f
Najveiji tloveuki dnevnik
▼ Združenih državah Velja zt vie leto • • • $6.00
n
Za pol leta.....$3.00
Za Ne« York celo leto - $7.00 Za inczenutvo celo leto $7.00
GLAS
JI
lisislovenskihiadavcefT AmerikL
I The largest Slovenian Daily in the United States.
S Issued every day except Sundays S	and legal Holidays.
75,000 Reader«.
TELEFON: CHelsea 3—3878
NO. 113. —"fiTEVril3_
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870
TELEFON; CHelsea S—3678
NEW YORK, MONDAY, MAY 15, 1933. — PONEDELJEK, 15. MAJA 1933.
VOLUME XIJ. — LETNIK XLI
BOJ MED STAVKARJI IN STAVKOKAZI V WISCONSIN
OD DANES NAPREJ BODO
NEWYORSKI FARMER JI DOBIVALI VIŠJE CENE ZA MLEKO
V Wisconsin se je štiristo f armer jev spopadlo z obo-žeriimi stražniki. — Slednji so se posluževali plinskih bomb. — Boj se je vršil na meji Wolworth o ■ kraja. — Farmer ji, ki vozijo mleko na postaje, oddaljene dvesto milj od New Yorka, bodo do-bivali za kvart mleka ne manj kot štiri cente.
ALBANY, N. Y.f 14. maja. — Po zatrdilu neke-ga člana državne kontrolne oblasti, bo newyorska država v teku desetih dni poskušala določiti minimalne cene za. mleko. S tem bodo farmer jem zajamčeni znatno višji dohodki.
M inimalne cene, ki jih bo treba vbodoče plačevati farmerjem, stopijo jutri o polnoči v veljavo.
Kupci ne smejo plačati farmerjem za kvart mleka, ki vsebuje tri in pol odstotka smetane, manj kot štiri cente. To velja seveda samo za one farmerje, ki dovažajo mleko v mlekarne, katere so oddaljene dvesto milj od New Yorka.
Mleko, ki je prodano izven tega okrožja, bo imelo razmeroma nižjo ceno. V zadnjem času so dobivali farmerji za kvart mleka en cent ali kvečjemu poldrugi cent.
Kenneth F. Fee, ravnatelj kontrolne oblasti, je rekel nocoj, da bodo farmerji, katerim plačujejo mlekarne vsak teden za mleko, dobili že v prihodnjih desetih dneh več denarja.
ELKHORN, Wis., 1 4. maja. — Razburjeni stav-kujoči farmerji so se danes borili pri Mukwonago v gostem oblaku solznega plina z oboroženimi stražniki. Slednjič se jim je posrečilo ustaviti šest truckov ter razliti mleko, ki je bilo namenjeno za čikaški trg.
Farmerji so se borili s stražniki s pestmi in
koli.
iz kratke razdalje so pa spuščali pomožni šerifi solzni plin na bojujoče se. Boj se je vršil par jardov od meje Wol worth okraja.
Slednjič so se morali stražniki vdati, farmerji so pa planili na trucke ter pričeli razlivati mleko. Cesta je bila zabarikadirana s tramovjem, da trucki niso mogli naprej.
Dobro uro po bitki je petinsedemdeset pomožnih šerifov zastražilo cesto, toda nemiri se niso več ponovili.
Par truckov z mlekom je pozneje v spremstvu stražnikov srečno dospelo na cilj.
Med
ranjenimi je bil farmer Otto Marquette. — Neki d river ga je tako udaril v obraz, da je bil dvajset minut nezavesten.
Ta spopad je bil že drugi izza včerajšnjega dne,
ko
se je začela farmerska stavka. Malo prej je skupina farmerjev prodrla kordon pomožnih šerifov v Racine okraju. Farmerji so razlili petsto galon mleka. Dva štrajkarja sta bila aretirana.
V državi Illinois je vse mirno. E. L. Bost, ki je voditelj štrajkarjev v severnem delu države, je rekel, da je bilo sklenjeno premirje in da se vrše pogajanja za povišanje cen mleku. Mleko so danes v Chicago neovirano dovažali. Steklenica mleka v podrobni prodaji se je podražila za en cent in stane sedaj deset centov. Posledica tega bo, da bodo dobivali farmerji za sto funtov mleka $1.75.
Uradniki Lake County in McHenry County je opisal položaj kot zadovoljiv ter ugotovil, da
je bilo
samo 1 50,000 funtov mleka zadržanega s čikaške-ga trga.
Ldinole v državi Wisconsin se je štrajk razširi! kot je bilo prerokovano.
Razburjenje v podonavskih državah
VETERANI V WASHINGT0NU
Uporni veterani so. se podali. — Pridružili so se tovarišem v taborišču. Armada narašča.
Washington, D. C., 14. maja. — Lakota in slabo vreme sta zmagala nad govorništvotli in "»lesna stranka" veteranov, ki so nekaj <lni hodili v dežju j>o ulicah, se je vklonila ill sklenila, tla se pridružijo "komunistom" v Fort limit, onstran reke Potonute.
Samo .">() izmed 250 "stoodstotnih Amerika ncev' je ostalo s svojim poveljnikom .Joseph Salzma-iiotn i/. Urooklviia. < >stali veterani pod vodstvom 11 .i roliia Koulkrod in Mike Thomas so odšli v taborišče. katero oskrbuje vlada, rporni veterani so ostali na vladnem »zeiriljjšeii ter so poslušali go-vore, medtem ko jih je policija gledala.
Zadnje dneve je prišlo veliko šte\ilo novih veteranov, ki so odkorakali v vladno t:i4»or"See. Iz Portland, Ore. je prišla skupina •HO mož. ki so se vozili s tovornimi vlaki, zadnjih deset dni pa so hodili peš.
Nekateri veterani imajo slabo. obleko, posebno pa niiZtrgane; Buenos Aires, Argentina, 14.
maja. — Predsednik Justo je izdal odredbo, ki so jo podpisali vsi člani njegovega kabineta in ki izjavlja nevtralnost v vojni med liolilvijo in -Paragvajem. Argentinska vlada izjavlja, da s* bo pri tem natančno ravnala po določbah haaške pogodbe z dne 20. julija 1809 in IS. oktobra 1!)07, ki natančno dobiva pravice in dolžnosti nevtralnih držav v vojni med drugimi državami.
DRŽAVEŠ0 NEVTRALNE GLEDE CHAC0
Argentina, Brazilija i n Cile so izjavile nevtralnost. — Bolivija je pričela ofenzivo.
Santicgo, Čile, 14. maja. — Predsednik Alessuidri je podpisal odredbo, v kateri izjavlja nevtralnost Cile v vojni za Oha-eu. Ta izjava je slieiia izjavi o nevtralnosti držav Argentina in Brazilija.
Četudi ta izjava o nevtralnosti ni bila objavljena, je vendar znano da v njej ni nikak > določbe fried;- prevoza municije preko dežele tza liolivijo. Vlada se bo v tem najbrže držala stare navade, da ibo dovolila prevoz orožja skozi deželo iz druge države, toda za vsak tak prevoz bo morala prositi /.a dovoljenje.
Leta l!M)4 je čilska vlada v svoji izjavi o nevtralnosti dovolila p rev« iz trgovskega blaga v IJoli-vijo. Tedaj ni dovolila prevoza m ti tiie i je in aeroplanov. ker ni bilo "trgovsko blago".
STALINOVA ŽENA' MADŽARSKA SEB0 MOGOČE
SAMOMORILKA
Nadeja HalLlujeva se je ustrelila. — Vzrok smrti ni bil nikdar uradno pojasnjen.
vije in nogavlee. Kollgres bo najbrže dovolil nakup potrebne obleke, kar pa ibo šlo na račun veteranskih certifikatov.
JUGOSLOVANSKI ŠKOF OBSOJEN
Beograd, Jugoslavia, 14. maja. Katoliški škof v NubolLe'. Lajo Dudanovič. je'bil pred subotiskim sodiščem obsojen na des«-t dni zapora zaradi žaljenja jugoslovanskega Sokola.
Škofova krivda obstoji v tem. ker je v cerkvi v Sirbotiei prebral pastirski li.^t. jugoslovanskih katoliških škofov, ki je bil if/<lan v novembru lansk ga leta in ki poživlja katoličane, da ne pristopajo k Sokolu, češ da je brezbožna organizacija.
TROCKI SE 2ELI VRNITI
Pariz, Francija, 14. maja. — Bivši poveljnik ruske rdeče armade Leon Trocki si po komunističnih poročilih želi vrniti iz Turčije na Kitsko. Kot pravi poročilo. razpravlja o tem nek Trm-ki-jiv zaupnik z Josipom Stalinom.
Trocki je vi prijatelji pravijo, da izahteva Stalin samo, da objavi Trocki "milo" izjavo, s katero bi "rešil iStalinov obraz". Na podlagi take izjave bi bil Trocki zopet sprejet v komunistično stranko. Troekijevi prijatelji pravijo, da Trocki neJ>o sprejel tega pogoja, ker je mnenja, da je imel prav'v starem sporu, ki je imel za posledico njegovo izgnanstvo. Tozadevna pogajanja se nadaljujejo.
Motkva, Rusija, 14. maja. — Sovjetska vlada uradno zaniku-je poročilo iz Pariza, da si Trocki (želi vrniti se v Kusijo in da se vrše tozadevna pogajanja.
La Paz, Bolivija, 14. maji. — Bolivija je na paragvajsko napoved vojne odgovorila s splošno ofenzivo na Chacn fronti, iz-M/.emši na skrajnem severu v bližini trdnjave Toledo,
■Oho jlestran.sk a poročila si nasprotujejo. ker obe stranki zatrjujeta zmago. Najbrže pa je do sedaj prišlo samj) še do spopadov med manjšini oddelki, četudi poroča Bolivija o večjih bojih, vsleil katerih so bili Paragvajei prisi-Ijeni umakniti se od trdnjave Alihuata proti trdnjavi Arce.
Paragvajei zatrjujejo, da so Bolivijci doživeli hud poraz v bli-•žini trdnjave Gomlra. V Chacn okraju je ves teden deževalo, vsled česar liolivijei niso mogli prnčeti ofenzive v večjem obsegu. Paragvajei naznanjajo, da je bil pri trdnjavi Gondra uničen drugi kavab rijski polk bolivijski. Skoro <*b celi fronti se vrše vroči artilerijski ihoji. posebno pri trdnjavah Gondra in Alihuata.
Naročite se na Glas Naroda, največji slovenski dnevnik \ Združenih državah.
POVODENJ V INDIAN! IN ILLINOIS
Indianapolis, Ind., 14. maja. — Največja povodenj zadnjih 20 let v državah Indiana in Illinois je •zahtevala najmanj tri človeške žrtve. Več .sto ljudi je direiz stre-»he.
Najbolj resen položaj je v Ko-koitfo, k.jer je moral*o zapustiti .svoja stanovanja nad 4<X) oseb. Na pomoč so bile poklicane razne organizacije, kot Ameriška legija, TCdeci križ in Salvation Armv. Vojaki stražijo hiše pred tatovi.
Riga, Estonija, 14. maja. — V .zgodnjih jutranjih urah, ko so prvi sol učni žarki blatili 'zlatega orla na Pspeuskem stolpu, se j.' po Kremlju razlegel strel — Na-dejda Hallerujeva, žena ruskega diktatorja, je mrtva.
t'as je bil dobro iubrain. V.sa Moskva je spala. Bila je petnajstletnica revolucije, v;s dan poprej je tekla vodka in mnogi v Kremlju so tbili v pijanem stanju. Ivo je zasijal prvi dan šestnajstega leta revolucije, je 'bil sprožen petelin.
