Leto II V Ljubljani, dne 3. marca 1820, Šlev, 10 ljudski sms ------- -- GLASILO „KMETSKO DELAVSKE ZVEZE . :■ khaja vsako sredo in stane za vse leto 18 K, za pol leta 9 K, za četrt leta K 4 50 in na mesec K 1*50. Posamezna številka stane 50 vinarjev, luserati po dogovoru. Vse dopise in posiljatve jo frankirati in naslavljati na: LJUDSKI GLAS", Ljubljana, Frančiškanska ulica 6, I. nadstr., Učiteljska tiskarna. • Mnogo zaupnikov se je na naš se­ stanek, preteklo nedeljo, priglasilo zadnji trenutek, zato jim ni bilo več mogoče do­ staviti vabila pravočasno. Prosimo jih. naj nam oproste, krivda ni na naši strani. Pa drugič, saj se bo vršilo v poletju itak veliko delegacijsko zborovanje KDZ v Ljubljani, na katerega bodo povabljeni tudi vsi zaupniki. Ljudstvo Je govorilo š V nedeljo, dne 29. februarja se je vr­ šilo v Ljubljani zborovanje, ki bo tvorilo mejnik v zgodovini slovenskega kmet­ sko delavskega ljudstva. Ustanovila se je Kmetsko-delavska zveza. Iz vseh pokrajin Slovenije so prihiteli vabljeni zaupniki v Ljubljano, da polože temeljni kamen oni organizaciji, ki bo edina osvobodila naše revno kmetsko ljudstvo stoletnega zatiranja in izkorišča­ nja. Zgodovinskega pomena bo to zboro­ vanje in zgodovinski bo dan 29. II. 1920, saj se je ta dan ustanovila organizacija, ki smo jo tako dolgo želeli, tako temeljito pripravljali in ki bo v bodoče vodila usodo našega kmetsko-delavskega ljudstva. Zborovanje se je vršilo v hotelu Tivoli. Kmalu po 9. uri dopoldne je eden izmed sklicateljev otvoril zborovanje s primernim nagovorom, nakar je bil iz­ voljen predsednikom zborovanja sodrug Košir, zaveden kmet iz Gojzda pri Tržiču. Predno se je prešlo na dnevni red, so po­ zdravil zborovalce minister n. r. sodrug Anton Kristan, ki je v lepem govora očrtal velikanski pomen socialistične kmetske organizacije. Nato je pozdravil zborovanje v imenu 40.000 organiziranih | industrijskih delavcev sodr. To kan in končno še v imenu socialističnih držav- ■ nih poslancev sodr. Kopač. Pri prehodu na dnevni red, je povzel prvi besedo sodr. Prepeluh, ki je v j 1 lepem govoru razložil pomen, namen in j program K. D. Z. Poslušavci so mu ži- j j vahno pritrjevali. Za tem poročilom se je vnela živah­ na debata, v katero je posegla cela vrsta navzočih zaupnikov, zlasti kmetov. Raz­ pravljalo se je o nalogah K. D. Z., o nje­ nem programu, njeni organizaciji in nje­ nem delavnem načrtu. Med najživahnejšo debato je prišlo iz Maribora telefonično poročilo, ki navdu­ šeno pozdravlja ustanovno zborovanje K. D. S. in poroča, da so naši vrli mari­ borski sodrugi ustanovili že 35 krajevnih organizacij K. D. S. To poročilo so sprejeli zborovalci z velikim navdušenjem. Enoglasne sklepe o delavnem programu in o organizaciji K. D. Z. 1. Ustanovni zbor potrjuje že znana pravila K. D. Z. in naroča osrednjemu I vodstvu, da jih po potrebi še dopolni. 2. Vsa organizacija K. D. Z. bodi po­ polnoma enotna. Deli se v krajevne orga­ nizacije, okrožne zveze in osrednjo zvezo. Za vse veljajo isti prispevki, ista pravila in iste tiskovine. 3. Krajevne organizacije upravljajo samostojno zadeve svoje občine; okrožne zveze samostojno svojega okrožja, osred­ nja zveza pa je vrhovno vodstvo vse or­ ganizacije. Sklepi osrednjega vodstva so veljavni za vse okrožne in krajevne orga­ nizacije. Važnejši sklepi krajevnih organi­ zacij in okrožnih zvez se morajo predlo­ žiti preje v odobrenje osrednjemu vod­ stvu. 4. Vpisnina za člane K. D. Z. je 1 K, prispevek pa 3 K mesečno. Vse krajevne organizacije poberejo te prispevke me­ sečno od svojih članov. Od tega obdrže po 20 v za vsakega člana za kritje lastnih izdatkov, ostalo, to je po 2 K 80 v od vsa­ kega