobi likvidirala seda nje nevzdržne kreditne razmere. V trenut ku ukrinijenja vseh omejitev glede izplači1 hranilnih vlog in proglasitve pripravljeno sti za neomejeni eskont vseh sposobnih menic, denarnih zavodov bi morala Narod na banka sicer povišat} diskont, toda le za. časno. Zaupanje v denarne za.vode bn s* zopet naglo povrnilo, ljudje bi zopet vlaga li tesauriran denar, kar hi končno osposo-'b.I.lo denarne zavode, da vrnejo pri novča nični banki najete kredite. Povečanje ob toka bankovcev bi bilo le začasno, prav ta ko kakor padec kritivenega ra>zmerja po? zakoniti minimum. To malenkostno spremembo zakona b Narodna banka lahko že davno dosegla Danes ne bi imeli v našem gospodarstvi samo normalnih kreditnih razmer, t»mve? tudi manjši obtok bankovcev, ker bi naš-' gospodarstvo po doseženem pomirjenju ir več ali -m-anij končanem tesanriranju lahkr bolie izha'a!o z manjšo kvoto denarne0? obtoka, kakor pa ga potrebuje danes. Pr" govor: vKdoT hitro pomaga, dvojno pomaga« velja tudii v našem primeru. Z odlašanjem prave .pomoči in z dajanjem denarnil injekcij v majhnih dozah, kakor to de'-Narodna banka že od lanske jeseni, pa n bomo prišli na zeleno veiico. Seveda .moramo tudi o'b tej p.riMikij por^ viti staro zahtevo glede ukinienja konti-gentnega sistema pri dodeKtvi kreditn Narodne banke. Skrajni čas je. da Narodm banka prilagodi svoj način dajanja kreditov sistemu, ki vpHa v vseh narvrednih de žeiah. Le s mrestim esko.ntem mennn i možno kredite Narodne ban Ve drrisvrn4' tja. kijer so najboli potrebni. Naša Narodn r banka daje ogromni e vsote n enro dn.k t i vr'' kreditov, tudi taVih. ki TiiVnaio nikakr?"' ziveze s 'orodrtkr.iio i!n z biasjocnim nrorv"' tom. Zato mora končno Obveliat' tudi nr! nas načei-o, da se eskontni kre^t dnip l za cT«-">daT9ko zdrave, to ^e nrodnk + 'VT,r ssvrhe. "'p- -"o tn.Vo t-u^l izloč; "»'<>« riev* r>OSt .inf,lppi'p Vcvr lp. sp 'fl+^čas-no TIOV- čraTTtfi'^v 1 ^rjlru^n bla^fl. J^O^A-IA ŠP TipVn' hcep^ irlprlp med k^ifem d-^-f^a. TTo'>'," pc^retika je, če ikdo mišji, da je vrednos nGUSAR SPLIT SAMPI30N EVROPE V OSMERCU SPLIT, dne 6 septembra 1932. ander d• d; Zagreh V veslJisRshem, {^ravieeaein in neprikritem veselju nad veliko zmago Eaiega essaefca se zahvaljujemo vam in vašemu izdeEku Ovomaltiste za dc!sž, ki ga imate na tej zmagi. Pojasni sisc, da iz {-o triintridesetih letih evropskega šampijonata prišlo ime Jugoslavije v vrsto zmagovalcev in tako razneslo glas o moči in sposobnosti našega inroda tudi na športnem polju; a mi vas zagotav lpsjc, da hošemo 11: tli mi s svoje strani poskrbeti, da se razširi glas o vreŽKOsfi vašega r»f isadkriSpvega izdelka Ovomnltine, s katerim se je Eaše moštvo prehranjevalo ves čas treninga. Prosimo vas, da sprejmete iz raz saašega ©Uličnega spoštovanja ter ostajamo s sportskim Zdravo!" Jsigoslavenski pomorski športski klub „Gusar" Predsednik: DS. I. STALIO v. r. Tajnik: SLAPNICAR v. r. Ovomaltine bo tudi vas okrepila, ker vsebuje v koncentrirani obliki vse snovi, ki dajejo telesu moč, vzdržljivost in odpornost — Dobiva se povsod za ceno Din 16.— za5 zavojček. aa—i a—aaa—bbh valute odvisna od kovinskega kritja. Kritje ima praktično samo pomen kot rezerva z i izravnavo viškov plačilne bilance. Da je te mu zares ta.ko, vudimo že če primerjamt intervalutarno vrednost dinarja in nemške marke. Kritje nemške marke znaša danet le nekaj nad 20% in vendaT se manka drž brez težkoč intervalutarno na pariteti. Dinar pa ima 35 odstotno zlato in devizne kritje in navzlic temu koleba pod paritete na zunanjih tržiščih. Nemška Reichsbankp si je naloži'a težko breme da.vka na novča niče, ker je zaradj zaščite valute oddale pretežni del zlatega in deviznega zaklad ■in je tako pustila pasti kritje znatno pod zakoniti minimum 40%. Vrhu tega si jf breme davka na prekomerno izdane novča niče še povečala s tem, da nadalje vrši U beralno eksomptiTanje menic. Te žrtve s je naložila, ker pravilno razumeva glavn< nalogo, ki jo mora vršiti novčanična bankr zlasti v težkih d.neh, to je pomagati go-spoda-rstvu an Istočasno z vsemi razpolož Ijivimi sredsvj ščititi valuto. Tudi naša Narodna banka se mora postaviti na tako stališče. Primer Nemčije nam pniča, da za valuto niso nevarni predpisi njenega statuta glede kritja (ne glede na to, da imajo statuti Reichsbanke mednarodno odobritev) temveč aa je nasprotno za gospodarstvo in valuto bolj nevarno od lašati s primerno spremembo mrtvih za konskiih določb, ki so se v praksi pokazal« kot škodljive. S pretirano strogostjo zakon s kii h predpisov glede kritja lahko dosežem/ baš nasprotno, kar smo hoteli; na.mest< zaščite za valuto, nevarnost aa gospodar stvo in še povrh za valuto. Nič še ni izgubljeno, zato ne cdlašajmo dalje. Gospodarske vesti = Sadna razstava v Žireh. V nedeljo 9. oktobra bo priredila podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Zireh krajevno sadno razstavo. Razstavo bo uredil in vodil sreski ekonom g. Pečovnik, ki bo imel ta dan ob osmi uri primerno predavanje. Ako ne bo zadržan, se bo razstave udeležil tudi višji sadjarski nadzornik M. Humek, ki bo tudi predaval. Sadjarji so vabljeni, da pri razstavi sodelujejo. Razstavijo naj lepo, dobro in trpežno sadje, da bomo videli kaj vse pridelujemo. Oba gospoda strokovnjaka nam bosta ob tej priliki razložila, kako posamezne sorte imenujemo a'i v kateri razred spadajo. Na podlagi sodelovanja bo možno odbirati in razmnoževati le take vrste, katere so za naše razmere r gospodarskega stališča najboljše in najprikladnejše-Želeti bi bilo, da se vsi 'ijbltelji sadjarstva oklenejo podružnice, ki ie razvila svo-ie delovanje ter daje pobudo in smernice, da se ta panoga razvije in dvigu.?, v dr^kaz da je tudi nas kraj sposoben za umno sadjarstvo. Sadjarstvo je ena najlepših panog kmetijstva. Ako bomo smotreno didali- bomo tudi mi v dogledni dobi lahko izvažali tsadje, dočim ga sedaj niti za lastno potrebo ;ie pridelamo. Ravno v tej stroki 6ta nam najbolj potrebna pouk in sodelovanje, kpr le udruženi lahko pridemo naprej. Zato ie i otrebno, da prirejamo pr jdavania, nabav-liajmo skupno potrebščine, škr.j,) Inice, 6no-vi za pokončavanje škod'ji-^iv, or.