(Nikdar še ni bila povedana prava povest o življenju in smrti te žene. Samo malo ljudem je bilo znano, da je izvršila samomor. Toda. kaj se je ono jutro zgodilo v ozki in visoki sobi v | Kremlju, je še danes tajnost. Kil-■sija je žalovala iza njo kot ženo in materjo in jo je pomilovala. (Jinjen je bil tudi mož iiz jekla in I kamna.
Njeno smrt so prikrivali 24 ur; toda pričele so prihajati govori-riee in tudi Kremelj ima ušesa. Ko te tajnosti ni »bilo več mogoče prikrivali pred ruskim ljudstvom. je sovjetsko časopisje objavilo. da je iNadejda Ilalleluie-va umrla S. novembra. Samo okoli 50 ljudi v Moskvi je vedelo, da je to bilo dekliško ime žene ruskega diktatorja.
I.et i 1!>2<S je bila nastavljena v knjižnici. »Niktlo se ni upal govoriti ž njo kot ženo moža. katerega se je vsakdo-bal. Postala j? bolehua ter je stopila v tehnično šolo; pttzneje je vodila neko tek-slilno tovarno. Lansko leto ni več delala : bila. je potrta, nesrečna mlada žena.
.Njene maloštevilne prijateljice zatrjujejo, da se je usmrtila v napadu ljubosumnosti. Zadnje, čase je ibila razširjena govorica, da se je Stalin zelo .zanimal za neko 24 let staro plesalko, »Simvonov-no.
Toda Stalin ni mož, ki bi javno kazal kako posebno naklonjenost plesalki, zato se je Nadejda Ifalleluieva najbrže usmrtila, ker ni mogla več prenašati velikega trpljenja svojega naroda.
■Nadejda je ibila kmets-kega rodu: ko se je poročila, je bila fita-ra l(i let in ko je umrla. 33 let. Vsled kolektivnih kmetij so iz rodovitnih krajev nastale planjave preralščeic s plevelom. Nekdanji lepo obdelani vrtovi so pre-raščeni s praprotjo. To je žalost ilo iNadejdo Halleluievo. »Njej so pošiljali pritožbe, da so bila posestva 'zaplenjena, toda pri svojem možu s prošnjo ni ničesar dosegla. iNjena žalost nad nesrečo kmetskega ljudstva je bil vzrok njene smrti.
PRIDRUŽILA MALI ANTANTI
DUNAJ. Avstrija, 1 4. maja. — Nemški kancler
Adolf Hitler je s svojo zahtevo po prememti ver-saillske pogodbe zelo razburil politične kroge v Pragi, Budimpešti, na Dunaju in po drugih mestih osrednje Evrope.
JAPONCI SE BLIŽAJO PEIPINGU
Branilci se umikajo. — Sovražnik ima do mesta le 40 milj. — Aeroplani vznemirjajo Tientsin.
Tokio, Japonska, 14. maja. — j Kitajska obrambna črta na potu I v Cengteh je bila potisnjena do I Mivun, -katero mesto j.' oddaljeno od IVipinga samo 40 milj.
Japonska armada je prekoračila reko L\van na vzhodni fronti in s te strani pritiska proti Pei-pingu. Ta armada skuša odrezati umikanje armade generala Cang lvaj-Šeka, ki se nahaja v Mivu-nu.
Pri zavzetju mesta Šinkailing so imeli Japonci .">2 mrtvih in 15!) ranjenih. Kitajske izgube so mnogo večje.
Tientsin, Kitajska, 14. maja. V ibližini Tientsina se je pojavilo dvanajst japonskih poizvedovalnih aeroplanov. l^ebivalstvo se boji napada na mesto, zlasti še. ker se japonska armada nahaja komaj !H) milj od mesta.
Poveljnik kitajske posadke v Tientsinu general Yuh Sueh-čung pravi, da je prepričan, da Japonci. ki se nahajajo ob reki L\van, prodirajo proti Peipingn.
— Ako pridejo Japonci do Tientsina, — je rekel Yuh, — se bom (branil.
Mukden, Mandžurija, 15. maja. — Rusko-japonski spor zaradi kitajske vzhodne ž leiznice se je nekoliko polegel. Tet udi je 12. maja potekel rok. ko l»i morala Jiusija izročiti Mančukun lokomotive in železniške voi/.ove. ni mančukiio vlada storila nikakega odločilnega koraka.
Opazovalci polagajo veliko važnost na konferenco med man-čukuo zastopniki kitajske železnice in med ruskim pod ravnateljem železnice Kuznettzovom. .Ako pomeni ta konferenca prvi korak do prijateljskega sporazuma, ali. pa da so mančukuo zastopniki stavili svoje odločne zahteve, še ni znano.
31 LET POSLANIK
Washington, D. C., 12. maja. — Portugalski poslanik viskont D* Al te je danes obvestil državni department, da. bo stopil v pokoj. V "Washingtonu je izastopal Portugalsko 31 let. Star je 70 let.
BLAZNOST NI VZROK ZA LOČITEV ZAKONA
London, Anglija, 12. maja. — V poslanski zbornici je .bil poražen predlog, naj bo pet let trajajoča blaznost zadosten vzrok zj ločitev izatkona. Proti predlogu je odločno nastopil dr. \V. J. O'Do-novan, četš, da bi marsikatera mlada ženska, ki je s starcem poročena, sla k sodniku ter zahtevala, naj jo loči od moža, "ker se mu maša".
Kot posledica tega so Cehoslo-vatška in druge države, ki se zavzemajo za status quo, *zelp zadovoljne, Ogrska pa. ki pripada k državam, ki si žele premembo pogodbe, se zelo huduje.
Vsled tega ibo najibrže na_"iaia nova skupina podonavskih držav, namreč da bo iMala antanta povečana s priklopit vijo Avstrije in Ogrske.
In to skupino ibi rad sestavil čeli osi o vaški zunanji minister dr. Edvard Beneš in je to tudi javno priporočal.
Ogrska bo prisiljena v skupnem nasprostvu proti Hitlerju sodelovati z Malo antanto.
Poročila že tudi prihajajo,. da se bodo v kratkem pričela pogajanja med Italijo in Jugoslavijo, ker se obe državi bojita, da bi se s pomočjo nateijcev Avstrija pridružila Xemviji. Obe državi p.i sta odločno proti taki zveizi.
Vse države so odločno na stališču, da tudi v slučaju kake prelil embe mirovne pogodbe Nemčija ne dobi ničesar, dokler je Hitler na krmilu nemške države.
Kaže pa se možnost premembe meje med Cehoslovaško in Ogrsko. Dr. Beneš je objavil pogoje, pod katerimi bi C ethos 1 o va šk a privolila v premembo. Meja med obuna državama ibi bila le malo izpremenjena. toda Cehoslovaška stavi pogoj, da se Ogrska pridruži Mali antanti proti Nemčiji. Toda Ogrska do danes tega noče storiti.
VEČ NEZAPOSLENIH
•
Washington, D. O., 12. maja. — AVilliam Green, predsednik Ameriške Delavske Federacije, je rekel, da je danes nezaposlenost večja nego je bila v pričet k u leta.
Meseca februarja je znašalo število ameriških nezaposlenih 12.-f)H8.00(), dočim je tznašalo meseca marca 13,360.1MX)
— V normalnih raizmerah je dobilo od januarja do marca 300.000 delavcev delo, dočim ga je letos v tem času 500.000 izgubrlo.
DRZNO PREROKOVANJE
Cambridge, Mass., 12. maja. — Tukaj je imel značilno predavanje E. A. Goldman, elan Ameriške Biologiene družbe. Rekel je, da se bodo kmalu vsa človeška plemena strnila v eno pleme. K temu bo v prvi vrsti pripomogla izboljšana transportaeija, ki ibo odpravila meje, ki vladajo sedaj med narodi in plemeni.
KARDINALI POZDRAVLJAJO
PAPEŽA
——___ i Vatikan City, 12. maja. — Danes praznuje katoliška eerkev praznik sv. Ahila, ki je papežev patron. Pri tej priliki se je papežu poklonilo 21 kaxdina'lov.
S. ..u.Jjr •»: V	' f-

■OLJEB V £ X ODA"
HEW YORK, MONDAY, MAY 15, 1-933.
C
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A.
"Glas Naroda"
OwMd and Pobllatied bj
PUBLISHING CO MP ANT
(A Corporation)
H W<BM!K. TMU
PUm of W. lUk Street,
corporation and addremea of above officers:
af Manhattan. New Yarh City, N. X.
<i L A S NARODA
(Volte of the People)
Ifey Uteeot Hundityi and Holiday«
|a~ aalo lat« *«U* m A»erlko in
^ pol u ta ■	»8.00
la ftetrt lata .................. $1.60
ktat New York u celo lato......f7.0C
Ett pol leta ....................$3.00
Za Inozemstvo aa col o leto......$7.00
Za pol leta....................$3.50
Subscription Yearly $6.00
Advertisement on Agreement
"Olaa Naroda" lsbaja vKald dan Icvzemfil nedelj In praralkov.
brea podpisa In oaebnoatl me ne prlobčujejo. lieoar naj se blagovoli fafll!jstl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae mam todl prejknje bi val I We naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA", 216 W. 18th Street. New York. N. \ Telephone: CHelsea 8—8878
MADŽARSKO OBOROŽEVANJE
PARAGUAY IN BOLIVIJA
Republika Paraguay je svoji sosedi Boli vi j i fonna1-Jio napovedala vojno. To dejstvo ne ho posebno izpremo-Iiilo splošnega }x>ložaja, kajti obe države sta si že »kom Jeto dni v laseh.
Hoji vrše v močvirju in gozdovih Urand Chaeo okraja. Na potoke krvi je bilo prelite, pa s*.' lii niti Paragvaj eeui niti Bolivijcem posrečilo kaj prida napredovali v oni divjini.
Posredovati so skušale Argentina, Brazilija in Čile. Znlniy> ne države so posredovale, pa tudi Liga narodov je posegla vmes, toda vse zastonj. Zadovoljivega kompromisa ni bilo mogoče doseči. Boji se nadaljujejo z nezmanjšano .ostrostjo.
V	Južni Ameriki je doba deževja, U<> je pomlad pri nas. Neprestano deževje <bo precej oviralo vojaške operacije.
Republika Paraguay, ki je znatno manjša od Bolivije, si hoče z napovedjo vojne zajameili nekako prednost, da bi se lažje ubranila napadov Bolivijrev, ko bo nastopilo Ugodneje vreme za boj.
Paragvaj^i so mnenja, da bo ]><• napovedi vojne morala republika Čile proglasiti svojo nevtralnost, vsled česat se Bolivija ne bo mogla posluževati Antaiagasia - Ariea železnice, ki je edino prometno sredstvo, potom katerega zamore dobivati !ta država z obali municijo in orožje t«n-ga dovažati na pozorišče boj*-**.
Pomisliti je pa treba, da ima Čile |><» neki stari po-pcxlbi, ki izvira še izza ureditve spora glede Taena Arie.a okraja, velike svoboščine, in vsledteg:i delajo Paragvajei najbrž račun brez krčma rja.
Navzlic temu se je pa vsled vojne napovedi, dasi se je precej pozno pojavila, splošni položaj preee j razjasnil, kar bo omogočilo drugim narodom, uveljaviti med Bolivijo in Paraguayem premirje, za premirjem pa mir.