člana pa pošiljajo naravnost osred­ njemu vodstvu v Ljubljano. Izdatke okrožne zveze krije osrednje vodstvo in sicer dobi okrožna zveza za vsakega člana v svojem okrožju po 25 v mesečno. Iz ostanka krije osrednje vodstvo naroč­ nino za ^,Lj. Glas“. strankin davek, pri- | spevek za strokovno komisijo in svoje i lastne izdatke. Ker bi zavzelo natančnejše poročilo o | 5. K. D. Z. prevzema v svoje last- poteku celotnega zborovanja preveč pro- i nlstvo „Ljudski Glas“, poučno in zabavno štora, objavljamo v naslednjem le I knjižnico „Ljudskega Glasu** ter propa- LISTEK. Kuta v ljudskem humorju. (Dalji’.) Poklicali so ga. Vrag je prišel takof sklonil glavo in vprašal: „Kaj zahtevate °d Vašega ponižnega sluge, gospod ?“ „Opičko, tvoje delo in pridnost za­ služita odlikovanje. Pokazal si toliko Iju- kezni in udanosti našemu redu. toliko do­ sega si storil; zato smo sklenili, da te sprejmemo kot brata v naš red. Bodi na­ dalje pobožen, priden in ubogljiv. Ker ne znaš latinščine, bomo mi namesto tebe brali mašo in na koru peli. Ti pa boš v naprej oskrboval kuhinjo; za pomočnika bomo že poskrbeli. To sprejmi kot častno odlikovanje.** Opička je z veseljem spre- je p™1udeno mu mesto. Oni*??.. te~r llre se ie imenoval „Frater đ(H» I , r,“ ko je živel v samostanu se- l B,raini 0pičku Pa ni zadostovalo. Hof„, vse menihe ob observauco. v pr^dV,de« krvave Klave in bul e. k vsaki^e r!:- jIe1rezal debele palice: k *e r r 'vezal kos traka in obesil jo v le iem redu drugo ob drugi — na zid v svoji celici. Začudeno so gledali menihi to početje. „Brate, kaj naj to pomeni ?“ Vrag se je potuhnjeno nasmehnil, češ: „V samostanu moraš vedno isKati dela. Mislim, da je tudi treba računati s tem, da se lahko branimo, akp bi nas kdaj prišli obiskat tatovi; kdor bo iz kateregakoli vzroka potreboval orožje, ve, kje je za dobiti.** Tatovi sicer niso prišli, ampak med menihi je nastal razdor zaradi zale punice. Nastali sta dve stranki. Ena pod vodstvom gvardijana je prišla k Opičku in zahtevala palice; prošnjo so uteme­ ljili s tem, da so od druge stranke ogro­ ženi. Brat Opička je seveda prošnji ugo­ dil. Komaj so odšli, je prišla druga stranka pod vodstvom dolgega meniha. Tudi ti so se v Opičkovem arzenalu oborožili. Samo še ena — najdebeljšu — palica je ostala viseti. Tisto je pustil Opička zase. ------^Bila je polnoč, zvonilo je k polnočni pobožnosti: oba kora sta se zbrala. Vsak je imel v eni roki molitvenik, v eni pa palico. V cerkvi sta se srečala. Komaj je gvardijan zagledal dolgega meniha, se je razljutil in nameril s palico, da ga udari. Tudi dolgi menih ni bil len in je takoj udrihnil po nasprotnikovi glavi. To je bil signal — kmalu je bila bitka v najlepšem teku. Po cerkvi so se razlegali udarci in vpitje ranjenih je bilo srce razdirajoče, V trenotku, kadar je bila bitka najljutejša, je Opička neopa­ ženo ugasnil luči. Sedaj se je krik po­ dvojil. Udarec za udarcem je padal na sovražnika in prijatelja. V tej egiptovski temi je Opička vrgel med nje še težko cerkveno klop, katera je dovršila učinek, ker takoj so imeli nekateri za nekaj zobov manj. in enemu je zlomil roko. Z groznim vpitjem se je Opička vrinil med bojev­ nike. Palico je vrtel tako spretno, da na- mah ni bilo enega brez bulje. Konečno so — za nadaljni bolj nesposobni — odnehali. Ko so se lotili pospravljanja, je prišel Opička z lučjo ter jim je začel brati le­ vite: Sram, trikrat sram vas bodi. Ste li to bratje? Ali ste pozabili na vaše dosto­ janstvo, čast in ugled, ki ste ga naši sveti cerkvi dolžni? Kaj si bodo mislili ljudje, ako bodo videli vaše zbite tonzure? Razidite se ’ iji in živite v naprej v miru in bra+sV? slogi.** (Dalje prihodnjič.)