>dje in Irugo. Skupen nastop omogoča prodajo in uvedbo boljših sort. izdelo^fi > sadnih pijač in jestvin, konserviranje iUI. Kdor uiisli, da sam dosti ve, se kruto mati. Lc- ako bomo skujmo delali, se bodo razmere zboljšale, drugače nikdar. Zato vsi sodelujmo in se udeležimo razstave in predavanja. Hmelj Žalec, 27. sept. Zelo živahno povpraševanje je, kakor smo poročali, že danes nastopilo. Nakupi pa so bili zmerni po čvrstejših cenah 17—19 Din. ker hmeljarji upajo še na nadaljnji dvig cene. Za prvorstno bla^o se je nudilo zaman 20 Din in tudi čez. Borze 27. septembra. Na ljubljanski borzi so ostali tečaji deviz skoro nespremenjeni, razen devize New York. ki se ie malo okrepila- Na zagrebškem pfektnem tržišču je Vojna škoda še bolj jx>pustila in se ie trgovala ža kaso jx> 180. ia .december pa po 185. Popustilo je tudi 7+ Blafrovo posojilo z zaključki po 42 in 41. 8n/e Pdairovo posojilo se je dvignilo na 46 blago, vendar ni prišlo do zaključka, kakor tudi v begluških obveznicah ne. Prome* je bil samo še v delnicah Priv. agrane banke po tečaju 223. Devize. Devize: Amsterdam 2309.01—2320.37. Berlin 1365.41—1376 21. Bruselj 796.91 do 800-95, Curih 1108.35—1113.85. London 198.47—200.07, NevTork ček 5723.47 do 5758.73, Pariz 225-27—226.39, Praga 170.12 170.98. Trst 294 40—296.80. Zagreb. Amsterdam 2309.01 — 2320.37, Berlin 1305-41—1376.21. Bruseli 796.93 do 800.87. London 197.47-200.07. Milan 294.40 dn 296.80. New-York kabel 5752-47-5780.73. Kew-York ček 5730.47—5758.73. Pariz 225-17 do 226.29 Praga 170.12 — 170.98. Curih 1108.35—1113.85 Curih. Pariz 20 32675, London 17.9250, Nevv York 519.125. Bruseli 71.95. Milan 26.60. Madrid 42.45. Amstprdam 208.35. Berlin 123.40. Stockholm 92. Oslo 90.30, Koben-havn 93. Sofiia 3-73. Praga 15.35, Varšava 58.13. Bukarešta 3.0« Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda jRO—182. za dec 180—181. 7n/n investicijsko posojilo 49 den.. 1% Blair 41—41.50. 8" a Blair 46 bi.. 7n/o nosojilo Hip. banke 46—47, 6% begluške 33 50—34.50; bančne vrednote: Narodna banka 4200 den., Priv. agrarna banka 222—225. Beosrrad. Voina škoda 176—187. 7% investicijsko nosoiilo 50 bi.. 4% agrarno 24.50 do 25.50. 6°/n begluške 34 zakli.. 7°'n Blair 42.50 zakli.. 7% r>os. Drž. bio. banka 46.50 zaklj., Narodna banka 4000 zaklj., Priv. agrarna banka 226. 225 zaklj. Dunaj: Dunav-Sava-Jadran 14-01, Staats-eisenbahnges. 17.40, Trboveljska 23.80, Blago v*"* tržišča BITO + Chioago. 27. sept. Začetni tečaji: Pšenica za sept. 51.50. za 7« 135—145; >8«82-50-86.50. Otrob>: baški in sremski, v jutastih vrečah, 57.50 do 60; banatski, v jutastih vrečah, novi 52.50—55. Fižol: baški in sremski. novi. beli, 102.50—107.50. -f Budimpešfanska terminska borza (27. t. m ) Tendenca slabša. Pšenica: za oktob. r 12.57—12.59. za marec 13 96—13.98; rž: za okt. 7.78—7-80, za marc 9.16—9-17; koruza: /a mai 8.92—8.95. Tabor nacionalmh rudarjev v TrbovIjaSi Narodna strokovna zveza v Trbovljah priredi v nedeljo 2. oktobra celodnevni tabor nacionalnih rudarjev. Dopoldne ob 10. bo na vrtu Rudarskega doma veliko javno zborovanje, na katerem bodo govorili m:-nister g. dr. Albert Kramer, narodni poslanec g. dr. Stane Rape. predsednik NSZ g. Rudolf Juvan in drugi. Popoldne ob 14. se bo vršila seja podružničnih odborov iz revirjev TPD. ob 16. pa bo prijateljski sestanek na vrtu Rudarsikcga doma. Za ta prvi taboT nacionalnih rudarjev vlada v vseh revirjih veliko zanimanje in se vršijo priprave za čimvečjo udeležbo nacionalnih rudarjev. Narodna strokovna zveza vabi rudarje, da se v velikem številu udeležijo javnega zbora, da slišijo svojega ožjega rojaka, ministra g. dr. Alberta Kramerja. Radio Izvleček iz programov Sreda 28. septembra LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas. ple>«če, borza. —• 18: Salonski kvintet. — 19: Nasveti za domači vrt. — 19.30: Literarna ura. — 20: Prenos opere j-Rusalka« iz Prage. — 22.30: Čas, poročila. Četrtek 29. septembra LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12-45: Dnevne vesti. — 13: Čas. plošče, borza. — 18: Salonski kvintet. — 19: Slike iz narave. — 19.30: Gospodarske krize in karleli. — 20: Akademski poklici. — 20-30: Muzika 40. p. p. polka Triglavskega, dirigira višji kar>elnik g. \Vimer. — 22.30:: Čas, poročila BEOGRAD 12.05: Radio-orkester. — 17: Popoldanski koncert. — 20: Prenos iz Ljubljane- — 22.50: Ciganska godba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Orkester balalajk. -20.30: Prenos iz Ljubljane. — Lahka glasba. — PRAGA 19.15: Klavir. _ 19.45: Prenos iz Brna. — 21.30: Komorna gla«ba — 22.20: Orgle s klavirjem. — BRNO 19: Godba na pihala. — 19.45: Tgrn. — 21.30: Prenos iz Prage. _ VARŠAVA 18.20: Godba za ples. — 20: Poljska narodna in plesna glasba — DUNAJ 11.45: Godalni kvartet — 16.35: Koncert orkestra — 19.15: Novi šlagerji od povsod. _ 20.55: Mojstri klns'"-ne operete. — 22.30: Lahka glasba. — BER-LTN 20: Koncert nabožne glasbe. _ Godba za i>les. — 24: Orkestralen koncert. — K'»-NIOSBERG 2110: Mpšan glasbeni program. — MOHLACKER 19.30: Prenos opere iz gledališča — 21.30: Razvoj nemškega Godalnega kvarteta. - BUDIMPEŠTA 17.30: Ciganska godba. — 19: Orkester. _ Iz življenja in sveta Bombni napad na newyorškl kino V bodoči vojni bodo igrale veliko vlogo patrulje, katere bo sovražnik gotovo obstreljeval iz zraka, Francija je zato uvedla v svojo armado sistem patrulj z motocikli in strojnicami za takšne napade dost Ogibal se je družbe lahkomiselnih tovarišev in se je čisto sam sprehajal po gozdovih in travnikih ter polegal v travo in sanjaril pod drevesi, čitejoč stare škotske povesti z obrazom obrnjenim v sin j i-no neba. Srečanje z mlado damo ga je namah spremenilo. Začel se je zanimati za eleganco, spuščal se je v razgovore, posebno re je svetal glas pripovedoval zanimive stvari in Če so te besede spremljali pogledi svetli oči. Sprehod z mlado damo je Walter Soott še večkrat ponovil, seveda ne v dežju, ampak v ja.snem sončnem vremenu. Vsako nedeljo sta š'a mladenka m mladec skupaj v cerkev in ko se je vrnil demov, je pripovedoval Scott materi in očetu o svojem poznanstvu. Mre. Scott. nežna mati mladega književnika. pa je menila: »O. saij to je hči ladv Jane Stuart, ■ moje prijateljice iz mladi dni. ki je že dolgo nisem vedela. Trebia bo obnoviti staro poznanstvo.« Oče mr. Scott. ki je bil strog jurist. pa je drugače sodili. C:m je dozral /a zanimanje. ki ga kaže niegov sin do mla.de Mary Stuart. je rekel: »Ne želim, da bi moj sin doživel razočaranje v te i ljubezni. Hči sira Johna BeVhesa imrečno kon« ča. To ni nič drugega, kakor majhne tajne medigrice, ki zapuste v vsakem srcu romantične spomine. Spomin na nežne doživljaje pa ostane in človek se vedno rad zataplja v čase, ko je bil prvič zaljubljen . .