V	to svrho se l>o v najkrajšem času sestal svet Lige narodov iter bo ukrenil, kaj bi bilo storiti, da bi bila mučna zadeva kar najugodneje poravnana.
Zakaj se pravzaprav borita Paraguay in Bolivija, ni rnano splošni javnosti, še manj pa ubogim bolivijskim in paragvajskim masam.	v
Dejstvo je, da so v onem okraju angleški interesi na kocki. Anglija ijna pa priljubljeno navado, da pošlje takrat, kajdar je kaj njenega v nevarnosti, druge' v ogenj po kostanj.
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO T0CN0 IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
CENE DINARJEM IN LIRAM SO TAKO NESTANOVITNE. DA JIH NE MOREMO
NAVESTI
Izplačila v ameriških dolarjih ostanejo neizpremenjena.
Za tapUUlo tSjOO morate poslati
»»
wm P* 1» M
f»
It
M
9 575 *1C
PO
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
WWW TOM*, W. J.
» Da. je teritorijaJna revizija mirovnih po-go-dib začetek in konec madžarsko zunanje politfke, je Znana, stara etva>r. Ofitsijedno .sicer madžarski državniki izatrjuje-jo svojo miroljubnost in še nedavno je ministrski .predsednik Goin-t)us v finančnem odseku madžarskega parlamenta zagotavljal, da jiikdo ne misli na možnost vojne, ki da je za današnjo generacijo ae. mogoča. TokUi dejanja govore dru-*?ak-e in /e natančne jiši <pogb*l na .militaristii'no. vzgojo mladine, na ilegalne Ijojne organizacije, na imperija lističu o rpropaga ndo doma in v inozemstvu dajo povsem drugačno sliko. Zgodovina madžarske politike od p rev rata, naprej ka«e nir-Elie.no stremljenje obnovitve nekdanjega madžarskega "glotbusa". ,pa naj si ho s kakršnimikoli sredstvi. Tudi s sredstvi oborožen«' sile.
Kljub gospodarski bedi. ki iz-rnozgava madžarskega malega človeka .bolj nego katerikoli evropski narod, kljub neugodnim državnim financam — letošnji proračun izkazuje okoli 1 i>0 milijonov pen»rnv deficita — troši madžarska vlad;* težke milijone za ilegalno tajno oboroževanje.
»Xi se še pozabila hirtenberška afera iti .komaj se je z naravnost presenetljivo širokogrudnost jo Londona in Pariza likvidirala ta eklatantna kršitev mirovnih po-'ffodib, hi že se je pojavil nov slučaj, ki d okrilje, da medu areni na popustljivost napram madžarskemu imperijalizmn ni rodila dobrih sadov. Res j«* glavno 1<-žo odgovornost i -za hirtenberško tihotapstvo orožja morala nositi Avstrija in se je Madžarski posrečilo, da se je skrila. za oficijelne deman-tije in se otresla. krivde, -delajoč se nevedno. Toda že takrat je moral vsakdo, kdor je iinel zdrave -oči, videti, da sede glavni krivci v Budimpešti in pa v -taboru fašističnih protektorjev madžarskega nasilnega revisionism a«.
A ko pa 'je ibilo treba za to še iposebnega dokaza, ga je prispevala Madžarska v najnovejšem času. Kljub afirmaciji pravnega stališča Društva narodov, kateremu sta dala Pariz in »London poseben poudarek, se j«' tajno oboroževanje v Madžarski nadaljevalo brez vseh (pomislekov in tudi ita-li-janske tovarne orožja se po mednarodnih protestih niso dale motiti v svojih kupčijah, ae da bi rimska vlada smatra4a -za potrebno izreči svoj veto.
IVle-dni .bnkareški lu>t "1'niver-sur* je minile dni razkril nove do-bave orožja iz Italije, ki so se 1o ipot izojmile preveč eksponirane ■poti pi» a\>»trijskem ozemlju in si Lflbrale ovinek preko Onega m<»r-ja. V Varno in Hurras so dospeb' na ladjah velik" množiue pušk. strojnih in milnici je. ki so bile do-Jočene iza. Madžarsko. Orožje in strelivo se je tajno iztovorilo. iskrilo v ,žit o in zelenjavo in *e je izačelo transport i rat i po Dnnavu na Ma-džarsko. Tihotapstvo je bilo zelo skrbno organizirano in madžarski vladni iti vojaški krojn so J»ili oči vidno uver jeni, da (bo to .novo izigravanje mirovnih pogodb osta.Io prikrito. Saj meuda uiti bolgarski uradi niso ničesar vedeli o tajnem transportu orožja v bolgarskem območju. J>oba)vil se je doslej (M»le manjši <lel orožja in itnunicije. glavna, pošilja t ev je še na potu, in to so tanki in oklopni
avtomobili. Rumu n ski tisk ugotavlja, da je madžarska vlada skrbno ipripravila tudi to nada'ljno dobavo. Dunavski komisiji, ki vrši kontrolo nad dnnavsko plovbo, se je naznanilo, da dospe za Madžarsko večja množina pliuovega premoga iz .Male Aizije. V resnic'i je tudi odpotovala posebna^ komisija bu-dimpeštanske plinarne v Turčijo, da ipremog pre\izame in uredi od-tprerao; toda .s to delegacijo so odpotovali tudi zastopniki vojnega ministrstva in madžarskih državnih železnic, lies je potem dospela velika množina premoga v'bolgarsko dnnavsko pristanišče Svištov. v tem premogu pa so imeli na donavskih ladjah skrite sestavne dele tankov in cele oklopne avtomobile. ki so bili spravljeni v velikih nabojih in iz Varne transport ira-ni po kopnem do švištova.
Razume, se, da so odkritja ru-munskega tiska zbudila veliko pozornost tudi v inozemski javnosti, zlasti v francoskem easopisju. "Poipulair" je z ogorčenjem kon-statiral to ponovno kršenje mirovnih ptrgodb in zahteval, da .stori Drn-štvo c.firodov takoj potre-brie korake z;n razjasnitev slučaja ter da uvede proti krivcem predpisano postopanje. Tudi "Journal" in drugo francosko časopisje s.1 peča z »zadevo in ne dvomi, da so informa-cije "lTniversitla" povsem točne, saj popolnoma odgovarjajo dosedanjemu madžarskemu postopanju. Seveda je tmba počakati še uradnih -podatkov in zato poziva francoski ti.sk vlade Francije in njenih zaveznikov, da po svojih diplomatskih 'Zastopnikih takoj ■uvedejo niujno preiskavo in predložijo njihova poročila Društvu na rodov.
, Ako se bo to ponovno eklatant-no kršenje pogodib tudi službeno ■dognalo, o eemer ]>o <losedanjih izkušnjah pač ni dvomiti, bodo postavljene signatarne sile mirovnih [to^otlb pred nujno potresbo. da .z odločnimi ukrepi n?ipravijo nepretrganemu zlorabljanju me<l-narodnega tzaiipanja od strani Madžarske resničen konec. -Društvo narodov ne bo smelo omalovaževati stalnega vznemirjenja, ki ga povzroča Budimpešta s svojo pojil ik<» v Srednji Kvropi. ako ne bo Jiotelo popolnoma izjiiiibiti svoje avtoritete. Države Male antante bodo gotovo s svoje strani storile vse, da s" zadeva točno ugotovi in tla se za _ vedno onemogoči nevarnost. k.-itero predstavlja madžarski pohlep po tuji zemlji za mir in red v Evropi.
CENA
M. KERNOVEGA BERILA
JE ZNIŽANA
Angleško-slovensko Berilo
(ENGLISH SLOVENE REAOU) ROM
Naročite gm pri
KNJIGARNI 'GLAS NARODA'
tU West ltsta
t«rk Cttf
FII HIHil II l ril 11 mull III »I I l II"!1 »lil I 111 II l ll'ii | III | n iliiMiii ill III lim,lJHMmiiliitiiiilBf!
Novi grobovi.
1 mrl je po daJjši .bedrzni indu-Ktrijec Emil Mallv iz stare Trži-ške rodbine podjetnikov Mallv-jev. Po očetovi smrti je prevzel znano tovarno čevljev Mallv & Denib^rger. ki j<. je vodil spretno dalje.
—	V celjski bolnici je umrla v starosti G4 let Terezija Kr.lblova. vdova po strokovnem učitelju iz Mozirja.
—• V Za vod ni pri Celju je umrl narednik Matija Tomažev.
—	N;i Lokah pri Zagorju je umrla (tfi-letna Jerica Kovačeva, žena upokojenega rudarja.
Nov velik požar mi Dravskem polju.
_ se IŠ» poleglo raizburenje v Sikolah. Prejjolah in Dražencili. že je šel tzopet cdiupen glas po vasi tStraižgo.incih pri Prajjer-skem. Okoli pol 2. ure ponoči 2. maja je. nenadoma začelo goreti v vasi pri posest niči Mariji Xa-pastovi. -Iver je že vrv dni vetrovno vreme, se je o«renj kaj hitro prenesel še na sosednja poslopja. Mahoma so-bila v plamenih še go-spodarska poslopja pov.stnikov Simona Stojuška. Antona Pri-St.ovnika, Simona ITrgaia. Jožefa Klasinea. Deloma so 'zgorela tudi stnovanjska poslopja. Stavbe .so bile delno 'Jesene, delno zidane, neknterrt s slamo, drug<» z opeko krite. Zgorelo je tudi v;-e gf>spo-dar.skega orodja in pol'ski pridelki.
Poleg domačih gasilcev, .so prihitela sosednja gasilna društva na* pomoč, med drugimi \r Slo-i venske Bistrice in Piuja. Vode je tbilo k sreči dovolj in ako se je po napornem delu le posrečilo ustaviti strašni pohod ognja. K;:-ko je o<3?enj nastal, se še ne ve. O vseh požarih pa se vodi od strani < bia-stva stroga preiskava. <!:• se slednjič vendar 'ž > ugotovi, kaj je vzrok tako številnih požarov, ki se vedno pojavljajo ob tem č:i-su. dočim so pozimi 1" redki.
Z nožem in sekiro 'nad svojega gospodarja.
Posestnik in gostilničar Karel Kussiir iz !*tnja se je mudil na svojem posestvu v Janžkem vrhu. da se prepriča, kako napreduje delo v vinogradu in viničariji. Opazil je neke nerednoMi. nakar je uprizoril svojega viniearja. To pa se je v j«zi hitro napil vina in nato v sobi navalil z nožem v roki nad svojega gospodarja, ki mu je komaj lilekel. Kossiir, ki je prišel v svoj vinograd s konji in vozom. ni upal več nazaj in sije moral -zateči po pomoč na orož-niško postajo k Sv, Trb-inu. nakar si', je- podal v spremstvo patrulje v viničarijo. Pred lušo f>a ga j»' čakal s sekiro v roki vini-var in mu grozil, da ga ubije, ako se mu približa. In res. ko se je na-
hajal Ivossiir v neposredni .bližini viničarja. je ta zamahnil z vso silo proti nJemu in -bi ^r.i gotovo usmrtil, da ni udarca preprečila orožnišk:; patrulja, -ki je nasilneža Vele z naperjenimi puškami u-krotila in ga prisilila, da je izro-ločil sekiro. Zadevo ima sedaj v rokah sodišče.
Uboj.
