KATOLJSK CERKVEN LIST. »Danica« izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četert leta 1 gl. 20 kr V tiskarni sprejemana za celo leto 8 gl. 60 kr., za «/, leta 1 gl. 80 kr., za «/4 leta 90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide »Danica« dan poprej List 5. Tefcaj XLIX. V Ljubljani, 31. prosinca 1896. Presvetemu Sercu Jezusovemu. Žar vsih vernih sere plamteči, Združen v zvezi, Te slavi; Sladko Serce! Ti goreči Plam ljubezni do ljudi; Tam na križu prebodeno V ljubezni kervaviš; Milost vračaš nam zgubljeno, Ko predrago Kri dariš. Jezus! serca pregoreče Damo Ti o hvaležni dat, Naj obdajajo ko sveče Serca Tvojega oltau; 0 vsih sere radost neskončna! Vsih bolesti Ti sladkost; V dušni temi Luč nadsolnčna, Up, ko žuga smertna ost. Serce sere, Ti vir življenja In blaženstva liješ vsim, Raj odpri mi zveseljenja, Serca žejo da vgasim, 0 presladka rajska Mana! V solz dolini potnikom, Ti presveta dušna hrana, Nam na poti v rajski dom! Revno serce mi vplameni, Glej po Tebi hrepenim; Stvari drugi ne nobeni, Samo Tebi da živim; Usliši Terce me presveto! Reši spon me vsih zemljč, Naj ponično, čisto, vneto, Vredno vživa te serce Poslov* Hil Hadoslav. Dobri namen. Nekdo je pjslal čez morje v daijno deželo veliko blaga: blago se je pa zgubilo, ker ni imelo napisa (adresei, kam naj se odda. Taki napis moraš narediti svojim delom, da ti bode koristil. Ta napis pa je dobri namen, ki ga naredi pri dobrih delih. Med sredstvi, katera priporočajo učeniki notranjega življenja vsem dušam, hrepenečim po čednosti in svetosti, je zelo tehtno večkratno obujanje dobrega namena. Z namenom razumemo cilj, ki ga ima kdo pred očmi pri opravljanju svojih del. Dober namen pa je ali naraven (natoren,) ali nadnaraven (čeznatoren). Da posamezne verste namena še bolj pojasnimo, postavimo izgled. Pravimo, da ima slab namen človek, ki daje miloščino le zato, da bi ga hvalili in častili. Naravno dober namen prilastujemo pa tistemu, ki opravlja svoja dela le iz naravno dobrega nagiba, če n. pr. podpira uboge in terpeče zate-gadel, ker ga v to spodbuja naravno sočutje. Nadnaravno dober nagib ali namen pa ima oni, ki svoja dela posrednje ali neposrednje sklene z Bogom. To se zgodi n. pr. tedaj, če da kdo miloščino iz prave kerščanske ljub zni do bližnjega, torej oziraje se na Boga in večnost. Le ta poslednja versta dobrega namena je zaslužna in večnega plačila vredna. Vpraša se, katera dela moremo glede na dobri namen skleniti z Bogom. Duliovoi učeniki odgovarjajo: Vsa dobra, da, tudi vsa. ki »o sama na sebi brez pomena. Izločena so tedaj vsa pregrešna dejanja; ta tudi z najboljšim namenom ne morejo postati dobra in Bogii dopadljiva; kajti namen ne posvečuje sredstva. Eden nekdanjih puščavnikov je pred vsaki delom nekoliko postal, in ko so ga praa^ zakaj tako, odgovoril jim je: „DeIa sama[i* sebi ne veljajo nič, če niso storjena v d namen in iz dobrega nagiba. Kakor stretatj vselej obstoji in z očmi ostro meri na svoj predmet, predno spusti pušico nanj, tako tudi jaz vravnam vsako delo, predno ga pričnem, in obernem misli k Bogu, ki mora biti cilj in konec vsega mojega dejanja, — in to torej delam takrat, ko mirno stojim, predno pričnem svoje delo.44 < e se čednostne vaje in druga dobra dela na taki način sklenejo z Bogom, tedaj pride hudobni duh in samoljublje prepozno, da bi dobila svoj delež. Taka dobra dela so kakor ovce, ki srečno pridejo v stajo, da jih ne more požreti volk, ki preži nanje. Ali tudi brezpomembna dela, tudi še celo najneznatnejša izmed njih morajo se storiti zaradi Boga. Malenkostna dejal bi, je jed, spanje v primeri z molitvijo, mi-loščinjo, s postom itd., in vendar opominjajo duhovni učeniki, naj se godi tudi to iz dobrega namena. ^Spodobi se,1' pravi častivredni Blozij, ,,da iz čistega namena ješ, piješ. počivaš, spiš in skerbiš za svoje zdravje.44 Podobno je že davno pred njim opominjal sveti Pavel z besedami: „C'e jeste, ali pijete ali kaj druzega delate, storite vse v imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa.44 Res še celo nekdo višji, kakor sv. Pavel. Kristus sam je govoril nekdaj sv. Tereziji: ^Pomisli, o hči, da mi po svojega življenja koncu ne boš mogla več služiti, kakor doslej. Jej zavoljo mene, spi zavoljo mene, in vse, kar storiš, delaj zavoljo mene, kakor bi ne živela več ti, ampak kakor bi živel jaz v tebi.44 A kaj se pravi: v imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa ali zavoljo Kristusa vse storiti' Nič druzega ne, kakor zavoljo Boga v svoje in svojega bližnjega zveličanje itd. storiti vse iz čistega, dobrega namena. Ravnokar omenjeni pobožni Blozij pripoveduje o neki zelo pobožni osebi, da se je vselej veselila, kadar je kaj za-vžila, kakor bi to storila Kristusu, ki je dejal: rVse, kar ste storili jednemu izmed mojih najmanjših, ste meni storili.4' Mislila je namreč, da ona ie jedna izmed njegovih najmanjših. Vsakdo, ki ima ime kristjan in je torej Kristusov, naj ima pri opravljanju svojih vsakdanjih del Gospoda p»*ed očmi in naj tedaj dela iz čistega namena. Kdaj naj obudim'* dober namen ? Gotovo in pred vsem zjutraj. Svetovati pa je, naj se to ponavlja tudi čez dan pred posameznimi deli, posebno če dela tcrpe delj časa. Oe delujejo zidarji ali kamnoseki, imajo zmirom ravnilo pri rokah iu pomislijo vselej, predno polože kamen ali opeko; ravno tako naj tudi mi sami sebe pri vsem kar počnemo, ravnajmo po ravnilu Božje volje in višje časti Božje. Prim.: „Stimmen vom Berge Karmel 1. 