« Le+o dni po poroki mi«s Stuart se je seznanil Scott « svojo bodočo ženo Francozinjo niiss Oarpentier. To je btfa čisto drugačna ljubezenska zgodiha. Soottova prva ljubezen pa je dobila po letih nenavaden zaključek. Znano ie. da je zabredel Scott v poviejših letih svojega življeniia v gospodarske težave. Kot solastnik založništva Ballantvne. kamor je bil vložil ves svoi denar, je postal plačnik za ogromne dolgove, katere ie zanu-stilo nodietie pri polomu. Ves niegOv življenjski zaslužek je s tem splaval po vodi. Tn kdo je bi1 ki mu je v tej stiska priskočil na nomoč? Sliši c<* č"dno. amnak resnično ie bil to — sir Wi11if>m Forbes imov'iti bankir. mož miss Marv Stuart. deklice z zelenim plaščem, ki io je bil Walter Scott spremil iz cerkve domov. Danski polarni raziskovalec dr. Lauge-Koch se je pred kratkim vrnil s svojima dvema ekspedicijskima ladjama »Gustav Holm« in »Godthaab« v Kodanj, kjer so ga slavnostno sprejeli zastopniki vlade in ogromna množica ljudstva. Ne zaman. Sloviti raziskovalec je namreč prinesel s svoje odprave dokaze o nekdanjem bivanju štirinoge ribe, ki predstavlja prehodno obliko med ribami in krkoni. To odkritje danskega učenjaka je učinkovalo v znanstvenem svetu kakor bomba. že na svoji lanskoletni ekspedicijt je odkril dr. Lauge-Koch v bližini Nansenove zemlje izsušen morski zaliv iz devonske formacije. Pri natančnejšem ogledu geoloških formacij je zadel na veliko število ribjih okamenin. Takoj se je v raziskal-čevi glavi porodila misel, da predstavlja njegovo odkritje najbrž prehodno obliko dveh živalskih vrst, obliko ribe, ki je sta- la na štirih nogah in se je lahko plazila po suhem. Raziskovalec pa je svojo najdbo zamolčal, ker ni hotel delati senzacij. Pridno je delal dalje v smeri odkritja in se je nadejal, da bo sčasoma lahko izpopolnil najdbo. To se mu je posrečilo nad lastno pričakovanje. Njegova odprava je izkopala nad tri tisoč okamenin, ki vse potrjujejo najdbo iz devonske formacije. Kar pa je tudi važno, ni dr. Lauge-voch edini pionir v odkritju štirinoge ribe. Profesor Steensjo, član Državnega muzeja v Stockholmu, ki proučuje znanstveno stran odkritij Lauge-Kochove ekspedicije, potrjuje v celoti izsledke voditelja "odprave. Najdba štirinoge ribe se mu vidi vsaj ta. ko važna kakor svoječasno odkritje ptičjega kljuna z zobmi, ki se je našel na Bavarskem. Rjavi Napoleon Pogum še ni dovoljna kvalifikacija bodočega pilota. Vsak letalec mora biti tudi fizično kos svojemu poklicu, zato preizkušujejo komisije za letalstvo pilotske kandidate v pnevmatičnih kamerah, ki pokažejo zlasti, kako je letalski kandidat dorastel naporom v umetno proizvajanem višinskem zraku Te dni obhajajo novozelandski Maori stoletnico smrti svojega razvpitega poglavarja Hongi Hike. V naivni domišljiji tega primitivnega ljudstva je bil Napoleon vojščak, ki je s svojimi dejanji podžigal celo divjake k zavojevalnim podvigom. O njem in njegovih činih je slišal Hongi Hi-ka prvič v Sidneyju, kamor je bil prišel z angleškim misijonarjem Samuelom Mars-denom, ki ga je vodil s seboj, da bi ga približal veri in krščanskemu bogoslužju. Toda v Sidneyju je doživel Marsden strašno razočaranje, kajti šele tam se mu je razkril značaj maorskega poglavarja v vsej popolnosti. Hongi Hiko ni sledil misijonarju iz zanimanja za civilizacijo in krščansko vero. Zanimalo ga je nekaj drugega — crožje, o katerem je bil slišal v divjini, da ga uporablja Napoleon s sijajno veščino. Tako je bil v svojem srcu sklenil, da si mora vsekakor nabaviti puško, naj stane, kar hoče. V Sidneyju je res dobil nekaj pihalni-kov na kamen, s katerimi pa ni prišel daleč. še preden se je mogel vrniti k svojemu plemenu, da bi započel krvave vojne, ga je iztaknil neki raziskovalec starih narečij. Odpeljal ga je s seboj v London, kjer je Hongi Hiko pomagal učenjaku sestaviti slovar besed maorskega jezika. V Londonu Divji konii na Švedskem Lov na divje konje je postal v Evropi redek šport. Celo v Ameriki, kjer so časih lovili mustange v velikih tropih, je ta reč popustila. Na Švedskem pa so še nedavno prignali skupaj 60 divjih ŽTebcev na poljani Loista, pogozdovano-mofvir nerrru ozemlju sredi otoka Got'anda. kjer živi danes po računih opazovalcev približno 200 divjih kon i. To so zadnji ostanki severno-skandinavske konjske rase. ki ie časih živela prosto v stepi in gozdu. V primeri z našimi konji =o te živali maihne, a zelo odporne in žilave. Ko so rmeli lovci v jklenienem krogu že 60 konj. se je posrečilo skupini 30 »divjakov« prebiti obroč zalezOvelcev. Zdi-risli «o. kar so jih nesle noge. da iim zasledova1ci ni*o mogli priti v okom. Loist« je orrmlie. ki obsega 400 ha. Na njem žive divji konji ponolnoma svobodno, samo v izredno trdih rimah jim dajo neka i hrane, da ne poginejo v svobodi od gladu. Prvo nismo 7 zračno pošto V Londonu mrzlično išreio ttvo zalep-ko zračne pošte, ki ie bila poslana po zraku 1. 179?. Nihče ne ve. k'«» se nahaja. Francosi letalec z Vagonom B^ancbard j« namreč *>od/7el 1. 1783 Tv>skus. da b? preletel Rok«veki preliv Na sredi vod* pa je z=>čel Ivilon nenadoma padati in Blan-chard je odvrni sleherno težo, da bi odvrnil nesrečo šel« deset let noznej« se mu je posrečil polet od Filadelfije v New Versev. Na tei vožnji 'e vze! s seboj nismo i 7. Was/hinodarske krize ukiniti razna odvisna di-Vomsitska zastopstva v inozemstvu in obdržati samo tiste, ki so miVio mrtrebna Mff dirugiim bo ulrini^no nonlamSko m<~e+o na Fhma ru iH v Budimpešti. Posta n i Sle c nos le hodo t«m orvravl jali mlafS diplomatski uradTrki. ki bodo interimno vodili uradne posle in reprezentirali svojo državo. je bil Maorec junak dneva. Ker je bi! te. toviran od nog do glave, so vsi zijali za njim, kar se mu je zdelo še bclj imenitno. Londončani so Hongi Hiko občudovali in vabili v razne družbe. Celo na dvor so mu izposJovali dostop. Pri tej priliki so ga obdarovali med drugim tudi z oklepom starih vitezov. Hongi Hiko je žarel ~od veselja, saj je bilo zdaj zadoščeno njegovemu stremljenju po krvi. Toda oklepa ni obdržal sam, ampak ga je prodal in za denar kupil puške, potem pa se je vrnil domov ves v orožju. V domovini je takoj otvoril svojo »napoleonsko« dobo. Vojni in plenit-veni pohodi so sledili drug drugemu, kar je bilo razmeroma lahko delo, saj so bili njegtvi rojaki brez vsake obrambe, ki ta se lahko kosala z njegovo oborožitvijo. Vsakogar, ki se mu je drznil postaviti po robu, je Hcngi Hika porazil in ubil. Lotil se je slednjič tudi aravsjtega plemena, ki je živelo na otoku sredi velikega jezera, šel je nadenj s čelado, ki si jo je bil prinesel iz Evrope. Seveda je tudi v tem primeru zmagal na celi črti. Anglija in vlade drugih evropskih držav niso o teh divjih pohodih in o prelivanju krvi na Novem Zelandu nič vedele. Položaj v Evropi je bil tedaj pač takšen, da ni dovoljeval državam zanimanja za izven-evropske zadeve. Slednjič pa se je Hongi Hika spreobrnil. On, ki so se z njim trudili misijonarji, da bi ga pridobili za krščanstvo, mož, ki se je posluževal civili-začnega uničevalnega sredstva — puške — v boju proti svojim lastnim nemočnim rojakom, on, ki je paradiral na londonskem dvoru, se je na koncu svojega življenja vrnil k ljudožrskim običajem svojega plemena, še danes prepevajo Maori melanholično pesem o žrtvah Hongi Hike in o njegovi smrtonosni puški, ki jo smatrajo za »morilko naiodov«. ANEKDOTA Charles Dickens je prišel nekoč v Pariz, kjer je Balzac pravkar žel svoje najmočnejše uspeae. Na banketu, ki so ga da'd angleškemu pripovedniku na čast, ga je neki pisatelj v svojem govoru proslavljal kot največjega romanopisca svoje dobe. Dickens je tiho poslušal, potem se je dvignil in dejal prav tako kratko kakor skromno: s.V Balzaoovem imenu se vam zahvaljujem.