Kakor na žalost marsikje «lru-god. je postal pri Sv. Filipu pri Podčetrtku na velikonočni ponedeljek žrtev -fantovske podivja nosti splošno priljubljeni 27-Iel-ni mladenič Avgust Plevnik. Za-bodel ga je v Plevnikovi gostilni znani ralzgrajač Lipovšek Jurij v trenutku, ko je pokojnik skušal pomiriti podivjane duhove. Po obdukciji je .bil pokojni poko-pjin na pokopališču v Olimjem, ubijaloe pa zdi na kozjanskih zaporih. ne da bi pokazal najmanjši znak kesa. -Ker so poboji tukaj tako pogosti, naj se pač taki elementi v svarilo drugim najstrožje •kaznujejo.
IAŽNI PRIBOČNIK ŠPANSKE-- GA KRALJA
Pariška polieiia je prijela neke-ira sleparja, ki s-je izdajal za pri bc.euika bivšega španske^-;) kralja Alfonza XIII. Slepar je kupoval neki grad v Versailles«!, nadalje .;■» najel krasno stanovanje v Parizu. Svojo ljubico je ohsipal z najdražjimi darovi, oblekam in umetnosr-nimi redkostmi. Vse račune p;j ^e naslavljal na kralja Alfonza v Fon-taincbleau. Ker je bil dovolj pre-div/.en. da je poleg tega vnovčeva! se proviziie od sklenjenih "kupčij", ga je polieija vzela na muho. g;i izsledila in spravila pod ključ.
V Italiji prejšnji teden ustrelili Italijana, ki je prodajal Franciji držfi v ne skrivnosti.
Tstreljeu je ibii v hrbet ter jr padel Iz vzklikom: — Živela Ita lija !
Tako poroča časopisje. Toda italijanskim časopisnim vestem ni dosti verjeti.
Verjetno je, da je ha lija n prodajal državne skrivnost i. Da bi pa pred smrtjo za ki real "Živela Italija'.". je »zelo dvomljivo. Bivši avstrijski iu jugoslovanski vojni veterani vedo povedali, da je Italijan. če je zagledal n-.bito puško, v devetdesetih izmed ;ito slučajev zaklical: — O, mama mia!
S tem vzklikom pa seveda ni mislil matere Italije.
V Xe\v Yorku je šestnajstletni šolar zaklal svojega dvanajstletnega tovariša. (Irozno dejanje je stori! premišljeno in < * lc i ttt preudarkom.
•fozen je bil nanj. ker so njegovi starjši slabo govorili o njem.
Povabil je v n "dozida no h išo in mu rekel, da bo za šalo nekaj vpriizoril. Zvezal mu je roke in noge. mu zavezal oči. poleirnil nož in mu ga zasadil v srce.
Porotniki so izjavili, da je kriv umora po drugem redu. Za tak zločin določa postava najmanj dvajset let ječe.
Morilec bo poslan v Sin^r Šini;', od odkoder se bo po dvajsetih letih vrnil, če mil Bojr da srečo in <7. d ra v je.
Takrat bo star šestintrideset let. Vseli dvajset le! bo preživel med morilei in ubijalci. Ce se bo vrnil skesan in poboljšan, je drugo vprašanje.
*
BIIKOBORBA Z AVTO
—- Kakšen obraz pa delaš.' — je. rekla žena svojemu možu.
— Tako ti povem, stara, — ji je odvrnil. — če bi znal deliti J obraze, bi najprej tebi j*ovega ; napravil. ! *
Fantiček je ogledoval stare l"o-I tografije.
i — Kdo je pa tukaj.' —je vpra-, šal niaicr.
-— To je stara mali, — se. je glasil odgovor. I -— Ali v ti - ti 11 časih ženske niso imele no«_r '
V Španiji se že dalj časa kaže tendenea. da se pri običajnih hi-kohorskih produkcij:di nadomestijo konji z avtomobili.
Množica, pravijo, se nikakor ne misli odreči zanimivim fazam bi-koborlx*, zat<> je nekdo >prožil m: v«'l naj bi se konji nadomestili /. aotiiooilskimi mehanizmi. .Vam* -^iu konja hi stal pikadorjem naspro ti avtoniohili. V avtomobilu bi moral bikoborec sam voditi vozilo iu sedeti pri krmilu, ki bi ga upravljal z levico, dočim bi z desnico vihtel siilie-i proti razdraženemu so-vragu v pesku. Seveda se najdejo tudi ljudje, ki sprašujejo, kdaj se bodo Spanci kakor konj ltsmilji-i
tudi bikov, ki so prav tako kakor, . . ,-- -
1 .	..... ff -c t si ra.jsi molei. ce ne i
konjske pare vredni usnunenia m J . ■ , ,,	,
.	J	'ka i drtbrega povedati,
obzirnosti.
Ženske so pikre v svojih odgo-j vorih. ( I o vek >e jioiirivadi šele
!po dolgem času zave. kako spretno <_ra i»- pikuila. 1	Torej si bila pri svoji prija-
teljici .' je vprašal mož svojo ženo.
Da. Celi dve uri sva se po go v a rja I i.
— Ali je kaj rekla o meni -■- i.Viti besede. Moja prijateljica ima. namreč tako navado, da rajši molči, če ne more o kom
Ste namenjeni v Evropo ?
Kdorkoli želi potovati letos v domovino, za stalno, ali le na začasni obisk svojcev, naj vsekakor piše po naša navodila za potovanje in prepričal se bo, da bo za mal denar udobno in hitro potoval. Pošljemo jih vsakomur brezplačno.
Slmiic Publishing Company
"GLAS NAHODA"
216 West 18th Street Hew York, M. T.
W«ki slavni francoski učenjak je rekel :
—	Lepi ženski prav nič ni potreba, da je pametna. Popolnoma ji zadostuje, če je njen mož nekoliko prismuknjen.
Primeroma mlada, lepa in živahna ženica, ki je imela roditi že četrtega otroku-, je zdiihovala :
—	Moj Hog, moj Hog! Kaj bo, kaj tbo!
—	i.Vikar se ne boj! — jo je tolažil mož. — S tremi ni bilo nobene nesreče, pa j«- i udi s četrtim ne bo. [\. p;n- mesecih boš sta lahko zopet delat, pa bo. Saj te imajo v šopu vsi radi. Posebno pa bo.ss in foreman.
To >o bile res tolažiltie besede, I oda njo je skrbela neka druga s t v ar.
Pred kratkim je namreč čitala. da je v 'New Yorku poldrugi mi-lij
oii Židov. In v pori K-H u je bilo izrecno rečeno, da je v \ew Yorku vsak četrti čl.»vek Žid. *
Hitlerjevi pristaši »»o sežgali pred l>er!itL>ko univerzo dvajset tisi*'- knjig, ki so jih spis*!i židovski in tujezraiski pisatelji
Zdaj
naj še bivš ga kajwrjs postavijo za b*>ga. bivšega prestt»-lona^lednik.i zn iHirt^šenikv. Hitler naj pa prevzame ministrstvo za pravo pamet — pa bo šla vkrat-kem Nemčija k vragu.
'G L A 8 NARODA"
NEW YORK, MONDAY, MAY 15, 1933.
THE LARGEST SLOVENE DAILY bi 0. *
JAXKO J. S ft IV S K K :
(Nadaljevanje.)
KONJARJI
\ rrtrtt'k je deževalo. Izpod niz- •• kej.Ni rii -ha j«* žuborelo v goltih • nitkah, ki >i se skozi obleko pre-1 .1.ij.de do vuue žive kože. Javoru i- J ki so bili .-'ji«rriijeni v sivino, nad j j« /< roiu se je zavlačila megla ill | Slivnica si* je kadila, kakor da tli j za Hrenovo žago irrmada sirove-j ga d račja.
"Slabo vreme iu slab dan srno i/brali." je godrnjal TrelwVv Von e.-lj. zakomotan v >tar -ohla.ški p'a»č in je nevoljiio »topical okl'OC U žkeg;) sauiea iu konj. "Najrajši bi obrnil iu pognal na/a j v hlev
" Slab začeti .j« tolažil Itude iu se popel na voz "Nič ne mara j. Veneelj ! Zvečer ga slre-emo pri Aumrovih pet litrov.
j razt(*grtil in loputnil po okrogli j "Hudiča !" je momljal Rude.— liui/.i v kotu. "O—o! Dobro jutro Goljufate!"
j-- računajmo — gospoda ! Dober I "O ne! ('isto nič! Poštena roba I dan. konjarji! Xe zamerita! Ma«V i je to. Naravna slivovka. Sam sem ke bi. računajmo — rad pregnal jo žgal. Na zdravje. Rude!" —. Sem vaju vrnem i ril 1 Prebudil j TJ nde je zaprtih vek pnsogel 7-4 \Y jezita se! Devet je minilo. Ui , kozarčkom. Spavaje ga je pr it rc-
o-tala, računajmo —"
K ude, glavo zloženo /»a prekri žanih rokah, je hripavo zaprosil "Vode!", se zravnal s pleči. ri mahnil vznak na zid /ji »elwij : —
. 1
sel do ust. Zaletelo se mu je. da je žari pel v obraz. "Vo-de!" "Na!" sem mu porinil čašo z vodo v ]>esT. "Tu imaš! Pij! Pa domov!"
"Domov! Nikoli! Kje je Yen-
part ija
"Go-o-ri!" in smrčal dal.ie.
"TaktO- takoj! Ivanka, pok lie i j eel jTez pol ure. ko bo
lila|m-a. Poln škaf naj prinese z vod- [končana — naj izapreže—".
njaka. Sveže. In z wogami naj na-j "Strela božja, strezni se! St«'-
. .	' ;.. ! t lači. da ne bi zmanjkalo. Zvrhano!;« s»-! Rude!"
- dotn-r koruT.	....	, .	J -
.	mero nn! ie A ud rej mokrih li- *"Sto kron — Ve-velia—
se ooiiel na Voz >	.	...	i
v krčih se zvijači natn- J Nazaj na mizo je položil roke.
! Nrgnil glavo na sklenjene dlani
Sest j ie tri ure. Kaj m' ! mokra kavka v vr« I meni. "Imaš vse
Do
"a po ved a I kariei.
Porihal sem oči.
|.eth/u in za ječa I
Veneelj. |»o/elli V i j
No se,bij pot pod nogi Starega trya obiraš kakor «•■.'" je \Tlr
M* i M »j y
'' I mam. — menu b.i/jtm:
Vene« I j je čemerno prinovedo->al. kako •<• večer še daler-. ampak je Rude obljubil, da na Ulottki po l.i-i toliko ustavimo, da >i bodo k >-nji oddahnili iu mi uaidi rno mokrote. ki ho prijetnejša <nl deževn ie.'. "Raztrgalo -e bo in prenehalo.* ► i je o/rl na nebo. "Se soneti dobimo. pri di-n Imuno nad Žirovnico. < isto g< tovo. pravim
T.-sneje ,-tno pritegnili del>clc o-i le je .Jtr.^r i iog in jih podvili pod ! k*'	Taki .ste bili. Prave vin
premaknil se na j in se sladko zažagal v pijano >pa-"Caja s eitrono nji pi.jaiwga človeka —.