189«.) Ali ne mara s tem kaj zgubiš, če Bogu daruješ vsa svoja dela? Ravno nasprotno: le s tem si ti delo posvetiš, sebi in bližnjemu storiš koristno, prosto rudo v zlato spreminjaš. Neizmerna škoda je za toliko dela in terpljenja na svetu, ki je zgubljeno in brez cene, ker se ne posvečuje z dobrim namenom! Ti si se morebiti trudil in delal vse svoje žive dni kakor ži-vinče: priti pa utegneš s praznimi rokami pred sodbo, ako nisi dobrih del zverševal z dobrim namenom. »Starši učite otroke zgodaj delati dobri namen, učite veroznanski učeniki svoje učence, pridigarji poslušavce, gospodarji družino. Ako niste mislili do zdaj, mislite zdaj, da tudi v znamnju sv. križu, ki ga naredite: „V imenu Boga Očeta, Sina in sv. Duha — Amen.44 Le spomin na dober namen pri tem obudite. Prav lahko storiš dobri namen precej zjutraj z besedicami: „Vse Bogu na čast!44 Ali kakor imaš sicer navado, da je le res dober namen dušam v zveličanje: na čast Bogu, Mariji in svetnikom. Razlaganje apostoljske vere. Spisal sv. Tomaž Akvinski. II. Člen. In v Jezusa Kristusa, Sinu Njegovega edinega, Gospoda našega. (Dalje.) Tretjič je treba Besedo božjo, ki je v nas, vedno premišljevati: ker ni samo dosti, da verujemo, ampak moramo tudi premišljevati, drugače nič ne koristi. In tako premišljevanje koristi mnogo zoper greh: „V svojem sercu hranim tvoje govorjenje, da zoper tebe ne grešim,44 (Ps. 118, 11) in zopet pravi o pravičnem možu psalm 1.: ,,Noč in dan premišljuje njegovo postavo.44 Tako je tudi pisano o blaženi Devici Mariji: ,,In hranila je vse te reči v svojem sercu jih premišljujoč44 (Luk. 2. 51.). Četertič mora človek božjo besedo drugim sporočiti, s tem da opominja, pridiguje in vnema; „Nobeno hudo govorjenje naj iz vaših ust ne pride, temveč tako, kakoršno je dobro k množenju vere, da je poslušavcem v prid44 (Kf. 4, 3i)). „ Beseda Kristusova naj prebiva obilno med vami z vso modrostjo, učite in opominjajte se med seboj44 (Kolos. 3. 16.). ..Oznanuj besedo, ne jenjaj, bodi si priležno ali nepriležno: prepričuj, prosi, svari z vsim poterpljenjem in ukom44 (II. Tim. 4, 2.). Tako uči sv. apostelj Pavel. — Cetertic moramo besedo božjo spolnjevati: „Bodite delavci besede ne samo poslušalci, s čirnur bi samo sebe zapeljevali" (Jak. 1, 12. i. Vseh teli peterih stvarij se je Marija držala povrsti takrat, ko je božjo Besedo spočela. Najp»vo je slišala: „Svetu Duh bo prišel v te11 (Luk. 1, 35.;. Potem je v veri pritrdila: „Glej dekla sem Gospodova11 (Juk. 1, 8.). Potem ga je nosila, rodila, gojila. Zato poje cerkev: „Kralja angeljev samega Devica je dojila z nebeško hrano." III. Člen- Ki je bil spočet od svetega Duha, rojen iz Ma, rije Device. Ne samo, da je Jezus Sin Božji, mora kristjan verovati, kakor smo pokazali, ampak verovati mora tudi Njega včlovečenje. In zato sv. Janez, potem ko je mnogo vzvišenega in globo-bokega govoril, doslednje pripoveduje tudi Njegovo včlovečenje, rekoč: „In Beseda je meso postala" (Jan. 1, 14.). In da zamoremo to nekoliko pojmovati, navedemo dve primeri. Gotovo je, da Sinu Božjemu nič ni tako podobno kakor beseda v imenu mišljena, pa ne izgovorjena. Nikdo ne izpozna besede,* i dokler je v človeškem imenu, razun tisti, ki jo misli, ampak drugi jo še le takrat spoznajo, ko besedo izgovore. Tako Besede Božje, dokler je bila v imenu Očetovem nikdo ni spoznal razun Očeta samega; toda ko je Beseda meso nase vzela, kakor se misel z glasovi izrazi,**) tedaj še le se je pokazala in smo jo spoznali: ..Potem se je na zemlji videl in je med ljudstvi prebival1' (Barab. 3, 38.). Druga primera: Da si izgovorjeno besedo spoznamo po sluhu, vender je ne vidimo, niti jo otipljemo: toda, ako jo napišemo na papir, tedaj pa vidimo in tipljemo. Tako je tudi Beseda božja postala vidna in se da (če smemo tako reči) otipati, ko je bila v našem mesu tako rekoč zapisana. In kakor se papir, na katerem je beseda kraljeva zapisana, imenuje kraljeva beseda, tako se človek, s katerim je tesno in čudovito združena Beseda Božja, imenuje Sin Božji: „Vzemi si velike bukve in zapiši vanjo s človeškim pisalom" (Iz 8, 1.). In zato so apostoli dejali: „Ki je bil spočet od svetega Duha, rojen od Marije Device." In v tem so se mnogi motili. Zato so sveti *) Po domače pravimo: Saj ne vem, ne vidim, kaj misliš. (Op: prest.) **) Misel je ta: Naša duša je^ duhovna, ni nič telesnega, ravno tako naš ime ni kaka stvar. Če toraj jaz v imenu mislim kako besedo n. pr. hiša. ta beseda ni nič stvarnega; nobeden ne more še te svoje besede, katero mislim, čutiti ;ili tipati ali slišati, ker je še v meni. kakor hitro pa jaz to