« Vsak Uan ena Sodnik: >Vi ste torej bili zraven, ko je ta ženska oklofutala svojega moža? Kaj pa ste storili nato?« Priča: »Razdrl sem svojo zamko.« V Brooklynu pri Newyorku so neznani storilci vrgli bombo na kino. Priletela je ravno v uto za blagajno. Istega dne je bil izvršen atentat še na neko drugo kinematografsko podjetje. Vzroki obeh napadov so doslej nepojasnjeni Največja ladja sveta V ladjedelnici St. Nazaire se že od ja« nuarja 1929 gradi največja luksusna ladja sveta, la6t francoske družbe »Gompagnie Generale Transatlantique«, ki je ladjo v gradnji krstila s provizončnim imenom »Supesr-Ile de France« ali »T 6«. Trup ladje bodo slavnostno spustili v vodo letos 29. oktobra. Ladja bo čisto svojevrstno tehnično čudo — imela bo 70.000 ton. V dolžino bo merila 313 m. v širino 35.9 m in bo v vsem tem daleko prekašala ladjo »Maje-stic«, last White Star L;ne, ki ima 56.000 ton. Stroji na novem francoskem preko-morekem orjaku bodo proizvajali 160.000 k. s. in bodo poganjali ladjo po vodi z brzino 23 do 25 vozlov. Predvidoma bo prekomornik uvrščen v promet aprila 1934. Opravljal bo službo na progi Le Havre — Nevv York. Celokupni stroški so preračunani na eno milijardo frankov. Prekomornik bo imel štiri vijake, kateri bodo dobivali pogon iz turbo-električnih strojev. Parnih kotlov bo na ladji trideset. Vsi bodo Penhoeto-vega tipa, t. j. tiste vrste k^kor na francoskem torpednem ru^lcu »Verdun«. Na ladji bo prostora za 2000 potnikov in za 100 avtomobilov. Letalec v pnevmatični kameri Mlchel ZSvaco: 154 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. »Vem,« mu je segla Leonora v besedo. »Pravijo, da se je spustil V zrak. Ali je to vse, kar mi imate povedati?« »Ne, madame. Po naključju sem našel tisto dekle, gospodično Bertille, ki jo je njegova svetlost mesec dni zaman iskala.« Nobena mišica na Leonorinem obrazu ni trenila. Toda udarec ie bil hud. Ko je bil luconski škof dobil svoje imenovanje za kraljičinega izpovednika in se ji prišel zahvalit, ji je'bil povedal, kje je dekle zaprto. Leonora se je bila osebno potrudila k montmartrski opatinji in ji v kraljičinem imenu priporočila, naj kar najstrože pazi na jetnico. Odšla je bila s prepričanjem, da ne bo nikoli nihče zvedel, da je Bertille v samostanu, razen če bi se zgodilo kaj izrednega. Ta izredna okol no st je bila oči vidno nastopila. Leonora je sama pri sebi divje zaklela. Toda navzven je ostala mirna. »A!« je dejala Ln uprla svoje globoke oči v vohuna. »Povejte mi vse.« In Saint-Julien ji je povedal, kako mu je prišlo na um, da je opazoval hišo, ki jo je imenoval »razbojniško pribežališče«, in kako je videl plemiča odlične vnanjosti, ki je z dvema dekletoma stopil vanjo. Leonora si je dala opisati vso trojico, misleč, da se je vohun nemara zmotil. A prepričala se je, da ni bilo niti govora o kaki zamenjavi. Dekle, ki ga je bil Saint-Julien videl, je bilo res Bertille Saugiška. Njen duh ni miroval. Tzkušala si je pojasniti, kako je mogla tetntca uiti iz samostana, kjer so je toli skrbno nadzorovali. »AH veste, kdo je bilo ono drugo dekle?« je vprašala. »Ne vem, madame. Zelo mlada je, zala, oblečena kakor delavka, ki se ji ne godi slabo... To je vse, kar vem.« »In plemič?« »Tega poznam. Ime mu je Pardaillan. Kakih petdeset let mu utegne biti, če ne več. Spri se je s Saetto, ki je šel tam mimo. Bila sta se. Saetta je zelo močan, madame, a ta Pardaillan ga je razorožil z lahkoto, ki kaže,. da je borilec brez primere ... Njegova telesna moč je kar čudovita. Vzdignil je nasprotnika kakor peresce, in mislil sem že, da ga bo raztreščil na tleh. Toda prizanesel mu je, in Saetta je zbežal, kakor da bi mu bil vrag za petami.« »Zakaj sta se bila?« je vprašala Leonora. »Ne vem, madame. Predaleč sem bil m nisem mogel slišati, kaj sta govorila.« »Kako veste, da je plemiču ime Pardaillan?« »Zato, ker je Saetta na vse grlo zakričal to rme.« »Prav... Ali ste že povedali njegovi svetlosti, da ste našli... to žensko?« »t>a, madame. Pokazal sem mn celo hišo, kamor se je skrila.« Leonora je komaj opazno trenila z obrvmi. »Cemu ta naglica?« je vprašala. »Ko sem srečal njegovo svetlost, smo šli po naključju mimo tiste hiše. Ker nisem imel točnih navodil, se mi je zdelo prav, da mu povem svoje odkritje. Njegova svetlost je hotel takoj vdreti v hišo. Tedaj sem mu rekel, da je močno zastražena. To pa ni res, madame. Po odhodu gospoda de Pardaillana sta ostali dekleti sami.« Razen tega mi je njegova svetlost naročil, naj vse pripravim za ugrabljenje, jaz sem si pa izprosil dva ali tri dni odloga, da ukre- nem, kar je treba, hi tako, madame, ste še vedno gos-po-darrca položaja.« Leonorin obraz se je zjasnil, ko je sKšala ta pojasnila. - »Razumen služabnik ste,« je rekla. »Vaš uspeh in vaše povišanje bosta moja skrb, gospod de Samt-Julien.