Tako preprosta je bila naša po vest. Tako navadna in vsakdanja kbkor mnogo drugih iz tistih blaznih
MJSUA SE VRAČA K UNIFORMI
mi dajte* in steklenico piva—** ''Da! Veliki lonec pristavi, stara! Pivo lahko takoj zlije« v čaj Najprej vroče, za vročim hladno—
ne vel »a. še obisti bi si — računaj- i?:h povojnih dni. Drugačna ti t * i i
um — prebladil. V-e skupaj imen- J i,i mogla biti. Greh bi se bil storil t'etaval Rude v odgovor. 44 Vseh de krat porlrobljeiin!"	J tli čudež, če se ne hi bila spletla vet. — Za tri sto. — Kdo .ie smrt
**K«ij je. Andrej / Vi ste " m ih ; in razvila iu končala tako. kakor I n;. kegljišču — Kegljaškai smrt—i
— V lučaju. — Vse'i
vom." je r*»kel starotrški |M>tjfo-s|mm1. 44 Po čaju z rumom udarimo. Hladiti je pričelo. Izvolita gospo, da tudi? Jfiz plačam l"
"N«- bi bilo napačno.'* je juire-jet Rude.
".Ne branim se!" Hvala! Drugo Po novi odredi sovjetskega pro ri.iulo n ali h* i i n jaz—" sem se <m| jvetnega komisar ija ta bodo do 1.
ZVi,l —----i tošnjega septembra v Rusiji vs:
Od enajstih do dveh. — Od d veh j šolski otroci iu študentje zopet no do š«*stih. — Pri svetilkah še od r.ili uniforme. kakor so jih pred re-ši-stih do osmih. Krogle so ropotale, jvoluejjo v Rusiji. Kmalu po rev.,-Keglji pmlali. Metali se bankove«. ^ lueiji je bila ta navada odpravi je-Kuhali se in žrli čaji. taji z. ru- na. Sicer |»a veČina otrok itak ni iu oni. — Vraga. — Rtuu s čaji. -- hodila v .šolo. tako da je bilo vpra-H lad i le se razpaljene glave in < Šanje unifvrme rešeno že s tem. pobarvanim, verjetno celo s čistim Rusija se vrača k uniformam ne sa Špiritom prenapolnjeni želodci /. JMo v šoli. temveč tudi v raznih po-v.M-bino pivskih steklenic na bata klicih. Pred revolucijo ni bilo nap Ijme. — Metali se bankovci. —, več n ni form i ranih Jjudt v Avstriji .Majhni. — Veliki. — Dar ve vsa- ir Nemčiji, temveč v Rusiji, sko-ke sorte. — Do osmih zvečer, — raj vsak poklic je imel svojo uni Ko je ]iijani Veneelj zaporedni ff rmo ali pa rsaj čepice, tako da si kratko in odločno:	j lahko žt- od daleč spoznal človeka
"Konec, fanta! Zapreženo je že n- ga opredelil po poklicu, od pet.ih. Ne čakam!"	p,, revoluciji je ostala uniforint-
Do osmih .TVeecr. — Ko naju j" rana samo vojska. Pozneje so nni-pijani Veneelj s pomočjo Ijubez- Iformirali zopet železničarje. Neka-nivegji Leričnika naložil jna same«. |f0ri poštarji nosijo uniforme, dru-— In pognal na belo cesto v jasno »i hodijo še vedno v civilnih ob!e-noč—.	kali. polagoma se pa uveljavlja oh-
" Konec! Konee. Rude! — Za vezno nošenje uniforme tudi v vse so naju obrali! — Za vse!" postni službi. Kakšna bo nova šo!-sein pijano pokal na vozu in eb-J ska uniforma, š«1 ni znano, ve se le. jemal brata. "So kron nama je o- da bo ob verni a zji vso šolsko mla-rtalo. — ()<| treh — z dobičkom uiino. Ktaršeui. ki imajo tako nizke .k »raj štirih tisiK-akov — samo sto 'dohodke, da svojim otroktu ne bo kron. — We sva izgubila. — Ru- do nr»gli kupiti uniform, preskrbi ile — Kaj sedaj !"	država uniforme brezplačno.
"Vseh devet—!" se je pijano za-
ČUDNA KRIŽANJA V RASTLINSTVU
sh razgleda! po izbi. 41 Doma sin«?" seje.	i Za tri sto
"Planka! Ho-o! Vseli de-j < »»-"inski Janez je razglasil v ne- devet--
\et! Vseh devet!" je v srcu mend J «h'ljo po prvi maši pod trško lipo. I Rude.	t tli* s** bo v četrtek dopoldne ob de \
"že (hI snoči. (»d polnoči!" je M'til' vršila v Starem trgu prodaja mlgovoril Aiutrej. "Veneelj vaju vojaških konj. ki .so jih pustile za
TOBAK BREZ NIKOTINA
■e zložil. Naš Torie je pomagal. Sem dejal, da stesi \>i trije polomili rn | luske brente —". Iz omare je vzel zelenic« 7. žganji<*o iti t'*« silen. Na-Iim'mI dveh časi ki.slc	**Mend:»
s« n< lniste branili. V pajdas-iji i/. pije ni o vsaki po etio za srečen li-kol". Ne bo škodilo. Računajmo — n- z.dravje na-e H» konjsko —. N*o, m- bost^F*riiatMji smo. l*«"-il ssem Viis. kako konji kupujejo. Nič ne bom računal. Na zdravje!"
s« i leže. Spustili k raje Vet* MU klobukih I'd'- j.' tl«*sknil po konjskih, r» brili Kol>ili<-i si-j fwtfcgriili in \seli ; mrhi. -aim-e Veneljii in 1'ajli dva 7. bratom j«' vzelo predpo mladno jutro - - -
Točno i■ b devetih dojnihltie se je \ozici k u-tavil v Starem trgu pred i/ost itn«, kjer >«• jc — p«i oklieu i.b-in-kega Janeza - morala vršili ki.;i.*ska dražba	t
" Prekleti mački! Vš—š.'-! Ali tie greste? Kam vas vrag nosi ravno pod tistole klop in mi/«. Dajte jima mir! Kaj ne vidite, da sta ob i tiulna in Iwilna * Vš—šč ! "
\ petek z'iit raj je Z go tiče v Andrej. tro.si ilničar. z brezovo metlo r. govili |m» veliki t>iv.ski sobi okrog piči, pod mizami, pod stoli. Zgon
•'e v a mama jemala v kuhinjskih ( ko*!—Rude! Zbudi se! Vstani!" vratih, natakarica Kanka je slone- , n, stn-sel brata za vrata. "Rude. la na \elikih. onih na luMlnik. In vstani!"
"A?" je rzdihnil Rude. "Postavi. amrkavee!"
"Je že |Hinta\Ijeno! Kar vrzi-
\' Soboto popoldne .sin i z. iiuite;*-jo in Pranckoin ostali v kuhinji sami .Oče j.- bil v uradu. Oni drogi so se razhežali vsak na >voj.» .trail. (hist el j k Zgoneu na tri če-
Z hdi no mrzlimi pi-sti s^»iii zlili žganje v suhi golt. Poplahnil ga s k iglico. <>. glej! glavi m> je za-s\*etlikalo Zdanilo se. PiM-asi. Pa hitreje. \'s»» hitreje. Kakor izza daljnih visokih gora. Nekakšno bh-ši ii'-,' okno se je v možganih otipi ra I tt na steza j. Resničnost in res-niea sta potrkala na Otopelo čelo "Se enkrat. Andrej!"	se na-
po! ir.treznjen vrgel na noge. 4iTa-
\elikih, onih na hodnik. Iu vm\ Iriji* so od smeha jokali.
"Nekaj' Premim le, Andrej, ne-liaj ! Mren« mi jM>."i v trebuhu. — Gla\'a me IhiIi. — Prosim t«*—"
'Gospodar, dosti je! Gospodar!' ie lilipahi Ivanka.
"\'šš - wš»'! " je gos[Hu]ar Se l»«lj
t« !" so je regija I Andrej in tudi m bi napolnil drugo šilee. "Bova t.ha naenkrat.' "Ho-o-ruk! Sj»et Vneli de vel!"
J j išče. Dr«|f jašjil.
"Tako torej! Toliko sem trjvM« se ubijala ill stiskala na vse načine. da prihranim nekaj gročev. Vi pa — takole —" je pokazala z ro-
kami —. "skisvj okno —." Mati jej
bridko zajokala. " Hrez. misli. Ure ;,
■
slehrne koristi skozi okno v blat') d;- uživajo drugi za moje žulje. Oh.' jaz sirota, nesrečna."	i
vam povrnem«, nikar —!"
ONIM, KI POŠILJAJO DENAR V DOMOVINO,
naznanjamo, da je mogrw*e poslati vsoto do bto dolarjev brez vsake izjave, v kako svrlio jo denar namenjen. Tozadevna odredba je bila dne 17. inarca odpravljena. Kdor hoče poslati več kot sto dolarjev,
naj podpiše spodnjo izjavo in naj nam jo pošlje z denarno posiljatvijo.
DECLAMATION FOK MONEY OR D Kil
I herewith declare that Money Order No..........................is
»ent by me for the purpose of
and is not Intended for the purpose of speculation, placing sar-lngs or making investment in a foreign country.
I certify that this transaction in no way contravene« the act of March 9th. 1933. the executive order of March 10th, 1933 or any regulation issued thereunder.
(Purchaser's Signature) -
(Data)
Ia BOMO TOČNO IN HITRO IZVRfilLt VSAKO POfilWATEV
SLOVEPCIC PUBLISHING COMPANY j 'Glas Narad«" ' >■ <
Hi
til
HEW TOK N. T.
" Lep« si povedal. Sreč? nismo imeli, mama. Mene so tudi m-iga-nili za goldinar. Ampak kaj zato.' Krim drugega zaslužil. Xi«"* se ne žalost it e. mama. Vrnemo vam vse. Pi-šteno in pravično vam vse vr modroval kraj mene Praneek in slastuo .srebal mleko iz velike skodelice.
(Konec.)
k« I to j so>ke armade, dane7 bral in objavljal .s\*oj<> okliee samo — poudarjeno bodi — samo ob nedeljah zjutraj. (Vi t<'d«*n jih f>o vasi r;tzl»ohn;il i ni mog«'l. k«*r se j«» na • •bV*i.n<keiii bobnu r»ztrgaJii kož-i ali kaj. Trobente za take po«ile oh-čina ni imela na razpolago, lajne tudi ne. I n <V hi jih bila tudi imela, lajno iu trolwnto. s«» jih Janez ne hi bil smel posluževati. Xikfrkor lir*. Iz povsem enostavnih razlogov ue. Ce hi bil na m r<v Janez med tednom r.'1 trobil na vasi, bili bili ljudje i< leteli na ulice gledat, kje gori. Doma požara ne hi bilo in bi se luli gotovo razhežali po sosednih vaseh. «*e se ni morda tam naredila nesreča. Iu bi bil Janez zastonj vznemirjal eelo požarno hrambo in storil lako mnogo škode. Ce bi se bil Janez z lajno pojavil na c«*stl. bi ga bile ženske n;ipodile z burk-I jam i. Beračev pri nas ue trpe. Da naj bi bil Janez kričal kakor čred-nik in z vpitjem zganjal ljudi i* hiš na poslusnuwt in posluh? J»i bila rekla in ustanovila soseska: --•■Obeinski Janez je znorel!" in bi ara bili zvezali in po*ihili na Studenec.
V torek je bila — ti.<ti torok po tisli nedelji — ona prodaja v Sta-'nemo. mama." je nm trgu preklicana in odložena za druge lep&e dni. Mi iit i rje konjarji nismo vedeli tega. Xa lieu mesta pri Leričnikov so nam razložili. Tn nas je Lev ič ni kov ata gostoljubno povabil z dvorišea naprej v sobo na tečen golaž, krhke žemljice in ravnokar nastavljeno pivo. Za piwun. ker se je bilo vre-me zares tzvedrilo in segrelo, kakor je bil Venel.ju obetal Rude. še na kegljišče. "Samo na eno partijo. Xekaj gospode je že tam —
Smo ubogali in smo šli. Vsi trije. Tn sva se z bratom pridružila keg-Ijaveeni. Veneelj je o<lbil.