misel izrečem, tedaj oblečem svojo misel v glasove h-i-š-a in te glasove vsak lahko sliši in tako mojo misel izpozna in ve. Tako tudi pri Bogu. (Up. prest.) očetje na Nicejskem cerkvenem zboru v veri mnogo dodali, tako da so vse zmote overžene. Origen je namreč dejal, da je bil Kristus rojen in da je tudi prišel na svet odrešit hudobne duhove: zato je dejal, da bodo vsi zli duhovi ob konm sveta rešeni. Toda to nasprotuje sv. pismu, ki pravi: Poberite se spred mene prokleti v večni ogenj, ki je pripravljen hudiča in njegovim angeljem" (Mat. lf>, 41.). In zato se glasi v nicejski veri: „Kateri je zavoljo nas ljudi, in zavoljo našega zveličanja'4 — in v tem se zelo kaže ljubezen božja do nas. — Fotin pa je sicer dejal, da je Kristus rojen od prebla-žene Device, toda dodal je, da je bil ravno človek, ki je z lepim življenjem in spolnjevanjom božje volje zaslužil Sin Božji imenovan biti, kakor tudi drugi svetniki. Zoper to govori sv. pismo: „Prišel sem z nebes, ne da bi delal svojo voljo, ampak voljo tistega, ki me je poslal" (Jan. (j, 36 i. Gotovo pa ne bi bil prišel z nebes, ako bi ne bil tam: in če bi bil samo človek, bi ne bil v nebesih, in zato pravi nicej-ska vera: „— je prišel iz nebes." Manihej pa je dejal, da je bil sicer Jezus vedno Sin Božji in prišel iz nebes, vendar ni imel pravega telesa, ampak le navidezno telo. Toda to je zmeta: ni se namreč spodobilo, da bi učenik resnice imel na sebi kaj neresničnega. In kakor je imel pravo telo, tako je tudi pokazal, rekoč: „Potipajte in poglejte, saj duh nima mesa in kosti, kakor vidite, da jaz imam" (Luk. 24, 39.), in da se ta zmota odverne, so dejali nicejski očetje: „In se je včlovečil." Ebijon, ki je bil Jud po rodu, je dejal, da je bil Kristus rojen iz Marije Device, toda da ga je spočela od moža. Toda to je napčno, ker dejal je angelj: „Kar je v njej rojenega, je od svetega Duha" (Mat. 1, 20.) in zato se dalje v nicejski veri glasi: .,Od svetega Duha!" — Arij pa in Apolinar sta rekla, da je bil Kristus sicer Beseda Božja in rojen iz Marije Device, vender ni imel duše, ampak mesto duše bilo je božanstvo. Toda to nasprotuje sv. pismu, ker Kristus pravi: rZdaj je moja duša žalostna" (Jan. 12, 27.1, in zopet: „Moja duša je žalostna do smertr (Nat. 2«, 38.). In da bi to zmoto overgli, rekli so na nicejskem cerkvenem zboru: „In je postal človek." Človek namreč obstoji iz duše in telesa: tedaj je Jezus prav gotovo vse imel, kar zamore človek imeti razun greha. S tem pa, da rečemo, da je postal človek, zaver-žemo vse zgoraj omenjene zmote in vse. ki bi se utegnile še navesti, posebno pa krivi nauk Evtihov, ki je dejal, da je iz božje iu človeške natore, ki ste se zmešali, jedna natora Kristu- sova, ki ni niti čisto Bog niti čisto človek. To je pa napačno, ker potem ne bi bil človek in je zoper besede: „In je postal človek." Tudi krivi nauk Nestorija zavernemo, ki je rekel, da je bil Božji Sin združen s človekom, samo v njem bivajoč. Toda to je zmota, ker potem ne bi bil človek, ampak v človeku. Da je pa človek se razvidi iz besedij sv. pisma: „In po vnanjem bil je najden kakor človek,44 (Filip. 2, 7.) in: „Zdaj me pa iščete umoriti, človeka, kateri sem vam resnico govoril, ki sem jo od Boga slišal44 (Jan. 40.). (Dalje nasl.) Don Boskovo bogastvo. Kdor je opazoval, kako velike naprave je iz-veršil Don Bosko, koliko hiš in cerkev zidal in ob-jednem vzderževal neznansko število dečkov, je utegnil meniti, da ima Don Bosko veliko bogastvo, in ljudstvo je večkrat mislilo, da je postal nenadoma bogat; pa njegovo bogastvo je bilo samo neomejeno zaupanje v božjo Previdnost. Nekdo ga je prašal nekoč, kako ravn.i. da pri tolikih stroških za obleko in živež dečkov in za zgradbe dobro izhaja. Don Bosko odverne šaljivo: „Jaz grem s soparom naprej." „^Kako pa?"" „Č'e hoče ti železniški stroj dalje, tedaj pravi: puf! puf! puf! in jaz delam ravno tako: „puf"*) za „pufom" delam!" ,rNo, to pa ne bode šlo vedno tako dalje „Marija bode že skerbela, kakšnemu dobrotniku ali dobrotnici bode ganila serce, in potem se bode vse dobilo." Nekoč gre ven, obišče že več let bolnega gospoda in ga prosi daru. „Nekaj vam bodem že dal," odgovori oni, „pa saj vidite, da sedaj ne morem k bankirju." .Kar pojdite tje," reče Don Bosko s terdnim zaupanjem na Marijino pomoč. Bolni gospod vstane čisto ozdravljen, gre k banki, in prinese svoto, ki je več dni zadostovala. Drugi pot obišče nekoga, ki se je pravdal, ter ga prosi pomoči. „Prav, če dobim pravdo, bodem dal," odgovori; nepričakovano jo res dobi, — in ostane mož-beseda ter da obljubljeni dar. Tisti, ki so Don Bosku več dali, so bili in še bodo od Previdnosti obdarovani. Don-Bosko gre k baronu Cotu. da se mu zahvali za veliki dar, katerega mu je ta dobri gospod dal. „Prosim, ravno nasprotno," odgovori ta na zahvalo, „kajti odkar sein sem začel vaše dečke podpirati, mi raste bogastvo kar čez noč." — Če je potreboval Don Bosko 100 kron, jih je dobil 100, če jih je potreboval 1000, jih je dobil 1000. Kadar se je kaj tacega dogodilo, je on končal z besedami: „Kako dobra je vendar Marija! Če bi vi vedeli, koliko milostij se dobi z miloščino, bi še več *) V piemonškem v italijanskem jeziku namreč) in bolo-njskem narečju (in kolikor vem. tu«li v nemškem, in v nekaterih krajih telo v slovenskem jeziku> pomenja »puf« toiiko kot dolg. (N. pr.: Sei sem iskat na »puf«. t. j. na »upanje.