« Vohun se je do tal priklonil. Leonora je naslonila glavo v dlan in se gk>boko zamislila. Saint-Julien je mirno čakal njenih povelj. Nazadnje je vendar že vzdignila glavo. »Takole napravite,« je dejala z mirnim, premišljenim glasom. Razgovor je trajal še kake četrt ure. Ko mu je Leonora vse povedala, je Saint-Julien odšel. ' f ■ - - ■:. Preden je stopil iz hiše, ser. vse fraze so globoko občutene in dramatične: konrčne scene pri vagabundu. so za °te vprav izvrstno. Formalno se opera opira na Wagnerja in Richarda .Straussa, uporabila celo vodilne motive ter ima mnogo sprem n. ki traiaio po nekoliko minut, in so izpolnjenp z medigrami. Med njimi je zlasti i "ra med očenašem in ječo pravi mu-zik;#oi"biser. Stilistično opera ni enotna: sklicatelj f® tn ustvarjal pod najrazličnejšimi plivi od pozne romantike preko impresionizma do stare moderne in odtod do najno-v„;;e atonalne smeri (v zadnjem aktu). Toda vse te stilistične prvine se pri njem spajalo po neki notranji utemeljenosti. Mirne, ▼dan© scene so tonalne, zborove scene skrnino atonalne, scene Jerneievega trpljenja in krivičnosti nasproti njemu pa tuli moderno polifone. Potemtakem ima vsako razpoloženje svoj stil. Kakor moramo tako ivr^rnje stilov z glasbeno-estetskega vidika odločno odkloniti, vendar mora poslušalec priznati, da je skladatelju morda prav zaradi tega tolikanj uspela karakterizacija posameznih prizorov. _ -Ritmično ie Mnrhko^vskegn opera močno zapletena in stavi, prav kakor večina sodobnih oper. ogromne zahteve do dirigenta pevcev. Instrumentaciia je v prvem in drv^em ter v začetku tretjega dejanja izvrstna- Toliko je namreč instrumentiral sam skladatelj; konec so instrumer.tirali drugi po njegovi smrti, zato jo ponekod hudo kaotičen in nejasen. Machko\v?ki bi bil konec mnoGjure Jakšič i Distrikt«. Jo-van Grgič piše o uprizoiitvah in kritiki .lakšičevih dram. A. Ivič izpolnjuje pesnikovo biografijo, Ljuboniir Lotič pa premo-triva Jakšičev človeški in pesniški odnos do Banata, dočim dr. Nikola Milutinovič raz-členja Jakšiceve kmečke povesti. Na zadnjih straneh tega obilnega zvezka je zanimiv drobiž o Jakšiču in njegovih spisih. Kakorkoli ta »spomenica« močno osvetljuje Jakši-čevo osebnost in delo. je vendar nepopolna, ker pogrešamo študije o Gjuri Jakšiču kot slikarju. V tem zvezku so samo objavljene nekatere reprodukcije njegovih slik. V Gjuri Jakšiču slave vojvodinski Srbi, a ž njimi tudi ves narod, močnega nacionalnega borca, ki je z zanosom romantičnega navdihnjenja in z vizijo svetle narodne bodočnosti opeval Banat in srbstvo ter z ljubeznijo do naroda premagoval svoj osebni pesimizem. Znaten del njegovega dela živi še danes. Bil je eden onih številnih »pre-čanskih« Srbov, ki so z ljubeznijo in navdušenjem odšli v Srbijo, da na svobodnih tleh pripravljajo narodno osvobojenje in zedinje-nje. Žal, da je Jakšič umrl premlad in ni mogel dogletfati obrisov-piemontskeea razvoja Srbije, ki-se je iačel - »ele z-2G^,st©lut-: jem. Novačanov »Herman Celjski« na sarajevskem odru. Sarajevsko gledališče je uprizorilo dramo Antona Novačana »Herman Celjski« v izredno impresivni inscenariji in odlični režiji našega rojaka g. Rade Pregarca. G. Pregarc igra tudi glavno vlogo grofa Hermana. Druge večje vloge so nastudirali Stiplošek, Mansvjetova, Kopač. Stojkovič, IIič in Jovanovi« Zanimanje za Adamičevo knjigo »Kriza v Ameriki«. Izmed dosedanjih knjig v zbirki »Slovenske potk, ki jo izdaja Tisko\ma zadruga. je spis Louisa Adamiča »Kriza v Ameriki« vzbudil največjo pozornost v srb-skohrvaškem tisku O tej knjigi so pisali vodilni zagrebški dnevniki, zlasti »Novosti«, izmed revij pa sta jo doslej ocenila >Srpski književni Glasnik« in >15 danat. Časopis »15 dana« ie tudi ponatisnil članek, ki ga je o tei knjigi priobčilo »Jutro«. Milica Štiipanova. >Kako vzgojim svojo deco?« Pod tem naslovom je izšla v podjetni založbi revije »Žena in dom« v Liubljani 148 strani in posebne ilustrirane obsegajoča knjiga učiteljice gdč. Milice Stupanove. Kakor pravi učiteljica v spodnjem naslovu, je njena knjiga namenjena meščanskim, kmečkim in proletarskim materam. Avtorica obravnava otroško življenje in z njim zvezana vzgojna vprašanja od detinske dobe do let, ko se je v glavnem že izoblikoval otrokov intelektualni m moralni značaj. Pri tem se posebej bavi z meščansko, kmečko in proletarsko deco, razpravlja o pravilni prehrani, o telesni vzgoji, o socialni vzgoji, o otroškem delu in igrah, o vprašanju spolne vzgoje itd. Pri tem ne pozabi danes posebno" pereče in žal preveč zanemarjene mirovne vzgoje. Knjiga gdč. Stupanove je sestavljena na osnovi strokovne literature in podprta z" lastnimi izkušnjami. Nje ocena bodi prepuščena strokovnim listom, kot praktičen in širokim slojem namenjen priročnik p6 se knjiga priporoča že sama pe sebi, saj takih svetovalk neizkušenim stai^ šem ni nikdar preveč. Založba je opremila knjigo s fotografijami otrok: le te pa jmajo boli "dekorativen kot vpodbuden značaj in bi nemara dosegle večji učinek, če bi bile razdeljene po knjigi. Ne preveč prikupna novost so inserati, ki ubijajo celo naslovno stran in dajejo knjigi čez mero »poslovni« značaj, v ostalem pa je spis hvalevredna obogatitev praktične književnosti našega ženstva in zopet nov korak v emancipaciji od tujih jezikov. Razstava slovanskih J>ex libris« v Pragi, ki je bila otvorjena dne 11. septembra, bo s 1. oktobrom zaključena. Češki listi _so ji posvetili lepo pozornost, ki je tem lažje umlji-va. ker je na Češkoslovaškem močno razvito kniigoljubstvo, zato tudi umetnost ex libris procvita. Enajsta knjiga Paričevicevih »Črnogorcev«. Pravkar je izšla enajsta knjiga znane zbirke črnogorskih povesti in anekdot »Črnogorci u pričama i anegdotama«, ki jo piše in izdaja Mičun M. Pavičevic. Enajsti zvezek obsega 160 strani in ie opremljen z uvodom publicista dr. Iva Politea, ki predvsem razpravlja o črnogorski etiki, kakor jo odražajo Pavičevičeve povesti in anekdote. Vsebinsko in oblikovno ima enajsta knjiga značaj svojih predhodnic, o katerih je bila ponovno beseda tudi na tem mestu. Kakor posnemamo iz napovedi na platnicah, izidejo še tri njige te serije, tako da bo neumorni Mičun M. Pavičevič pomnožil književnost v Črnogorcih — poleg ostalih svo-iih spisov — kar » 15 knjigami »Črnogorcev v povestih in anekdotah«. 7animiv utegne biti njegov obračun s kritiki, ki ga napovedujejo pod mnogo obetajočim naslovom: »Škrabala i kreketala, manijaci i propali djaci«. Nastop ljubljanskega konservatorista v Rntcderevu. Iz lista »Glas Podunavlja«. ki izhau: v Smederevu, posnemamo, da je on-di nedavno koncertiral ljubljanski konser-vatorist g. Lukman. Ta, doslej še malo znani tenorist je imel v Smederevu lep uspeli. »Glas Podunavlja« piše med drugim: »G. Lukman je pel nekoliko težjih opernih fragmentov, s posebnim uspehom v tonu in ma-niri zrelega pevca pa je zapel težko in naporno partijo iz Toeke«. O brezposelnosti intelektualcev in vseh vprašanjih, ki so zvezana z njo, obstoji že cela literatura: znak, kako pereč in daljnosežen je ta problem. V svoji knjigi »Die akademische Berufsnot« je Reinhold Schei-rer objavil osem drobno tiskanih strani bibliografije. Pisec predlaga, da bi se za leto dni zaprli prvi 6emestri vseh nemških visokih šol, slušatelji pa naj bi se v tem času vadili v telesnem delu in urili v raznih rokodelstvih. H. R. Knickerbocker, eden najboljših sodobnih reporterjev, je izdal pri Rowobltu v Berlinu novo knjigo »Kommt Europa wie-der boch?