Ena partija! Prva partija! — Razlika: dve kroni.
"Partija je dolgočasna.je pred lagal domač starološki gospo<l. Xa-poIgos|K)d. "Xe bi rajši kaj drugega ? Postavim: za pet kron lučaj na prvega. Ali na kmeta. Xa katerikoli kegelj lt«>čete!**
"Dajmo!" so pritrdili pospodje — napol-gospo<l>e. Samo če sta gospoda zadovoljna—
"Zakaj ne?" sva »e vdala z Ha-dolfom. Lahko rečem,: se precej razumem na kroprlje, kegljišče in ktglje. In na fanta, ki postavlja.? tudi.
Kmo začeli. Je šlo. Dobro. Po deset in dvajset kron lučaj Se bolje. Pri petdesetih sva bila z Rudolfom v ofmjn.
"Deset sto kron je čistega. Za echo, kolikor znaša, sem odbil," sem same petal bratu med dvema vrčkoma piva.
v "Kaj M m toliko aalivali a pi-l
»rtinke. Rude k Meletovim na keg- ^^	^^
• V nemškem državnem zavodu za ! r::zi.skovanje tobaka v Forchlieiin.i Radenskemu -o že veekrat pisali v zvezi s poskusi, da hi se vzgo-iila vr>ta tobačne rastline, ki bi bila bre/ nikotina. Ta zavod si- j.' j ha vi I ti a m ret- poinijvei" s takšnimi po-ku>i iu je tudi v resnici ustvji-
asi .ie ta
j.- pr. Kopitarju i,«r-1 t(|1,ak ,)r( Z nikolil,., m|| vendar! -i m* manjka značilni aromatičnj vonj ; ki po novejših raziskovanjih sploh ne izvira nd nikotin.-i. tcmveč^oil {lritoih snovi. Ici jih vsebujejo to-. haeni listi.
Seveda ui bilo lahko delo vzgojiti tobaeno rastlino, ki bi im-ia z;, željen e lastrMfc-ti; treba je bilo križati tisoči« vr>t. ki mi imele podlago za n ie in ki hi v svojem kom"--Zasmejal sem se surov« in brez-1 n,'ui produktu vzdržale tudi v nem. srečno in zaklel kakor kolne gre- (škemu piKlnebju. Doslej .so v njem bar. ko v ]x>zmiški čas kopl je jamo j Uspevale samo manjvredne vrste /a in je zemlja zmrzla in trda. V grlu , smotke in pipo. vin"- uego štiri pije vstajalo in peklo nekaj grenke- itMie pa je bilo importirano. Da je ga. grenkega in obraz se je pačil v|1,al»or<* kronal uspeh, je šteti v za-M-enxN-i negibnosti. "Mama. ne i «i"g<» predvsem smotrnemu goj.'-jokajate! Sreče ui bilo. Toda vse	(»di umnim pripravam, -
mama. Le jokaji*»
IZVEZ3ANE 31 VAL K E
DOBE DELO PRI ŠIVANJU • PIQI E" KLOBUKOV. — DO BRA PLAČA. — KATZ. 102 East. 28th Street. Xew York Citv. (lx>
katerimi sw preizkušali sv»»je u>p.*-he.
Med temi pripravami je omeniti n. pr. "kadilni stroj", ki je <lan za tiiievom ka<lil smotke in eigarel" no vseh tobakarskih pravilih. Kajenje namreč ni tako preprosta stvar, kakor bi kdo mislil, treba je bilo zgraditi zamotano mašinerijo. d:« so mogli odkriti skrivnosti "sinjega dima". Kadilni stroj je z vsemi mogočnimi instrumenti beležil z vso natančnostjo kemične snovi. ki jih vsebuje tobak, kakor ni kotin. beljakovine. lesne katran^ ifd. Sedaj pričnejo .saditi novo pri-j delane vrste tobaka na raznih o-| zemljih Xemčije in upajo, da bo do z njimi prihranili ogromne vso te, ki jih danes izdajajo za tobačni irvoe.
V M-eii I'krajine ima svoje kraljestvo mož, ki velja za prav«»g., I čarovnika v rastlinstvu: .s križ;.-n.M-m je odgojil sadno «1 rev je. o katerem i*e prej nikomur niti sanjalo ni. Ivan Vladimirovi*' Mi*-;;, rin se piše iu T-«' zafiadua Evropa o iijt-ni le lmilo ve. ga po/na t»-m h-J je Amerik.) : dež«'la Lot h ;i rja Burbanka mu je ponudila ogromno plačo. la*tno ladjo in sto ;isis-teiitov, da bi ga pridobila zase. a hrex uspeha.
Mičtiriu je i bi ne- >>4 let star, n svoji-iiiu poklicu j-si-tlinogojea posviva že ."iS let. Že pred dobrini pol stoletjem, ko se je znanosti še malo sanjalo o t eni. si je bil postavil z;i cilj. da vzgoji sadno drevje. k! naj brez. škodo prenese trn j-hi i.iši mraz v srmlnji in severni Evropi, olienem pa ohrani vso svojo >la.stnost in lepoti*, s katero ga obdarja južno podnebje. V strokovnih krogih so si* mu smejali, pa ne dolgo.
Ziičel je z majhno drevesnico in ! enim pomočnikom. Danes pa rast-1 v Mir-urinsku na stot isoče piwinl-! nil. \Tst in zvrsti. .. katerih pred 'e ti noben strokovnjak ne h^ bil verjel. da mogoe«*. Mir-nrin je polnih 1 «le-et let poizkušal križanj«>M vzhodnoazijskih m mraz ueolM*ut-nih. zato pa skoraj neužitnih hrušk. ji«b »lk in grozdja z zapadnoevrop-j skimi vrstami. pred«*n je dose«»»*l I prvi nsjseh. Potem i»a j»- šl«» / o-irroninimi koraki dalje. Križanec zn križ iin-i-m j<> vzrjwel [i.m| njoijrovimi earovniškimi rokami : jerehika iu ; hruška, glog in jerehika. buča in dinja. gtkzdim jagoda iu malin.:.: iVšnia iti krhl^ka. >.-» dajali in pr«*- > vvcuiali drug drugega svojslm. . Danes pridelujejo v .Mir-urinsku j 7 cm debele maline prvovrstnega o j , kusjt in vonja, ribizelj. k:it«-r»*tr.i : ,i:igoih- >o tak.» iIiIn-Ii- k;tk>>r r»r»-il-j nje r-i-šnje. ogromen «"-rii agra.-«. <".-š . min brez pesa k. prekrasne bresk\ef in mandarine finale oranže', kij j p r«* n esej o do 40 stopinj M Vizija j mraza, večletne paradižnike. jab«»i-1 . ka z. rdečim mesnin in tisoče vr-i
drugih sadnih čudes, j Mičnrin j<- vzgojil češnje v obli- i t ki grmovja iu enako nut rode ttuii j vrtne jagode v obliki grmovja, s I čimer je sijajno rešil vprašanj'-..' j kako obvarovati ta deelikalui sa-j .dež preti onesnaženjem in gnilobo.
Za kraje, kjer uničuje drevje zajec, j I j • od godil drevje. kater«rga lubje j
I je grenko kakor žolč in se ga ne j j ... . • dotakne noben zajce, ki ga jc kdaj
. okusil.	■
1 Posebno bogate iis|h1(t' je ž'-l j Mičnrin I. lMolV Nič manj kakor! 103 nove vrste so prvič obrodile:! jabolka, hruške, češplje. češnje in i jagode. Posebno važna je reinet-J tea. ki jo je odgojil s trikratn-n t križanjem in je po okusu in obliki i najboljše jabolko na svetu. I Mičnrin prav nič ne misli na svo- i 'jih S4 let in si postavlja vedno no- J -ve cilje. V zadnjem času -se je lotil žit in namerava odgojiti pšenico. ki bo imela zrna kakor fižol....
Poziv!
Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi bih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, •__
da jib počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno.
Uprava "G. N.
»»
ZRASCENI SESTRI
V L«»ndoi:u kaž»-jo v varijefeju dve skupaj zraščeni dekleti. no\» si;itn.ski dvojčki, stari 'J."> let. Zra-ič«-ni st.^tri igrata Uavir štiriročno in |i|ešeta tako ^pr< tt.o. da glcilahi nimajo vtisa, tla -in /.raščeni. \*i»-•ctla in Daisy llil.-.u nis'.;i mogli biti operirani, ker s«- je izkazalo tla imata t»-Iesi obe'i skupen krvni obtok. Daisy je ž^ il.ticjša iu zgo-voi nejša. njena sestra pa liiirne;-šeua značaja. Prepirov meti uji'.i.t ni. le tu pa ta« 111 se >: »ore.-et a. tako reei 1110. če hoče i tla na izprellod.
»trugi .-e pa in*-.-. a!i «-e ho«-e ena že ^s,tati. tlrnga je na še zaspan; Ni koč je napadla Violetto hripa h-s.-tla je morala seveda ostati njo v postelji. to«la iiripi- ui dob la
šele zilaj j>- postala zatleva k «• Piva. kajti Daisy j- ;-aro.'-ena z nekim g«t«U>eiiikom. ki T ud : uasrop;t \ varijelcjii iu bi s»« lada omožila.
Pa tudi Vi<»letta j.- zaljubljena, i* sicer v o/en jciieg.'i iiioža. ( e se .1-ni.i/i Daisy, odpotuje -e>tra / njo na zenitovanj.-k«! pot«»van:«*. S»-vetl.i jc oa v>e to najbrž le tlol»ra reklama. ki jo tako Ijsidj ' še posebim p> trebiijejo. da se o njih čim več g i-
vori.
rii^i: .Mi,j: ■ ^^liliTiTT-vj^
NAJBOLJŠI SLOVENSKI ROMAN
U
DRUŠTVA
XI NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, a ZABAVE
OGLAŠUJTE
-Jo-j
ni«
"GLAS NARODA" «• Sta HmkIWi pu nI m»«fld r f|S okaMd,
—
t» ZA Must »MUH
GRUNT"
(Spisal Janko Kač)
kar jih je izšlo po svetovni vojni, ima v zalogi
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
Cena
$1 50
Vsakovrstne
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
"GLAS NARODA"
216 W. J8th Street New York, N. Y.
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN
•o
ODA**
MEW YORK, MONDAY, MAY 10t 1983.
THE LARGEST SLOVENJ DAILY in tJ. S. A.
DEDSCINA
EOMA1T
IZ
ŽIVLJENJA
ZA " O L A 8 NARODA" PRIREDIL I. H.
FAWCETT VENDARLE ŽRTEV LJUDOZRCEV
—• Ako ta ravnatelj misli, tla me bo porabil za nepoštene namene, se moti. Toda boljše je tako, ker vem. kako velika nevarnost preti mojemu prijatelju in njegovi sestri od tega človeka. Zato se izplača, da liekaj^easa igram vlogro intriganta. Toda zaupanje Henrika Dornaua ne sine biti omajano — zato bom še vse natančno pr -mislil, — premišljuje dr. I le rml.
tVz nekako eno uro stopi Henrik v Berndovo pisarno. Intel j«* delo v strojarni. Z velikim veseljem poroča Berndu o tem, kar mu je atari oče povedal. Dr. Bertnl mu smeje prikima.
—	Kav iim tel j Me rt ens je .bil že pri meni iu mi je povedal.