«) Vred. dajali. Prav res je. kar je rekel Gospod: „Dajte, in dalo se vam bode. Skrivnost postati bogat je miloščina.- Angelu varhu. (Poslov.) Čisti duh mi dani od Boga, Vodi me zvesto za roko mojo, Skoz dolino vbogo to solza, V sveto domovino krasno svojo. Me opomni, če na stran zagrem, Greh serce če hoče da mi rani, Kazni me, da spomnim se, da vem, Da si vedno Ti na moji strani. V boj nad greh me vodi ti zvesto, In pomagaj mi k gotovi zmagi; Saj gotovo zmaga naša bo, K6r si zmagal ga že v boji se so vragi. Ko me pa premaga bleda smert, Ko uniči me pri tvojem vznožji, Ko življenja tek mi bode stert, Pred prestol tedaj me vodi božji. Če pregreh obilnost dušo bi Skoraj verglo v pogubitev večno, Prosi pred prestoljem milost ti S sobom pelji me v življenje srečno. Tebi vedno biti zvest želim, Naj me vedno vodi roka tvoja, Da v nebo se k tebi preselim, Da s teboj kdaj biva duša moja. Fr. BI Ogled po Slovenskem in dopisi. Ljubljana, 29. pros. (Sal ezijanske slovesnosti.) Hvala Bogu, salezijanske slovesnosti preteklo sredo v god sv. Frančiška Salezija, so se tako lepo in častitljivo izveršile, kakor se je moglo želeti. Milostni gospod prelat dr. Andrej Čebašek so v šent Jakobski cerkvi med častitljivo asistenco imeli slovesno sv. mašo. Govorniki v „Tonhallitt so svoje naloge mojstersko zveršili, in ker so govori posebno podučljivi, je naša misel, naj bi se zdaj posamezno natisnili, potem pa morebiti vsa slovesnost še v knjižici med ljudstvo razširila. Za zdaj samo še opomnimo, da je g. načelnik J. Smrekar naznanil željo, da naj bi se v Ljubljani za zdaj vstanovil odbor kacih 5 družbenikov v pospeševanje salezijanske družbe in prosi, naj bi mu naznanili gg., kteri bi bili voljni v odbor pristopiti. Zapisuje tudi take, ki žel6 pristopiti v družbo Salezijancev. Opravilo je čisto lahko ; očenaš, češčenamarija vsak dan in kak radovoljen dar, v družbine namene, kadar in kolikor je komu drago. nDanica" je že veliko 16t naznanjala razne dogodbe o Don Bosku in načelnik g. J. Smrekar je prosil, da naj nadalje bode opravilni list te družbe, dokler ne bode toliko družbenikov, da bi mogel imeti svoj lastni list v sloven- skem jeziku. Povemo naj še, da zjutraj je bilo pri sv. maši mnogo ljudstva, tudi precej gg. duhovnov z dežele; pri zborovanji ob lOih dopoldne kacih 50 ali več osšb; popoldne ob 3eh pa je bila skoro na-poljnjena sobana. Predsedovali so mil. gospod stoljni prošt dr. Leonard Klofutar. Prihodnjič daljše poročilo. Ljubljana. (Resnično, vam povem, jaz vas ne poznam! Mat 25, 12.) »Slovenec" je pretekli ponedeljek prinesel tehten spis o „socijalnih demokratih" in pojasnuje, kakošna so socijaldemokratična glasila. Ti socialdemokrati stojč čisto na materjali-stičnem temelju, oni terdijo, da ni nič razločka med človeškim duhom in mertvo grudo; oni taje osebnega Boga in ne verjamejo, da bi bil kak razloček med svetom in med Bogom, to je, med perstjo in kamni, med slepci, kušarji, med voliči in sploh ž>va-limi in pa med neskončnim Bogom, ki je vse vstvaril. Ti bogatajci in dušomorci zbirajo krog sebe uboge delavce, kterih obupno serce misli pomoč in tolažbo najti v rudečkarskih sanjarijah. Z njimi vlečejo ploh nezadovoljneži. kterih častilakomnost ni utolažena, pa posebno še drugi, kteri so v jarmu hudih pregreh in se nočejo ponižati in poboljšati, češ, da si bodo s tem hudo vest zlajšali, ako taje vero in Boga! Tudi v Ljubljani se širi socijalistiška brezbožnost — in paganstvo. in ne da bi poslušali domače poštene pridigarje, brali izverstne katoliške časnike in knjige, so nekteri socijalisti že vdrugič povabili s tujega neko žensko, češ, ona jih bo kdo v6? kako modrost učila! In res, kakor piše »Slovenec." jim je čudne stvari trosila. Povedala je. da njeni stranki nasprotniki so: »Frak," »vojaška uniforma," pa „talar," — češ, da ti »se vojskujejo zoper delavca v jopiču!" Posebno je jezo iztresala nad tal ar je m, to je, nad duhovni, se ve, da nič novega, ampak že lOOOkrat prekvašene zabavlice Z grozo nas je napolnilo, bogokletstvo, ktero je to prevzetno bitje bruhnilo zoper Boga samega, rekše: ..Dovolj dolgo smo čakali, da bi nam Bog pomagal, ker to nič ne pomaga, si hočemo sami pomagati. Tako pošastno bo-gokletje se pač malokrat sliši! Modrovala je še marsikaj, vmes tudi ktere resnice povedala, kakor piše „Slovenec," — sej trosivci zmot navadno tako delajo. Neka naravna zgovornost in prikupljivo obnašanje je najberže vzrok, da tudi marsiktere možke opana, kakor je svoje dni kača Evo, Kva pa Adama preslepila, da sta se zoper Boga uperla. K sreči je bil med poslušavci tudi g. dr Krek, kteri je z mirno besedo vse žensko besedičenje, zmote in lažnjiva terjenja pojasnil, odbil in