« V tej knjigi so objavljeni razgovori z nekaterimi vodilnimi osebnostmi današnje Evrope. Med njimi je tudi prezident češkoslovaške republike T. G. Masaryk. Posebno no finsko knjižnico so nedavno otvorili v Londonu. V šestnadstropni palači bodo osredotočene vse dosedanje novinske zbirke British Musea, obenem pa bo tudi dovolj prostora za nadaljnji dotok tiska. Londonska knjižnica je največja novinska knjižnica na vsem svetu. Zahvala Vsem, ki so v težki bolezni tolažili in bodrili našega dobrega očeta, nam pa ob njegovi smrti lajšali našo težko bol z iskrenimi izrazi sočustvovanja, naša topla zahvala. Posebno smo hvaležni g. dr. Merčunu Ljudovitu, ki si je /zel toliko truda, da je olajšal pokojniku zadnje hude dneve. Iz srca se zahvaljujemo Udruženju- strojevodij, Udruženju jug. nar. železničarjev in brodarjev, pevskemu in glasbenemu društvu »Sloga« in vsem neštetim prijateljem, kolegom in znancem, ki so dragega pokojnika v tako mnogobrojnem številu spremili na njegovi poslednji poti. Sv. maša zadušnica se bo darovala v petek, dne 30. t. m. ob % 7. uri zjutraj v farni cerkvi sv: Frančiška v Sp. ŠiskL V Ljubljani, dne 27. septembra 1932. Hvaležni sorodniki pokojnega 11763 Andreja Finca. 1176S BUKI P l CE J. L A W MAPI BmQ Celuloidne ščitnike za vrata dobavlja v vseh barvah in fazonah Franfo Zrnec, steklarstvo LJUBLJANA, Cankarjevo nabrežje 5 Najnoveša iluiinjka pate !na železna zelo praktična sloiljiva postelja s tapeciranim madracom — praktična za vsaku hižu, hotele, za putujuče oso-bc in nočne sležbe. Stane Dio 390.—. RazpoJi-ljam postom in železni* com po povzetju.' Engleski lloiivi patent I ^ stolci. 1 Stoji Din M«' spaljni. patent fotelj stane Din 1300 LicfeituM praktičin *» ktinicM t«d«nie. Stane Din ;J30 . po tem imam čist iohano perje kg Din 48.—, čist oelo gosje leg Din 130.—, čUti puh kg Din 250.—, modroci punjeni z volnont Din 750___ žične mrež« *» postelje Din 150.—, oto-m&ni Din 650.—.-U MOZOVIČ, ZAGREB ' ILICA 82. Občina Ljubi;«* Jles-aii pogrebni zavod Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša nad vse ljubljena, dobra mama, gospa roj. Skander posestnica, trgovka in gostiiničarka v ponedeljek, dne 26. t. m. po dolgem, muke-polnem trpljenju, spravljena z Bogom, mimo v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne bo v sredo, dne 28. septembra 1932 ob 4« uri popoldne iz hiše žalosti na Viču št. 70 na domače pokopališče. Prosimo tihega sožalja! VIČ — KRANJ — ŠKOFLJICA, 26. septembra 1932. Žalujoči rodbini ROBEŽNIK - SLAVEC « ♦ i ♦ I ♦ ♦ 2 ♦i ti ♦i mg -.r ■ --.-t ♦ I «1 ♦ j ♦ ! «' 4 « I 4 i \ . I t\ ♦ I ♦ f 41 ♦ I ♦ t 11747 Cene malim oglasom Ženttve to dopiaovanjm mM »irtt Dtm t*— tet enkratne pristojbina trn Utro etl trn dajanje naslove Din \ Ogla* trgovskega Im reklamnega maiafm vaaka beseda Dtm L—s. Po Din k— ta besedo M am^ačunajo nadalje vm oglati, ki spadala pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto*, »Kapital«, »V najame. »Posesta, »Lokali*, »Sta-movanfa odda*, »Strop*, »Vrednote*, »Informacije* »Živali*, »Obrt* Im »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniku Im »Zašlo-tek*, če se t oglasom nudi saslutek, mtiroma, ta ta tKa potnika. Kdor M pa pod tema rubrikama toče sasluiks ah tlutbe, plača ta Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 pat. Pri vseh oglasih, ki se taračunajo po Din Is— ta besedo, se taračuna enkratna pristojbina Din S.— ta titro ali ta dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega enačaja te računajo po 50 par ta vsako besedo Enkntna pristojbina ta tifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki te taračunajo DO 50 par za vsako besedo, tnaia Din 3.—i NajmanfB znesek prt oglasih po 50 pat za besedo, fe Din 10.—, Vri oglasih po I Din ta besedo pa Dm 15.— Vse pristojbtn* sa oiate Oglase fe plačati pr* predaji naročila, oziroma tth le vposlah v pismo obenem a naročilom. Pozor, gostilničar]!, restavrater ji! Bermet vino črnino tz FruSke gore nudi B. Marin kov, Sremski Karlovci, Fruška gora, v sodih od 50 litrov naprej. To najboljše zdravilno vino je edinstveno na svetu. Odlikovano s prvimi nagradami. Brez Bermet vina Vaša gostilna ne bo napredovala. — Zahtevajte ponudbe od B. Marinkova, Sremski Karlovci, Fruška gora. 302 Službo dpbi Vaaka beseda EO p*r . aa dajanj« usedom »K w titr* trn t Dia. fl) Pridno dekle »rednjiih !«t, zdravo, ki ma Šivati jn ki ti1 pomaga 1« pri vseb hišnih delih, sprejmem takoj. Ponudbe pod »Veselje do otrok« na ogl. oddeiek »Ju-tra«. 39131-1 Natakarico "epe »uma«ijosfi, i zrra-ejem tudi nemščine, eta.ro rtp čez 22 lert. sprejmem v •večjem kraji' Gorenjske. IViraobe s sliko na oglasni oddelek »JutTa« pod lifro »Gorenjsko 123«. 39136-1 Dobro kuharico ki tr opravljala tudi druga dela, k majhni družini sprejme V o k a č. Krekov t-eg šrtev. 10/TI. 39109-1 150 Din dnevno Sabko zaislmSijo gospod j-e s prodajo knjig. Ponudbe na odd-eilek »Jutra« peMi Šifro »Takoj«. 39162-1 Postrežnico m popoldanske ure sprejmem t Idrijski ulici št. Ul 39181-1 Perfektno frizerko in vajenko stv^lm« daimski fri- salon Leopold Ha-btabt, Milik!^šlčwa cesta, 4 39135-1 Postrežnico prdne ni dobro iizvežbane »prejon^m za več ur dnevno. ?>a«j«w po-ve o*r asni oddelek »Jutra«. 30188-1 Dobro službo dobi >dor posodi 20.000 Din, in ima š« nekaj kapitaJa. — Ponudbe na podruž. Jutra t Celjm pod šifro »I>obra (*si ?!«»*<. 39313-1 Služkinja »r«ki.:nih let. izurjena v kuhanju in Šivanju, dobi službo pri samostojni gospe. Na?>*v nore o?'a«n! oddelek ».Tirt.ra«. 39?09-l Kroi. pomočnika *a ver je d«lo sr>re.jme Ve-Tener, Maribor — Aleksandroma 48. 3»3IO-l Učenko za prebivanje gornjih delov, dobrih staršev, sprejme tak-o j L. Stetaman« v Kolodvorski udici šte>v. 41 39173-44 Potniki Kdor ič6e mest* pci ■tika, plat* «a ofcri prowii®i.ja. — Pomiidfoe t označbo rajonva i«i referenc d« »Jugoferom«, Zagreb, Kraljice Marij« 28. 3813&-3 Pletilja dobi teJcvmike v deSo da d.om. Pi«=m«w> pomudbe n« oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vestje«. 301S&-3 Vajenca M d^likate^o iko izobrazbo. pridnega i>n fioš-tervega, ( hrajnrt ter s4a'no-vanj-«m v hiši spre jim« V. M. R«z. man, trgm-ma m-^šanega blaffa, Sloivein.'grader. 39182-44 Brivskega vajenca k; « jp nekaj tiral, sprejim-eir talk-f«'. N"o-;'rvrr pove ogla^tri oddelek »Jutra«. 30133-44 Vajenca Mr-o%nem v špeeerijisko tr-pmiitKi. \as'ov v o?'aM>em od-delkn »J-u.t/ra«. 361156-14 Učenko l«t>« zunanjosti ln potrebno šolsko Izobrazbo sprejmem za parfume-rijskci stroko. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod Šifro »Pridna«. 