—	O. privoščim mu. da je mogel kaj malega prid jati.
Half se nasmeje.
—	Tega ni storil; bistveno mi je -drugače sporočil in sieer tako. kot da je poraibi! svoj vpliv meni v prid. ko je enkrat preračunal. «la eela itvar ni tako draga, kot je misl?l. Bil je tzviUiredno prijazen.
—	Po tem ima prav gi»to\o zopet nekaj v mislih, kajti njegovi prijaznost i ne t/.aupam. Ali morete to raiiumeti. g<r»po«l doktor, da si moj stari oče dovoljuje, da mu ta človek siplje pesek v njegove drugače ia.ko jasne in bistre oči?
Kalf skomigne z rameni.
—	Mogoče, ker vidi v njem zmožnega in vestnega trgovca.
—• VeAe t r go vrte ' I)oJ»ro. obenem pa tudi zvit lisjak iu zloben človek, to mi sinete verjeti. Z vami morem pač odkrito govorit;.
—• Toda tega ne smete »proti nobeneipu drugemu človeku, gospod Henrik. — ga opozarja dr. liernd.
—	Xe, ne. kajti do nikogar drugega nimam ta<kega zaupanja ; kot do vas.
Kalf nekaj ča*»a pomišlja. nato pa stopi tik pred Henrika.
—. (jospoil Henrik, na lezel ,>ein se vase ne/.aupnost i. Dokaizati l pa vam hočem, da sem vaš prijatelj. Ali pa mi ne 'boste odtegnili I svojega izaupanja, ako opazite, dabom naenkrat zelo dober prijatelj i voaaga gospoda strica, in ako slišite, da me je n. pr. prihodnjo nedeljo povabil k s«bi na kosilo?
Henrik ga naglo pogleda. V njegovih očeh je bilo začudeno vpra-šanje.
—	Povabil vas je?
—	I)a! Toda, p red no govor, m dalje, dajte mi svojo besedo, da to, kar vam bom sedaj povedal, ost a tie med nama. O tem ne sinete g. nikomur govoriti — kvečjemu z vašo gospico sestro, ako vam obljubi, fta, ne bo nikomur povedala. »Niti vašemu staremu očetu.
Henrik si gladi lase, kot bi mu tbilo vroče.
—	Dobro, mojo besedo imate!
—	Torej, poslušajte. Vaš stric mi hoče »lati navodila, na kak način naj bi vplival na vas. To namero sem hotel odločno "zavrniti, loda njegov nenavadno prežeč pogled me je presunil. Spominjajoč si vaših besed, sem si rekel, da je. mogoče za vas koristno, ako se prepričate. na kak način želi vaš stric, da na vas vplivam. Zato sem k? odločil, da sprejmem tozadevna navodila in se bom ka>zal, da sem firipravljcn ravnati se po njegovih željah. Predstavljal sem mu naravnost gnjusno komedijo, ker seni si rekel, da ga moramo pobiti c njegovim lastnim orožjem, ako je vaše nezaupanje opravičeno. PiLsti! ga 'boni v njegovi veri. da ima v meni voljno orodje za svoje namene in se boiu tudi po tem ravnal, četudi mi je vse tako gnjusno. Ali se hoste (zaradi te<ra nad menoj zgratžali?
Gledajoč v njegove jasne, odkritosrčne oči, mu Henrik ponudi roko.
—	Xad vami nikdar, gospod doktor. Toda žal mi je, da se morate ?uradi mene vreči v tak posel. Ali smem kaj takega od v a« »prejeti t
—	Ker sva prijatelja, je najina dolžnost, da eden drugemu pomagava iu sva pripravljena tudi kaj storiti, kar nama je tež-ko. Kot rečeno, nalezet sem se vašega iirtzaupanja in naenkrat imam občutek, kot da moram vas in vašo gospico sestro varovati pred.sovražnikom. 1'red vsem je sedaj največje važnosti, da izvem, kake namene ima ravnatelj Mertens glede vas. Zu^to vas prosim, da se v bodoče ne čifcdite, ako bom kdaj kaj rekel, kar se vam bo eilelo nerazumljivo. Naj se vam ne zdi nič čudnega, ako bom nenadoma postal vašemu htrieu zelo uslužen, ali pa. če bom k njemu večkrat povabljen. Kolikor mi bo mogoče, vam boni o vsem poročal, toda morate mi tudi zatipH-ti. ako ibom molčal. Tedaj ibom imel za to poseben povod. Ali tedaj ne boste dvomili nad menoj?
—- N'a noben način, gospod doktor. Hvaležen seiu vaiu. ako hočete
vse to tza mene napraviti in zelo se čutim olajšanega, ko vem. dase hočete za mene potegniti. Kot seni vam že rekel, svojega strica se bojim kol nobenega drugnga človeka. Xe vem zakaj, toda ta občutek imam. In moja sestra se ga boji ravno tako. Oba rt.bha.ja groza. «ko naju pogleatl, ali pa prime za roko. In tak olbčutek pač ne more biti brez podlage.
Dr. Berinl z veliko skrbjo pogleda Henrikov razburjen obraz.
- To si pač moremo misliti, gospod Henrik, in taikega čutnega svarila nikak
or ne smemo zavreči. Toda stali bomo na straži. Vsled tega mi ni mar za nekaj intrig, kajti storim za va.s in za va>šo cenjeno gospico sestro.
Zvedavo gleda Henrik v njegove oči. Zadnje besede so bile izgovorjene nenavadno gor k o in mehko. Xenarflna slutnja se mu porodi v mislili. Ali se mogoče dr. Bernd prav posebno Kanima za njegovo sestro? In Kva Marija? Ali ni vedno izpričevala o njemu? Da — nenadoma se mu posveti. In Berndovo roko stisne tako krepko, kakor je mogel i rt ga pogleda iz žarečimi očmi.
—	Torej, zaupal vam ibom in molčal, gospod doktor, pa karkoli pričnete, pravi Henrik razvnet. — Povedal lioni samo svoji sestri in za njeno molčanje tudi jamčim.
Istega večera sedita Eva Marija in Henrik v malpm salonu. Stari «x-e je takoj po večerji sel k počitku. Najprej pove Henrik svoji aeatri o svojem razgovoru s dr. Berndom.
Zardelih lic. Kva Marija potdusa. In Henrik vpraša: 4 — Kaj pravi« k temu. Eya Marija?
Eva Marija vzdihne. — Povedati ti moram, da je bilo <zelo ne-aparaetno, da si aploh kakemu človeku svoje nezaupanje do strica Arturja — ako ta človek ne bi ravno -bil dr. Bernd.
—i Vedel sem. da mu morem brez vsakega pridržka vse zaupati.
—- Tod«. ITenrik. navzlic temu moraišibiti zelo oprezen.
—-Ali ne odobrn ješ. da sem se izpovedal dr. Berndu. da se bojiva strica Arturja? Saj tudi ti popolnoma izaupaš dr. Berndu?
—	Prav gotovo in bolj kot vsakemu drugemu. Toda ravno tako bi mogel zadeti na nepravega. Pomisli, ko bi stric Artur izvedel, kaj mialimo o njem.
—	ITm, v bišfvu ne bi škodovalo, kajti vedel bi "saj, da smo oboroženi proti njemu.	'
ki je pa tehtala takoj po porodu : Join. Brazil i janec prihaja na pn-j k„ Va (lan )popije litrov] stajo vsake tri mesece, da prevza- mI,.ka visok pa	Cirkus'
me tamkaj gumi. ki so ga bili zanj Kiudskv ima še dve breji slonici. I \'ilsUi
O us(«li angleškega polkovnika Fawcetta, ki je "bil pred Jeti o<lšel raziskovat neznana ozemlja oh gornjem teku reke Amacone in njenih prilokov. ter ]u*tem brez sledi izginil, se je bila v zadnjem času razširila vest. tla še živi. Sedaj pa se je vrnila genoveška ama-conska cksi>edieija. ki ji je nače-lovuil zdravnik dr. i% rear d. iu ta je čisto drugega mnenja. O tem poročajo :
Xameii genoveške ekspcdicije je bil. da na mali ladji "Sita" prodre v divje iu po v se m tu .znane pokrajine. kjer se je bila izgubila .zadnja sled za polkovnikom Fa\v-c«"ttom. ki naj bi po eni zadnjih vesti živel kot spoštovan ujetnik nekega pragozdnega plemena. Po tem. kar je ekspedicija dognala in zvedela, je To žal izključeno.
Plemena Mundurnov. Pariudin-tinov. Apiakov in Tapaušunov. ki žive me«l Kio Madera in Rio Toc-eantin. so divja in s<* jim ni ino-goče približali. Italijanska ekspedicija je imela srečo, da je naletela na nekega Brazilija lica. Barret t a po imenu, ki ji je pomagal naprej. Ta Barrett se zdi kakor podoba i/, starih indijanskih povesti: Pred leti so j^a bili divjaki ujeli iu mu prisodili smrt na gr-ma>di; rešil se ji* tako. da se je oženil s hčerjo nekega plemenskega poglavarja. P<<slej uživa med domačini kot edini belec zaupanje in spoštovanje, še več velja za nekroinnega kralja amaeonskega pragozda. Dejansko se mu ne godi slaibo. Za gumi. ki mu ga primešajo divjaki, daje čisto inalo-
hotel posloviti od njih. so ga zgrabili. zvezali iu inlvlekli v goščavo. Tam so napravili grmado in misijonarja po prastarih ljudožrskih obredih zaklali, s peki i in požrli.
Na Barrettov ukaz — Barrett si pokori domačine, če treba, na surov. brezobziren način — so se »brala v ekspedicijeikem taboru razna pragozdna plemena. Dr. Ue-rard jih opitsujc kot uboga, degenerirana bitja, ki nosijo na sebi strašita znamenja močvirske mrzlico in 'bolezni beri-beri; stoje na najnižji razvojni stopnji. Xjihovo orožje so kamen it i noži in kopja, z loki pa prožijo zastrupljene pši-ee. Hodijo skoraj popolnoma nagi. n ostalem svetu lic vedli skor raj nič, a silno so radovedni. Ta gi. O ostalem svetu ne vedo sko-pedicije in nagnila dr. (Jeranla. da je napravil par kilometrov dolg film. Nazadnje so ponudili, da prirede za film pravo kauihal-sko pojedino; bili s<» hudo užaljeni. ko je ekspedicija njihovo ponudbo odklonila.
TEŽKA MATI
Buenos Airesu slonica breja -J. mesecev, v Berlinu pa liO mesecev in iS dni. Slon d o raste v. 2d leti. slonica pa s Bi. pomislimo. i| i j rodi sunit) enega mUuliča v 4 do j letih, vidimo, da bi hili vsaj indij- j ski sloni /a' davno zginili, že bi ne j bili zaščiteni.