socijali-.stisko stavbo pretresel in razrušil Bili so poslušavci tako ginjeni z g. Krekovim govorom, da tudi navadne že stokrat overžene fraze o ^inkviziciji," »Galileju," in »bogastvu višjega du-hovstva," zadnje orožje tuje pridigarice, niso mogle zbrisati globokega vtisa, ki ga je bil napravil g. Krekov govor. Revšče samo se je blezu čutilo premagano in nekako poterto, ker rekla je pri odgovoru na g. Krekovo pojasnilo: »Kdor meni, da ne more drugač izhajati, naj se pa poravna s svojim Bogom (muge sich mit seinem Gott abfinden)." Kakor ošabne tudi so te besede, vendar niso brez pomena. (Nekdo ji je menda tolmačil dr Krekov govor.) Naj bode to nemodro orodje še manj modrih mož priporočeno v molitev za spreobernjenje. Iz Notranjskega. (Strah) Tu blizu se je zgodil strahovit umor. Dva mladenča je zabodel do smerti. mlad dvanajstleten grozovitež. Pervega so komaj v sv. olje djali in je ugasnil; drugi je imel milost, da se se je spovedal in prejel sv. Popotnico, potem pa kmalo umeri v neizrekljivih bolečinah. Posebno za pervim mladenčem vse žaluje, ker je bil res prav mirna duša ter ni nikoli nikomur ža-loga storil, bil je tudi vojak v reservi. Trezno misleči človek z čalostjo premišljuje, kaj je vzrok podivjanju naše mladine. Odgovor ni težak. Brezverski liberalizem je oni zmaj, ki mladino pogubljuje. Slabi zgledi olikanih krogov, preziranje božjih in cerkvenih zapovedi, zaničevanje duhovnov to, to, predragi! rodi tako žalostne sadove, ki bodo pa se žalostnejši, ako se ta brezverski naliv ne ustavi. Ako bi bil morilec hodil v cerkev namesto v v kerčmo, in poslušal, razlago božje zapovedi: ne ubijaj — javevljne bi bil prijel za ojstrino in končal dvoje mladih življenj Pa prežalostno je, naj končam. Pristavim le: Ako vam je mar dušni in telesni blagor našega naroda: nazaj v cerkev vsi brez razločka; če ne, bodemo imeli v daši lepi verni Sloveniji jamo razbojnikov! Dunaj. (Mladim bralcem za novo leto) [Konec.J Prav posebno bi vam še zaterdil. da prav zgodaj vstajajte, in potem precej, ko ste opravili jutranjo molitev in se Bogu priporočili, začnite svoje delo, naj si bode že telesno ali duhovno; pomnite: Dolgo jutranje spanje je zelo škodljivo in pokonče-valno, kakor za telo tako za duh Zato je bolje, da zvečer bolj zgodaj greste k počitku, da potem drugo jutro z novimi, krepkimi močmi morete zopet iti na delo. Noči, katero je ljubi Stvarnik odločil za počitek iz posebno važnega vzroka, ne delajte za dan! Maščuje se to na zdravju prej ali pozneje. — Vaše ne-neprestano prizadevanje naj vedno mAri na to, da si pridobite veliko koristnih naukov in znanosti. Dandanes je težavno brez njih živeti, kolikrat je lisičje verske sovražnike zavračati, kar je težavno, ako človek ni dobro izveden v raznih neštetih strokah Preobilnost ljudi v vsih okoliščinah človeške delavnosti je ob enem v sedanjem času tolika, da more le najbolj pridni in delavni človek zanašati se r.a gotovo primerno službo. Če ste se naučili svojih lekcij in ste naredili naloge, potem si privoščite nekoliko prostega časa v kaki pametni dovoljeni družbi, veselici; vendar pri tem ne pozabite na zdravje, na to neprecenljivo dobroto življenja, da ga ne pripravite v nevarnost n. pr. s kakim nespametnim skolovanjem, skakanjem itd. Tudi vam svetujem, o priložnosti vzemite v roko kako dobro knjigo; toda ne berite nikoli nobene knjige, ki ni za vas, ki vam je morda celo nevarna; najbolje storite, če poprašate za svet gosp kateheta ali kakega druzega gospoda duhovna; kar vam ti priporočijo, to bode vam v vsakem oziru najbolj koristno. Iz branja dobrih, v katoliškem duhu pisanih knjig bodete nenavadno veliko pridobili za serce in razum. — Dolge sprehode in izlete bi vam naravnost odsvetoval; ne napenjajte preveč in brez potrebe telesnih moči, vas prosim, kot pravi prijatelj; mnogo mladih ljudij si je ravno s tem zgodaj pokopalo zdravje, ker so se preveč upirali in mlade moči morili, predno so odrasli. Koliko mladih ljudij je le-taje po planinah in kobaeaje po stermih hribih življenje si pokopalo! Pomislite, ljubi moji, da pride kdaj za vas čas, ko se bodete morali učiti najbolj resno živeti, čas ko se bodete morali mučiti in delati na vse pretege, da si pridobite potrebne hrane, ko bodete morali pridno delati od ranega jutra do poznega večera, v svojo korist, in tudi v korist bližnjega. O. kako dobro vam bode storilo, če bodete povsem zdravi, če bode vaše prizadevanje blagoslovljeno; ako se bodete čutili močne ter bodete mogli serčno kljubovati vsem zaprekam in nasprotvanjem. ktere prinaša seboj življenje v teku let in se jih nihče ne izogne. — Torej: Porabite vestno svoj čas! Bodite pridni, neutrudljivi v spolnjevanju svojih dolžnostij. Bodite modri in mislite prav pogosto na prihodnost ktera bode za vas tem boljša, kolikor koristnjše in skerbnejše porabite mladostni čas. — Ves vspeh naših del. našega prizadevanja pa je zastavljen edino in samo na blagoslov Božji; torej molite pridno in zbrano, in bodite. kolikorkrat se vam ponudi prilika, pri daritvi