3S>177*4 Dober postranski zaslužek 9 {podajo knS.g o trgovski vedi nudim« d-elav-nim iin.teKgeofalilm go«f»odiom. — Og!'afiiti se j*1 mt-d 16. im 19. aro v De-lma^Snovi od. št. 10/1 lervo. 39161-3 Zastopstvo v jrveai z ek«.?teineK) g prevmmnoim natiii !ifkrat,w- nnJi g Tspodiinjskih pretro-j«-v. mrvociti, cenenih predinef-or' za gK>si>odiinj-Ptrvo. — VMikd»> je krapec brez iizjfffn". Prmn.riija do 150 %. fikfram in pntmi stroški. SatoireMam, !>imaj*-ka reeta 36. 39190-3 Pranje perila sipre imeim na >Vt-n. Naslon v oglasnem oddelk--u Jutra 39602-3 Službe išče Vaaka bcmda (9 par: -122« • 39136-2 Prodajalka žeSi zaposlitev v trgwim.i mešameea Mago. elaščičar-ni, mlekarni, delikatesi ali pekarni — na:raje v Ljubijanj a^i oko-li^. Poroidbe na ogIa»ni odde'ek Jutra pod švfro »Mari jfi^-a pro-dajnSk^«. 391»t-3 Absolvent dri. dvortiredrt« trg. Sole išče nameščen j«. Gre tadi v trgvviiruo. Pomudbe pod Mf.no »Knjigovodetv-o« na oclasn-i odddek »Juitra«. 39155-2 Mesto postrežnice obemerm kwharke. 15 č e m do 4. tire popoldne. Naslov nore oglasm oddelek »Jutra«. 36(149-2 Mizarski pomočnik mlad, rmoftec vsega deJa, Sče sl-užbo za takoj. Andrej praprotoik, Kropa n« Gorenjskem. 39124-2 Dekle sna fov-ati in opravljati rea dela, Bče cel-o- dnwmo zapodi en j«. N*«1o.v v oglaenem oddelku Jutra 30B65-2 Več gospodinjskih pomočnic zaičetm^e, postr eSn^e*, sa ve* WSna ftela, kuharK-e, sobarice in natakarice pri-poa-ofta gospoditvjam po®re-dovsifai«« v SelenbuTsroivi uSičS. St. 71. T<=tiota»n dobe brezposelna dekleta prea>o-f-1.5če, . in m naroča _ list vG-oetJodrnipka pomoč-nira« 39179-2 Hlapec pošten rn zanesljiv, rajem poljesketpa dela ter v«o&einj; išče službo. Naslov pustiti v oglasn-em oddelku Ji»trs 391.76-2 Pek z obrtnim Kotom, spr«.jime kakrenoilmfi d*+o. Narfor: I-va« PsMilie, Trbovlje 88. 89191-3 Gospodična ieuC-ena šivilja, vajena vsega (jospodrnjekega dela. išče »liJiSbo — najrai« v OeJ™. Nae>W po.lwa< pod šifro »Vesten delavec«. 39208-2 Plačilna natakarica praktiftaa. sta.ra 36 !et,_ s karroiiio, išče nameščenje. Pomudbe na podrun. Jutra v Mariboru pod »K:erko'i« 3Bei-7-2 Edgar Rlee Burroaghs: Tarzan, kralf džungle DRUGI DEL Hotelska kuharica (gospodiinjeka) išč<> ?luibo v restavraiciijd alti boljši prinaitmi bi:ši. Nas-topi takoj. Nasl-cv |We oglasni oddelak »Jtrtra«. 39J16-2 Beeeda 1 Din; sa dajanja naslova ali sa iifro S Din. Dijaki, ki iščej® tastrttkoije, plačajo vsako besed« 50 parj ca šifra aii sa dajanj« na«Urra 3 Din. (4) Po najboljši češki metodi prof. Ji r a. nek a poučujem klavir i® teorijo na svojem sta.no-va.nira. Na željo trudil nemška konverzacija. Reflekta,nti (začetniki _ im ž« vežbaroi) naj pošljejo svoje naslove na ogla?nl oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra pedagoginja«, da jih oeebno »biščem. 38(363-4 Ga. Orthaberjeva sprejme še nekaj otrok za dopoldanski pouk nemščine. Gosposvetska 12, dvK>-rišče. 10—12; 14—20. b totem vodijo kompetentme moči tečaje francoščine, a-nsleščin« in nemščine za odrasle. 3S647-4 Šoferska šola Gofko Pipenbacher »e j« preselila d« Gospo svetsko cesto št.e^. 1 (pri FigOTCu na dvorišču). Šoferska šoia E. Ceib (bivša Ca mernikoma šoferska Soia), Dunajska cesta št. 36. Sola ia poklicne šoferje in amaterje. Prospekti ta pojasnila za »tonj ta frank©. 290-4 Miklošičeva 7/II Predavatelji z Tišjo stroko™« iizobratzbo vodij« tečaje framcosfrkie, angl e-šč-ime, nemščim.e iin raščta« Uspeb zajamčen. Prijave med 10. ta 12. ter 18. ta 20. turo. 39075-4 Kolesa sa besedo. Oglaai *a-eijaln ega značaja po 50 par beeeda. Za dajanje naslova alt aa šifro S Din, ostaema 5 Dia. m) Moško kolo dobro oforamjeno kiu;pi CSr-main, Aieš£wčeva cesta — Šiška. 39199-11 Prodam Ogtaai to«, saa&aja p* 1 Dia beseda; ta dajanje aaslova ali aa iifra 8 Dta. — Oglasi »ocialoepa maAaja vaaka beseda 50 part aa dajanja naakrra ali sa šifro 8 Dia. (d) Razna oprava postelje, omare, ogledala, šiv. stroj, pupo za krojače ln mnogo drugih predmetov ln še nekaj starinskih stvari poceni naprodaj. Ogleda se lahko vsak dan med 10. in 12. uro dopoldne ter od 3. do 6. popoldne. SiegI, Besi Jeva c. 20/1., levo. 38854-6 Bukovo oglje vagonske iin manlSe količine n n 4 i tvrdka Ivan Srebotnjab, Šv. Peter v Savinjski dolini. 3837H-6 Berkel tehtnica sietem Claim. rdeča, skoraj nova. vsled opustitve trgovine pocemi naprodaj po dogovoru. Ponudbe n« oglas, oddelek »Juitra« pod »A. K. R.« 383*4-6 Puhasto perje Slsto, Jobano. kg po 46 Din. droga rate ke po 38 Dio. čisto belo gosje kg po 130 Din to Sistt puh kg po 250 Din raz po Silja po poitnem povsetjn L. BrosovlA. Zagreb, tlica 82 22-« Kurje perje neftohano, k 7 Dta kilo gram, pri najmanjšem od. jeimu, 16 kg prodaja Vi-Ijam Abt. Eksport, Maribor. 3ff8č!9-6 Čevlji »Tempo« na obroke Ljubljana. Gledališka gUea št. 4 (nasproti opere). 23001-6 Novinarsko Sp!(srelTef!ex Kamer-o Zeiss Tessar 1:4.5 F = 15, Schliteverfch.lu9s, poceni prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 39086-6 Lutzovo peč dobro othranjono ugodno proda R. Oros-zj-, Ljubljana, Teivča.rjeva ulica 2. 391-54 6 Kuhinjsko kredenco in psih o, skoraj novo prodnim za 750 Din. N"a,o-rabo bencina, proda Oran, Ljubljana, Mestni trg lrl. 39090-10 Koncesijo za arvtJofevoščJka zn Ljnb-ljarno, prodom. Ponudibe na ogvas. oddelek »Juitra« pod »Avitoifcvošček«. 393:1140 Vsaka beaeda 1 Dio; lajanje naslova s*i sa Hfm pa S Dia. fM) Kateri pek dobro izurjen ta podjeten, nad 50 let ?tar. z večjo vsotjo denarja, bi hotel postati las.tnik dobro vpeljane pekarn«. — Dopise na r*rlas. oddelek »Juitra« pod »Nitjmo«. 39069-16 Do 50.000 Din posojila proti dobrim obrestiim išče dioibro idoče podjetje v letoviškem kraj«. Sigurno kritje v velikem po?««tTu. Takoj samo 20.000 Dm. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 391flE?-H6 Hranilno knpžico Mestne aH Kmetsk« poso-jilmioe za 50.000 Din, obrestujem po 16—20 %. Ponudbe na oglasni oddelek »Juitra« pod šifro »Hramil-na knjižnea«. 391291-16 Pozor! 20—30.000 Din posojila iščem taikoj za dobo emega leta, proti visokim obrestiim im vknjižbi na prvo mesto. Sprejmem tudi hranilne kmjiižic«. Pomudbe na podružnico »Juitra« v Celju pod mačko »Varno«. 39314-1B Kupim Oglasi trg. enačaja p* 1 Dia beaeda; ta dajanj« aasiova ali ia šifro S Dia. — Oglasi socialnega «a6a>a vsaka beseda 50 parr ta dajanj« naslov« aa sa ii!.-« pa « Dia. (7) Bukove cepanice oglje, jabolka in kostanj kii.;«'i jem. Ponudibe z najnižjo ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Promet«. 38663-7 Transmisijsko os rabljeno, 5 m dolgo im 55 do 58 mm močno kupi Framc KoJenc, Mokromog. 