V znanem cirkusu Kiudskv. ki se mudi izdaj v Aradu. so imeli oni dan razburljiv tb»godek. Ko sta ' prišla brata Kiudskv predzadnjo nedeljo.i/, cerkve, jima je prihitelo naproti več razburjenih uslužbencev. ki so hoteli pripovedova-
PONAREJEN NEMŠKI TISOČAK
ti. da bo indijska slonica zdaj zdaj 1
vredne stvari: .steklene verižice, | Porodila. In takoj po porodu se j«' JT^* -^drževala v žepne w»že in p«s|o>bno.	j vnel grozen boj bratov Kiudskv
MW> kg težko materjo, ki j<
Grafolag Henrik 1'lbrich in nj. gova žena EH/abcta. ki sta .m' dalj
Mariboru. Ljub- j Vui«-i..i;.m v Boui>»gri« , Ijani in drugih mestih sta nedavno . 3. |„nij.i:
20. maja:
C«»rilCran.Je v O«*no« I: fiiim v Ltrt-men Cexijkr v C<»bli
24.	maja:
Munli;itt;iii v Mavre All.t-ri ltu.illit v ».ai-rbonr«
25.	maja:
t"«»iiif «1 i Savolu v '•eni«
26.	maja:
>l.ijt-?ili»- v Cherbourg .Mitiiit-tt.nka v Havre V«-t-rnIam v IJoul.-tftie
27.	mala:
lir d«- pRini-f v llavre Satilrl.il v "1 rst ,\<|ttitarna v Oicilioury 50 maja:
Bur. |.a v I!rrin*n It. maja:
llunil.urg v »*h«-rl«»ur|f 1'ri-s ItiivsfVflt v Hiivre Humu v (itinm 2. J unija :
olvriipte v r*lit-rl-«»«irjf UVslt-rrilund v tlavr«
7.	junija:
1 Hruis< lilaTid Hm-ngui iu 1
8.	Junija:
1-iiavrtte v Havre AUKnstn.-< \ (icnua lii ftin-ri v l:r<-m«-n
9.	Jumja:
Slatrmt.'.in v Itotilogne Minit« a. 1-kit v Clii-rliuurv I'.iris \ ll.i\re •tO. jumja: I 14. junija:
1'ips H Lidltij v Havre M.ij«-sti»- v Ct.«-rl»«»ur^
Vu. 't v Cllerbourf At|uitariUi v CtirrboUik 15. junija:
Oniti- di Savoia v Genus Id. junija:
Kinop.t v Krt-m^n 1*. uut.n.d v Havre Uiiliriiluio v Uuuli^nii 17. Junija:
llritani. v Cobh
Ut- •].- Krain-« v Havre
20.	junija:
I »t- Ulasse V Havre
21.	junija: VujtaIlia v Trst
Ali-rt ilallin v (.'ln-rI>ourg M.itilial lan v Havre
23.	Junija:
«»lvmpu* v Chf 1 tmurg Mint-toiika v Havre Vertidani v liuuii.gn«
24.	junija: Chattipbin v Havre Hex v Cerioa Itrt-iTi'-ri v lirrmcii
27.	lunija:
I .t* v lian v Cherbourg
28.	junija:
1:« 1 ■••ima 1 in v Oti«*rln»urg 1'amt.uiK ClieltMiurf
29. junija: t ('»Mili. Urillide v (!eun|| j 30. juntja:
j Majrsilf v t'h«-rtmurg ■ Sta trinlaoi v Houtuirne I 1. julija: j l'a» v Havre 1 Uifayrlte ,- Havre 3. julija-
Ul rm«*tl
„.,	1	,	1 izwtlla tlrzn«» sleparijo. S .-el>oi sta
-e iKtrodufli btdeciuah pretrgala de- .	»	'	*
dospela italijanska ekspedicija.^ vrvi jn vrirla n;|	^ l:an1k;,VW;^?1 1,><M "V"1"
broz ovir do rek Curara in Taba- h()tP- pateptati. Z močnim že-hklh "li,rk ,Z. eta ^ |,a
.....	..	1 n;co spremenila v	ko v Nem-
Ioznim kavi letu so jo morah spra- |____ , . , .. . . „, ... .
.	. , 1 -.	KM' zc ni bdo vec milaciiskesa de-
viti na tla 111 z vezati, mladica pa	, ,
. . . . tll •-.,•,» -- . narta. Te bankove«* sta nato sku-bt-z odnesti. Slon c je ljubka zivai. , ret t edino zvez <» z zunanjim s ve-j L.;	.... .......»praviti v promet m sta enega
Pod voiLst voin tega lSarretta
joz. kjer imajo že vts" let svojo msijonsko postajo nemški frančiškani. Tudi za le-te po menja Uar-
Ctiatni>!ain v Havre
Ilex v 1 :>-li.>M
itntaiinif v C»l>li
oddali (1 < »mač i n i. Obenem prinest osamljenim bojevnikom krščanstva pisma in časopise in obenem
4'iia je že v 20. mesecu, druga pa 1 v 12.
Veseli dogodek v cirkusu Kind-ve*ti o bajnem svetu za neprodir- Kkv je iizn.ilnu zaniraiv žt, iz Ma,ra.
nim 7.Kloni pragozda.	j vaslovlleJ5y vidik., kajti h Vlim.
Ta izkušeni mož je dejal, da ture so znani samo trije točno do-usoda polkovnika Faucetta ne fmani primeri rojstva slona v ev-moro biti drugačna, kakor drugih ropskem ujetništvu. Prvi primer belcev, ki so se upali predaleč ob je bil v Scdioeiibrunnu leta lfWX>. Amaconi. tlasi se ve za to ni mo- 1 kjer st> Uneli veliko srečo, kajti goče ptxlati ne]iosrednih dokazov: slonica je sama skrbela za mladi-I domačini st, ga požrli. Tudi fran-, 5,1 pustila, da bi se kdorkoli čiškani so mnenja, da je to še naj-j vmešaval v njene materinske skr-bokj verjetno. V te.m jih potrjuje- , bi. sama je mladiča navajala tudi jo lastno izkušnje. Enega izmed . -k sesanju. V T^ondonii se je leta njihovih sobratov je zadela enaka ' 1!K>2 sicer rodil slonič. toda mrtev. tLsoda. Tri leta je bil uspešno ozna-j l>a tudi v berlinskem živalskem 11 je val bese«lo božjo. Tenlaj ga je vrtu je prišel na svet 12K kg težki neko oddaljeno pleme povabilo, I slonič. ki je pa tudi poginil, ker da bi prišel za veliko noč k njim j mati ni znala ravnati z njim. Leta v pragozd in obhajal krščance. 1JM>7 se je rodil slonič v živalskem Misijonar se je odpravil na pot in vrtu v Kodanju in tega so srečno
iv; prodala, nekje v Mariboru za M.000 I)in. Ker ni izključeno, da imenovana še kje v Sloveni-jji skušala najti žrtve so svarili
bi se prepričala, kako j< nastala ta neljuba pomota. Tam s,> ji pa j
pred njima. Prevajeni par zasledil-j« jo varn->stna oldastva. vendar >e znata oba spretno skrivati. ITbricii in žena sta doma i/. Osehersebera pri Magdeburgu.
Kur»i>a j 5. jt-lija:
Sal urni.t v Trst .Vi|iiit.-iii.i v 1 'ln-rtu.iirK I >»-uts.-hlarnl v C>ii*rlnnirK
7.	julija: Uf VruiH-e v Havre
8.	tulila: C«'fi!t* <11 Savoht v Ociiua
11.	Julija: Mrrmr-n v Bremen
12.	julija: NViv Y«-rk v rherlNOirf 1 >'yr>if>i>* v C'lirrUiur^
med ži- 14. julija:
Ui.itfrdam, i:«>tltrJam , 15. julija:
(Miainplain v Havre j lJ'-x v limua j Ivrene irla v Cherbuuri
18.	julija: l.rviiitlian v ChertKiura
19.	Ju' i ja:
Manliattnn v Ha v r** \!1.»-rt itailln v Chertiouri
HITRO IN LAHKO VDOVEC
domačini so ga sprejeli z vsemi častmi; Irumoima so se zbirali k njegovim pridigam, ko pa se je
spravili na noge.
Zanimivo je. da slonice ne nosijo enako dolgo. Tako je bila v
A' nekem madžarskem mestu se je pripetilo, da je postal neki obr-.Jnik lahko in hitro vdovec. Z ženo ■že več let nista živela skupaj. Te dni se je Sprehajala žena po domačem pokopališču, kjer je naenkrat zagledala v svoje presenečenje križ, na njem pa lastno ime in datum svojega rojstva. -Nenadno odkritje, da je že več mesecev mrtva iu da spi večno spanje na do-maieem pokopališču, jo je seveda močilo presenetilo. Takoj je odšla na .državni matrični urad, da
povedali. d:t ne spaad v« ve. češ. da si je.že pred ine.si ei končala življenje in da jo je globoki* žalujoči mož po vseh pravilih pokopal.
Presenečena žena se je takoj i obrnila na policijo, ki je njenega!
.... -11--'-", ,1	n^n
nioza Zaslišala. Muz je prmuM. da ! 20. julija si je bil poLskal p*» ženinem mlho du <Irugt» tlružico. ki je z njo žive! » v skupnem gospodinjstvu. Njego- j va družica se je pa pred me.seei obesila in mož jo je dal pokopati pod imenom svoje zakonske žene, ki je o nji vedel, da še živi. Seveda se l»o moral zagovorjati pred sodiščem, ker je hotel tako hnhko in hitro postati vdovce, kar pa ju1 gre.
Mal»-stii* v (*li. rlmurg
21. julija:
z njo z 1 ve! i »\-,rw v it:<\-ro
1'uii.pn v |:i«nn'ti Stal.-tulam v H4.11]. .gne 26 julija:
lJlfayeitc v Havre Hamltiirc v CherluitirK Prt-s llimsevrlt v Havre
27.	julija: Rremen v Premen
28.	Ji.Hia: Woful.-on v Boiilopne I'h il^ Kranoe v 1 ta vre
29.	julija: Vnlranla v Tfl Aquftiinia v Cherbntir*
(Dalj« prihodnjič.)
... SKUPNA ... POTOVANJA
pod osebnim vodstvom
V LJUBLJANO SE VRSE LETOS S SLEDEČIMI PARNIKI:
**ILE DE FRANCE" preko Havre--------27. MAJA
Potem še izlet dne 1 7. JUNIJA
Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 101.23
za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00
----i------
AQUITANIA preko Cherbourga--------5. JULIJA
Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 102.34
za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00

Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval.
PIŠITE ŠE D AXES NA:
Slbvenic Publishing Company
"GLAS NARODA" 216 West 18th Street	New Tork, N. T. &
/ DNI DO JUGOSLAVIJE
Z NAJHITREJŠIMI PARNIKI NA SVETU
BREMEN • EUROPA
Posebni vlak ob parniku v Bremerhavenu jamči najbolj udobno potovanje v Ljubljano. Izborne železniške zveze tudi iz Cherbourga. NAJHITBEJŠ A POT 1>0 STARE I> O M O V I N K
Za podrobnosti vprašajte kateregakoli loka'nega agenta ali
NORTH GERMAN LLOYD
57 BROADWAY, NEW YORK
VA2N0 NAZNANILO ZA POTNIKE
Glavno letošnje skupno potovanje v stari kraj se vrši na znanem in priljubljenem brzoparniku
"ILE DE FRANCE"
FRANCOSKA LINIJA
17. JUNIJA 1933
Nadini potnikom to^a potovanja se bo nudile številne izredne ugodnosti in zato je v interesu vsakega slovenskega potnika, da se pridruži temu potovanju.
CKNE KART TKKT.IKCA KAZUKUA O«! New Yorka «lt> Havre 4ssc.n0: .1«» Trsta $2»7.r»o: Ždoznli-a imI Havre do Ljultljaiit*	ilo Zjisirt-lia	Hotur-knrte (Koiiml Trlj»i : tki
New Ynrka do Ljubljane ali Zagreba	du Trsta $Ut4."«0.
Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na:
LEO ZAKRAJŠEK
GENERAL TRAVEL SERVICE. INC..
1359 SECOND AVE..	NEW YORK	'
9rejxelv J&jue.