sv. rnaše; kaj bolj vzvišenega, kakor je daritev sv. maše. ni na svetu. Vaša perva misel, ko vstanete, naj bode misel na Boga; k Njemu, dobremu Gospodu. Stvarniku in Ohranitelju vesoljnosti. serce povzdignite na vse zgodaj v največji hvaležnosti in detinski ljubezni; sej veste, da edino od Njega izhaja vsa sreča, ves blagoslov in dober izid vsega vašega dela. Spolnujte natančno in veselo zvišeno četerto zapoved, ter častite in ljubite svoje preljube stariše. ogibajte se vsega, kar bi iih utegnilo žaliti in greniti življenje, katero jim *e tako prinaša nešte-vilno skerbij in težav ravno za vas; skušajte, da jim delate čast in veselje z lepim vedenjem in pridnostjo. Predragi mladi prijatelji! Le tako, ako boste dobri otroci matere sv. Cerkve, vsestransko verni katoličani, bodete imeli dobro vest. mirno serce in in srečno blago, veselo novo leto! To vam iz serca voša vaš odkritoserčni prijatelj. Jan. Repič, prof. Amerikansko-slovensko Novo mašo č. g Mat. Šaus-a v Joljet u na novega leta dan prav ginljivo popisuje 4. številka „Amerikanskega Slovenca.54 Neizrečeno veseli so bili ondotni Slovenci tega častitljivega opravila, ktero se je godilo v tej duhovniji na prizadevanje č. g Šusteršič-a v ondotni slovenski cerkvi sv. Jožefa Misel me je obhajala, ko sem bral ta spis: Ktera je vendar v daljni in široki Ameriki tista roka, ki naše rojake tamkaj zraven spolnovanja verskega poklica zbira in ohrani v edinosti ondotne Slovence, da se ne zgubijo in ne zatopijo med dru gimi narodi v Ameriki ? Ali niso ravno možje tistega stanu, ktere po tujcini okužena olika v domači deželi nehvaležno psuje in pred slovenskim ljudstvom išče v slabo ime pripraviti in njih vpljiv do ljudstva in občinskih zadev spodkopuje in zatira. Z g. Šavsom je prišlo še več druzih slovenskih duhovnov iz št. Pavla in daljni Joljet, ki so se po novi maši in druzih slovesnostih vemili 3. januva-rija zopet v Št Pavel. V slovenski fari Jolietu. kakor piše omenjeni časnik, je bilo lbl»5. rojenih 89 otrok, merličev pa je bilo 4o, med temi 9 odraščenih. Kakor vesela je bila g. šavsova nova maša novega leta dan, ne manj častitljiva je bila tudi č. g. Mikša 5. januvarij v Št. Pavlu, pri kteri so bili tudi rojaki vel. čast. gg.: Trobec, Stariha, Vilman, Jager in Šavs, pa še nekaj druzih gg duhovnov. G. A. Mikš, z Vrhnike, je srednje šole izdelal v Ljubljani, iz sedme je šel z g. Bajcem v Ameriko, kjer je študiral eno leto modroslovje in potem zveršil bogoslovje. „Amerikanski Slov." tudi piše. kako judje preplavljajo Ameriko, odkar jih iz Rusije preganjajo. Kdo more v tem pomagati? S sveta se ne morejo pregnati, nekje pa morajo biti; toda ta židovsKi rod ima denar takorekoč že ves v svoji oblasti; nekako pa dela na to, da bi tudi zemljo v oblast dobil, kakor pišejo: tako n. pr. v Slovensko sili iz več strani, da ima že dokaj dežele v svoji posesti! V tej nadlogi so najberže papeži najbolj previdno storili, ker so jude sicer tudi celo v Rimu dopustili, pa so jim dali lastne postave, kterih so se morali deržati in vendar niso mogli dežele tako hudo žuliti. V Št. Pavlu je 5. jan. plin zadušil 65letnega Jan. Newmana in ženo; imela sta v sobi nekako stare podobe peč; oba so zjutraj našli mertva. Kaj tacega se menda večkrat zgodi, ker ljudje niso dosti previdni pri pečeh, v kterih premog žgejo. V Čikagu je nad 60 lekamikov zatoženih, ker so prodajali strup, ne da bi se pri kupcih prepri* čali. čemu jim bode strup. — Št. Pavel. Minn. 11. Januvarija 1896. Monsgr. L. Jeran. Častiti gospod Janez Pavlin, župnik pri cerkvi sv. Lovrenca v Fariboult-u, Minn, — je davi ob 8ili mirno v Gospodu zaspal — Bog daj nebesa blagi njegovi duši. Več prihodnjič. J. M. Solnce. Iz južne Afrike.*) Sklenil sem, čast. bralcem Vaše „Danice" podati nekaj „Podob iz Južne Afrike," da spoznajo iz teh potez svetlo in senčno-stran tukajšnjih divjih rodov. Spoznali pa bodo tudi iz tega. kako srečne se morajo ceniti, da so v pravi katoliški veri, in kolika dolžnost je zanje to, da podpirajo goreče misijonarje z molitvijo in miloščino. 1.) Velikoserčnost neke žene. Med katehumeni. kateri so bili kerščeni o Ve-liki noči. ste bili tudi dve ženski, katere je imel eden in isti mož za žene; poleg tega ste bili tudi rodni sestri. Vedeti namreč moramo, da je med Kafri mno-goženstvo od deželne gosposke dovoljeno. Še Angleži niso te gnjusne navade odpravili, le zavarovalnino ali ržensko pristojbino" so nekeliko povišali. Ženske se tukaj kupujejo; vsaka velja povprečno deset volov;, najgotovejši denar so tukaj še namreč vedno voli; če je n. pr. zdravnik (naj si je domačin ali inozemec) Kafru rano ozdravil, tedaj je plačilo prav lepo pitan vol. katerega ta kar za roge zgrabi in ga takoj seboj vleče; res, da je pripravnejše. gotov denar v žep vtakniti, vendar za malo zaslugo se tudi ne sme celega vola prezirati. Z volovi torej kupujejo tu na deželi žene; kolikor več žena ima tak Kafer, tem večje spoštovanje vživa pri svojih rojakih. Zato je pa mnogoženstvo tudi največja ovira, da se jih mnogo ne more sprejeti v