39130-7 Peč rabljeno, sistema »Luč« aM knke druffe vrste kupim. Visoka mora biti 1 H do 3 m. Ponudhe na naslov: Sovemard. p^te resta-nt« giaA-na [>ošta, Ljubljana. 39194-7 Posest Vsaka beaeda 1 Dk>-. aa a>» aaatma s« ta Mira pa • Dia. (SO) Stavbne parcele pod Rožnikom ugodno naprodaj. Naslov pove oglas, oddelek »Juitra«.^ 38951-20 Kupim večjo hišo z obrtnimi 1-okali, v centru Ljubi jame, ali na prometni točki, v vrednosti od 800.000 do 1,300.000 Di.n. — Pomnibe s točnim opisom ta plačilnimi po-gojs n« oglasni oddelek »Jutra« pod »Gotovima«. 39067-120 Posestvo r Neyvem mestu. 8 mimut oddaljeno od kolodvora, oddam takoj za 3— o let v na^eim. — Ponudbe ne od as. nddolek »Jutra« pod »Dolonjeko«. 3907:1-20 Vrednote ,.Ki )H>«eda 1 Din; •a dajanje naaiova ali «s.xia 1 Dm: za dajanj« naslova ali ia Šifro pa 5 Din. (33) Lepe orehe šitajerske, od 50 kg naprej po Din 4.50, orehova jedrca od 5 kg naprej po 16 Din raapošilja Josip Veretovšek, Brežice. 33579-33 Ovsene stroj, slame dva vagona prav lepe, ne prešane, na gradu Ptuj, ta 2 vagona sena nn gradu Hraistovu pri Sv. LenaTtm v Slov. Goriic jib napnodaj. Pojasnila daje graščina Zg- Ptuj. 39120-33 Vaaka tMeeda 1 Dta; ta lajanj« naslova ali u iifro pa 5 Dta. (16) Desk smrekovih im jelovFh, ter bukovih drv lepih ta suhih, večje množine kupim. Polovico plačam z vložkom Prve hrv. štedion«. ostanek v gotovini. Ponudbe na naslov: Viktor So-bmidit, drv.otržec v Zagrebu, Zerjavičeva II 3911:9-15 Dijaške sobe " Vaaka beseda M par: sa dajaaj« naslova afl aa iifr« S Dia. {22) Dijaka sprejmem na dobro domačo hrano ta v prijazno sobo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 38633-22 Dva visokošolca sprejmem v separirano, lepo, zraftno i-n solnčno sobo s 1. oktobrom. Poizve se v oglasnem oddelku Jutra 39104-44 Dva dijaka sprejmem z vsio oskrbo na stamovanje v Kolegiji — V.nljaveeva 19. 39203-22 Dva dijaka (inji) aii srospevda (gospod ič.ni) sprejmem na stanovanje v lepo in zračno sobo s po-sehntai vbodom. Na razpolago tudi klaivir. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 39311-22 Dijaka ali dijakinjo sprejmem v Gradišču. Naslov pove oglasni oddelek »Juitna«. 39:04-22 Stanovanje odda Vsaka beaeda 1 Dia; sa dajanja a« aa U1m pa t Dia. (H) Trisob. stanovanje s parketom. e'ektriko In poiselsko sobo, brez kopai-n-ice oddam s 1. novembrom zraven Zvezde. — Stranka preslika sama stanovanje. Ponudbe na og!. oddelek »Jutra« pod šifro »Najemnina 900 Dim«. 39158-31 Trisob. stanovanje komfortno, oddam s 1. oktobr-T«m v Skofji ulici 12 — desno. 39142-21 Posamezna stanovanja prodam v novozgradbah! Ponudbe pod »IVoti gotovini« na oglasni oddelek Sobo odda »Jutra*. S916S-ai Dvosob. stanovanje z vsemi pritiklinami ta vrtom oddam v Linhartovi ulici — pri mitnici. 39182-31 Dvosob. stanovanje s kuhinjo, za pisarno ali stanova-nje oddam blizu kolodn-ora. Naslov v oigl. oddelku »Jutra«. 39184-21 Stanovanje kuhinje im sobe, v podpritličju oddam s 1. novembrom v Podjunekega ulici št. 19. 39225-31 Stanovanja Stanovanje 1 sli 2 sob ta kuhinje, najraje sredi mesta išče ves dan odsotna stranka brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Juitra« pod šifro »Za pozneje«. 391 il9 31/a Stanovanje eno- ali dvosobno, s kuhinjo ta pritiklinami iščem a 1. novembrom. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod ši-fro »Točen plačnik«. 39175-31/a Gospoda kot sostanovalca sprejmem k m ademu uradniku v prijazno sobo in na dobro domačo hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3S832-33 Opremljeno sobo z vhodom s stopnji«, elektriko ta parketi, oddam takoj aii pozneje. Naslov v - oglasnem oddelku Jutra 39111-23 Sobo s štedilnikom veliko, v pritličju za 230 Dim oddnim s 1. oktobrom v Zeleni jami. Val. Vodnikova ulica 32. 39160-23 Lepo sobo s separaitnim vbodom oddam po nizki ceni stalnemu gospodu. — Primožič. Ljubljana VII. Podjumska št. 16, blizu nove cerkve. 391.57-23 Sobo v centra mesta oddam 2 mlajšima gospodoma. Na-pl,rw pove oglasni oddelek »Juitra«. 391*58-33 Sostanovalca s hrano aM b-erc sprejmem k mirnemu co^podti. Naslov pecve og'asmi oddelek »Juitra«. 39'H7-23 Ooremljeno sobo z npo,raiho kopa.l-n.ioe oddam 1 aH 2 osebama takoj ali s 1. Naslov po-ve oglasni oddelek »Juitra«. 39144-23 Opremljeno sobo ^ posebnim vbodom oddam v Bolgarski ulioi št. 94/1. 39145-23 Opremljeno sobo s poseb. vhodom ta elektriko oddam 2 aii 1 e>o-spodu. Na »lov porve oglas, oddelek »Jutra«. 39147-23 Sostanovalca v rraično sobo sprejme Drbančič, Hrenonra ul. 19. 39140^8 Opremljeno sobo s posebnim -.hodom oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Juitra«. 39138-23 Separirano soho mimo, v bli-riim pošte takoj oddam. Na-siov porve oglasui oddelek »Jutra«. 39187-23 Mlaišega fanta sprejmem na stanovanje z ali brez hrane. Naslov v oiglasnem oddelku »Jutra« 39164-33 Opremljeno sobo 9 posebnem vhodom taikoj oddam. Naslov v os^asnem oddelku »Jirtira«. 39166-33 Opremljeno sobo čisto ta snpariramo oddam ?oIidni gospodični a.li gospodu v iibertovi ulici 33, pri gorenjskem kolodvoru. 39180-23 Veliko pisarn, sobo v centru mesta oddam v najem s 1. novembrom. — Na«lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30174-23 Sobo oddam 2 gospodoma ali go^nodičma.ma na Sv. Peit-ra cesti št. 33(1. 39195-23 OnremPeno sobo solnčno — blim glaivnega kolodvora oddam solidnemu sospodu z vso oskrbo v Liivarskj uSici š'-»v. 6. 39200-33 Sobo novoopremlieno. « separatnim vhodioim odda.m boljši osebi. Informacije v trgovini Sever. Marijin trg ?. 39233-23 Sobo oddam 2 gospod ;čnao že seniaj žromolie hiaevimt, kaitere trudi Sever & Komp v Ljubljani. Zahtevajte ceraik! 39205-37 MOKO in vse mlevske Izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Ljubljana Stari trg št. 32. 280 Razburljivo, silno napeta knjiga. Naroča se pri upravi »Jutra«. Čitajte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVETcc POZOR, TRGOVCI in INDUSTRIJCI! IZŠEL je najnovejši privredni ADRESAR KRALJEVINE JUGOSLAVIJE H766 Velja Din 350. Pošilja se po povzetju. — AMBROžlC, Ljubljana, poštni predal št. 74 Umrla nam je naša nepozabna hčerka, sestra, svakinja in teta, gospodična Marica Deržaj strokovna učiteljica Pogreb bo v četrtek, dne 29. septembra 1932 ob 2. uri popoldne izpred mrtvašnice, Vidovdanska cesta štev. 9, na pokopališče k Sv. Križu. 11764 V Ljubljani, 27. sept. 1932. Žalujoči ostali. Občina Ljubljana Mestiu (»grebn: eavor Urejuj« DerorlB Barijen. Izdaja ca kooaocc^ »Jutz»« Adolt Ritaiikat. Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskarnarja Franc Jezerdek. Za inseratm del Je odgovoren Aioja Wovak. Val c Loubljar'