katoliško Cerkev. Pravim: v „ka- *) Opomnja. To pismo smo prejeli od našega rojaka, kateri zdaj pri slavno znanih Trapistih prav vspešno deluje. Fred letom je zapustil našo domovino, da se popolnoma posveti spreobra-čanju divjih Zulu-Kafrov. Marsikateri Oast. bralec se bode gotovo veselil, da sliši zopet o nekdanjem malem, vedno veselem kapu-cini, k. je še sedaj, kot strogi Trapist. ostal pri svoji dobri volji, P. Km. Drevenšek, trapist v Marianhillu (Natal. Via London.) toliško Cerkev" ker služabniki in najeminki druzih sekt, katere hočejo biti tudi „kerščanske,a si vso stvar delajo prav lahko; Če noče namreč mož popustiti svojih žena. no, naj jih pa obderži, da le po imenu pristopi v njih krivo vero ter more tako imenovani »goreči misijonar" svoje „velikanske" vspehe poročati v Berlin ali London. Ko smo torej obe ženski podučili, da more pravi kerščanski zakon obstati le med enim možem in eno ženo. in da jih moremo še le tedaj kerstiti, če se tej postavi uklonite; — je ena izjavila, da rajša takoj moža zapusti z vsemi šestimi otroci, kakor da bi ostala brez kersta. In še tisti dan, bil je ravno veliki petek, je zapustila hišo dozdevnega soproga in tudi otroke, katerih ji mož ni hotel dati. žena jih pa tudi ni mogla po ondotni postavi zahtevati. Imela je tri deklice in tri dečke. Enega je imela v naročji; poljubila ga je serčno, kajti ljubila ga je kot svoje lastno oko; a darovala je tudi najljubši dar z Jezusom na Kalvariji. Bog daj, da vstane o večni Veliki noči z njim v večno življenje! Resnično, velikoserčen dar in žertev, Če se oziramo še na njeno starost, — kajti ima komaj 30 let. Rajša hoče z jednim očesom, z jedno roko, z jedno nogo v nebesa, kakor z otroci, s sestro, in z ljubečim jo soprogom se podati v nevarnost, da bode veržena v večni ogenj. O ve bele matere, ve bele žene! Ta bode svoj dan proti marsikteri izmed vas pričala. Razgled po svetu. V Turom! na Francoskem je za mertvoudom umeri kardinal Meignan. R I. P. Iz Carigrada naznanjajo, da je v treh vaseh v Titliškem okraju zbolelo za kolero 71 ljudi in izmed teh umerlo njih — Bulgarija. S prekerščevanjem, pokerščevanjem. podkerščevanjem princa Boris a vender ne gre tako gladko, kakor so se fanatikarji nadjali, ker čutiti je. da mora precejšna stranka biti zoper to gnjusno bo-goskrunstvo. To kaže naslednja dogodba v sobranju Eden poslancev je zahteval, da naj se vladi ne privoli nič denarja, dokler ne bo spolnjena želja naroda oziroma na princev kerst. Vsled tega je vstalo grozno ropotanje. Predsednik je zahteval, da mora govornik z odra odstopiti; prederznež se brani, pokliče se straža, ktero so pa nasprotniki napadli in klofutah, in še le ko so rogovileže odpravili, je zopet mir. Oč'tno je, da so poslanci tudi možaki, kterim so razkolske ter rusotilske zahteve zoperne. Ako pri vsem tem samosilniki dotirajo do tega. da bodo raz-kolniki ubozega otroka z novim kerščevanjem ter-pinčili, ni nemogoče, da Bog vmes poseže in otroka surovežem izpred oči vzame. Rim. V kratkem se ima na Ogerskem obhajati tisučletnica ogerskega kraljestva. O tej priliki, kakor se naznanja, bodo sv. Oče poslali okrožnico do ogerskih škofov in vernikov. Namestnik Kristusov hoče v tem pisanji posebno povdarjati, da tisto, kar ima Ogersko posebno slavnega, je ob enem slava katoliške Cerkve. Priporočevali bodo sv. Oče dolžnost, ki iz tega izvira za deželo, da naj Ogri zvesto ohranijo katoliško vero in njene nauke, da naj zboljšajo razmere med deržavo in Cerkvijo, kar bode pospeševalo korist vere in domovine ob enem. Naznanja se dalje iz Rima. da bodo sv. Oče odličnega cerkvenega častnika poslali k slovesnemu kronanju novega čara Nikolaja II. Misli se, da dunajski nuncij Agliardi je odmenjen za to častno opravilo. Francosko. (Vojak spoveduje vojaka.) Kako se godi' na Francoskem pod Framasonskim minister-stvom. kaže tudi ta-le dogodba: Poslednje dni je barka pripeljala oddelek bolnikov z otoka Madagaskarja. Bili so mladi vojaki, ki so jih pripeljali na dvorišče vojaške bolnišnice. Ravno peljejo mladega vojaka iz ladije v bolnišnico; ustnice so mu blede, smert mu gleda okočlih oči. rDenite me na tla:" „umreti bo treba." — tako vojak poprosi. „pojdite po mašnika. Brez ponudbe general, ki je bil ravno pričujoč, pošlje po bolniškega duhovnega pastirja, ki je ravno merliča spremljal na pokopališče. Kaže se, da bo treba čakati Neuteproma pa pristopi vojak tistega garnizona. ki je bil zvedel to okoliščino, sklone se k ubogemu umirajočemu in mu reče: _To-vars, jaz sem mašnik. tu se lahko spoveš; te bom odvezal. Potem se nagne k njemu, pričujoči spoštljivo odstopijo, in spove ga, odveže. in malo trenutkov potem ubogi vojak urmTje. Tako Frama-sonska republika tudi duhovno ti ne prizanaša in jih deva pod puško; keršč«nska vera in duhovsko posvečen je pa tudi tukaj živo kaže. kako v«'- porabiti celo, surovost tretje republike v tolažilo umirajočemu bližnjemu Naznanovalec te dogodbe pristavlja, da bi bilo vredno, napraviti sliko, kako vojak vojaka spoveduje Severna Amerika. Slovenske občine pri sv. Štefanu, ki so brez duhovnega pastirja, je obiskal č. g. Bilban (Ljubljančani in je ostal pri njih tudi ss. Kraljev Han. V Čikagi je 27. grudna vstal bil tolik strah, da je nad milijon ljudi zapustilo postelje in bežalo Mislili so. da je bil zopet potres; bilo pa je nekaj dru-zega Blizo mestica Romeo se je bilo vrn-lo štiri tone smodnika, in pok in stres vsled tega se čutil in slišal 60 milj (blezo amerikanskihj na dalj) in širjavo. L. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstv&. Nameni za mesec prosinec (januvarj 189e zaznaiiinjan<> ali naglo nastopne zadeve. Pospeševalci molitvenega apostoljstva. 2 Svečniaa. — Avstrijanski cesar. I radniki in u«Vnjaki. da bi se zedinili z Marijansko kongr»gaem »asu Hudo bolni. o. Ss Ingemln in Albina. — Pridno pripravljanje na praznovanje zveze z Jezusovim Sercem. Neka dedsčinska pravda. 6. S. Tlt. — Združena, goreča vojska proti antikristov-stvu, zlasti po velikih mestih. »Mi m ki in obhajanci.« 7. S. Rlhard. - Važne očitne zadeve. Pomoč v časnem poroštvu pri mi., ih. Premnoge žertve zarad razposajenih veselic. H. 8. Janez Mata. — Na duši in na telesu bolni duhovni. Naprave za slaboumne. Da bi vradnije prikrajševale privolitve za ples*-. IL Bratovske zadeve N. 1). Qo«p6 presv. Jezusov. Serca. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. Ij. G. presv. Jezusovega Serca, av. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljtv varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno od verni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo. prešest-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe. N«-ki lantiček s«- prav iskreno priporoča vsim udom Naš« Ljube Gospe. sv. Jožetu in sv. Antonu /.a ljubo zdravje; ako je božja volja, dr bi se ozdravil, ki je že dolgo časa bolan, se zahvala oč itno naznani. — Spreobcrnjenje neke bogatinske družine, ki je milijon* nagrabila med kristjani, da bi sebe rešila in dolgove poravnavala. Bohhna oseba priporočena za ljubo zdravje. — V molitev priporočim za dušno kakor za telesno zdravje, če je Božja volja. — V molitev priporočen popolnoma zgubljen grešnik, da bi se ga usmilila Marija, ki je pribežališče grešnikov in mu sprosila spreobernjenje. — Neko mesto, da bi bilo rešeno bre/verskih zaj»eljivcev. in da bi spcznalo, kaj mu je v blagor. Zahvale. V budi dušni zadregi sem bil kar nagloma uslišan priporo-čivši zadevo Jezusu v najsv. Zakramentu. Stori tudi ti tako. ki te zadene kaka nepričakovana zadrega. Ceščen, hvaljen bodi Jezus v najsv. Zakramentu! Sinček rni je bil nevarno zbolel, na pri poročevanje k Naši ljubi (iospej in sv. Antonu pa se mu je zboljšalo; zato naznanjam priserčno zahva'o in darujem iz hvaležnosti 1 krono. Marija Pleško. vdova. V zahvalo svetemu Antonu, da se je zgubljen otrok*) zopet našel, darujem 1 krono za kruhe sv. Antona M. B. Ker sem bila v velikih dušnih stiskah, obernila sem se s pri prošnjo do presvetega Serca Jezusovega, do Marije prenste Device. do sv. Jožefa, [»a do sv. Antona Padovanskega z obljubo, ako bodem uslisana, da hočem po Danici razglasiti. Ker sem bila k malo nato uslišana, se najpriserčneje zahvaljujem Najsvetejšemu Sercu Jezusovemu. Mariji, preristi lievici, sv. Jožefu in sv. Antonu Padovanskemu. ter svojo obljubo spolnovaje vsakemu prav goreče priporočam, kteri je v žalosti in britkosti. naj ravno tukaj išče pomo«"i. koder sem jo tudi jaz našla. V Ljubljani 21. januvarija iHiMl. Neža St. *i Opomba. Znano je. da nekteri kužki ali tudi kužeti so tako priprosti. da kar zapustč gospodarja in lete za komur bodi. pa kaj kužek — tudi nekteri dečki, otroei so tako nespametni, da si kar kaj v glavo vtepejo in gred<» proč od d"ma. od staršev! To se je že večkrat zgodilo v veliko skerb in žalost staršev, pa tudi v nesrečo otrok samih. Otroci, ne hodite od doma po svoji plavi! Pred veliko leti 1475.so bili v Trientu na Tirolskem judje izvabili dečka Simona v hišo k sebi in so «ra strahovito razrnesa-rili in umorili, kar j«- pred malo tedni popisovala »Kremser Zei-tuntr.« Ako te kak muhasti tovariš vabi seboj, ljubi otrok, ne hodi z ti jim od doma. Vr. Listek za raznoterosti. IJubljana. Prihodnji četertek, 6. februarija, bo v uršulinski cerkvi ob 5ih zjutraj sv. maša pred izpostavljenim presv. Rešnjim Telesom za ude bratovščine „vednega češčenja presvetega Rešnjega Telesa* in slovenska pridiga. Med sv. mašo je skupno sv. obhajilo za ude Tudi ob 4ih zjutraj bo sv maša za žive in umerle ude bratovščine. De luce electrica in Ecclesiis. A R.mis locorum Ordinariis non semel postremis hisce annis exqui-situm fuit, utrum in Ecclesiis adhiberi liceret lucera electricam tam ad dissipandas tenebras, quam ad pompam exteriorem augendam. Nuper vero Sacrorum Rituum Congregationi propositum fuit Ddbium: „Utrum lux electrica adhiberi possit in Ecclesiis?4 — (,)uare Emi Patres Sacris tuendis Ri-tibus praepositi in Ordinariis Comitiis, ad Vaticanum infrascripta die habitis, rescribendum censuerunt: „Ad cultum, Negative. Ad depellendas autem tenebras. Eoelesiam