vv
NorctftnlMi Usi»:
STRAŽA
baserai! ai! oznanila
»e raèunaj® pe 12 vin. ©4 Sredi» peirivršte: pi4 večkratnih ozsamlih velik
„Straža" Izhaja v pon-deHek bi petek popoldne.
Re kop tei se n« vračajo.
Vrèdllptve 1st upravidStvo: Maribor «ÄÄa Klica. S. - Teist©« M. MS, mmàétmkiiwsmxmmmmsamsti&Bm&Bisas&ffi

ureSoiStvem se more govorili vsak #an od tl.—12. are dopoldne. i|pIWyiwiTir-
Laški neuspehi ms Krnu.
Naskoki na Doberdolsko planoto odbiti. — Za laško fronto v Benečiji premikajo vojaštvo. — Na ruskem bojišču nič posebnega. — Na francoskem bojišču še vedno hudi boji. — Grčija
proti Bolgariji in za Srbijo.
Pred velikimi dogodki na Salkami.
Najnovejše avstrijsko uradno poročilo.
Uradno se razglaša,:
Dunaj, 3. oktobra. Rusko bojišč©.
Onemogel vsled mnogoštevilnih, brezuspešnih, in izgubepolnih napadov, ki jih je napravi], sovražnik dan popreje, je zapustil včeraj, dne 2. okt., zahodni breg spodnjega toka reke Kor-min.
Sicer je pa položaj na severnem izhodu nespremenjen in se ni pripetilo nobenih posebnih dogodkov.
Italijansko bojišče.
Včeraj, dne 2. oktobra, ob jutranjem svitu so se Italijani zbiral ina velik) nap ad na
severno-zahodrio ozemlje Doberdolsko gorske p 1 a n o t e. N a š a a r t i 1 e ir i j a je napadla, i-talijanske napadalne čete in jih je večinoma r a z š k r o p i 1 a. Na, slični način se je končalo sovražno podvzetje s sunkom enega bataljona proti cesti Zdravščina — S v.-M arti n, Ta sunek in sličen sunek okrog poldneva sta b i 1 a o d b i t a; i-stotako so se izjalovili sovražni poskusi prodirati izhodno od R e d i p u 1 i j-e.
Goitovaj gibanja zadaj za sovražil obojno črto in živahni promet nabe-neških železnicah niso ušla našemu opazovanju.
Na ostalih delih južno-zahodne bojne črte se ni pripetilo nič pomembnega.
Safesko bojišče.
Nič novega.
Namestnik načelnika generalnega Štaba:	pl. Holer,
podmaršal,
Najnovejše nemško uradno poročilo.
Benoliln, 3. oktobra.
Zahodno bojišče.
Sovražni monitorji so brezuspešno obstreljevali okolico kraja Westende-Bad.
Zopetni po|skusi Angležev,' dobiti po noči severno od Laosa izgubljeno ozemlje zopet nazaj, so se popolnoma ponesrečili. S tdžkimi izgubami, po mestoma srditih bojih iz največje bližine je sovražnik tukaj svoje napade opustil.
Izhodno od Soucheza je frandoski napad ponesrečil, kljub temu, da so Francozi uporabili ogromno množino plinovih granat.
Sovražni napadalni poskus 'iz Neu1,ville proti izhodni višinski postojanki je bil pod težkimi sovražnimi izgubami odbit. V nočnemu niapadu sledečem ročno-ut analne m boju srno izgubili 40 m dolg okop,
Francozi včeraj inlanterijskih napadov v Šampanji niso nadaljevali. Sovražni artilerijski ogenj se je z menjajočo se silo nadaljeval. Severno od Le Mesni! je bil sovražnžnik vržen izi strelskega jarka tik poleg naših postojank;', pri tem je imel vjejike izgube tudi na ujetnikih. V boju z ročnimi granatami ra postojanke severozahodno od Ville-sur-Tourbe smo ostali v premoči. Sovražnik je ponovil zrakoplovne
napade na kraja Laon in Vounziepes, V obeh krajih je postalo več civilnih oseb žrtev sovražnih bomb. V okolici Rethel je bila francoska zračna ladja „Asace“ prisiljena, da se je morala spostiti na tla; posadka te ladje je bila ujeta.
i Danes ob 8. uri 30 minut predpoldne so francoski zrakoplovci metali na nevtralno mesto Luxemburg bombe; ranjeni so bili: dve1 luxemburSka vojaka, en delavec in eno kmečko dekle.
j	Izhodno bojišče.
i Armadna skupina g e n e r a 1 n e g a m a r š a 1 a p 1. Hindenburga. V kavalerijskih bojih južno od Kosjany je bil sovražnik vržen nazaj čez reko Madsjelka. Sicer pa nič pomembnega.
I Pri armadnih skupinah generalmaršala bavar-ykega princa Leopolda in pl. Mačkon sen a je položaj nespremenjen.
Armadna skupina generala p 1 e m. Li n s ; n g e n a. Po porazu pri Czernyezu in vsled izjalovljenia vseh ruskjih napadov; proti črti severno od tega kraja so Rusi zapustili zahodni breg reke Kormin, izvzemši nekaj majhnih straž na posameznih mestih, namenjenih za prehod. Število Rusov, katere so ujele nemške čete, se je zvišalo na 2400.
1 Kaj dela „Slovenska Straža“ med vojsko?
V sedanjih težkih časih se vse dobrodelno delovanje v prvi vrsti osredotočuje na olajšanje gorja, katero povzroča vojska. Zato se je moralo tudi delovanje Slovenske Straže precej omejiti, v prvi vrst) pač vsled poi iafljkanja dohodkov, ki so skoro popol-
; aoma izostali. Vendlar pa tudi med vojsko Slovenska Straža ni spala. Se vedno vzdržuje slovensko triraz-
; redno ljudsko šolo v St. Rupertu pri Velikovcu, dalje otroška vrtca v Sv. Križu pri ITrstu in v Velenju na Štajerskem. Do izbruha vojske z Italijo je vzdrževala tudi otroške vrtce v Devinu, Podgori in Loč-niku pri Gorici ter v Gorici sami, Seveda mora tudi nadalje še vzdrževati otroške vrtnarice, cla jili lahko takoj, ko bodo razmere dopuščale,, pošlje zopet v njih delokrog. Dalje je Slovenska Straža izvršila celo vrsto v narodnem oziru zelo važnih ukrepov, o katerih bo mogoče poročati šele po vojski. Tudi naših junaških fantov in mož, ki se bore za cesarja in domovino, ni Slovenska Straža pozabila. V neštete bolnišnice po celi. Avstriji in Ogrski je razposlala vso svojo zalogo kjnjig, okoli 40.000 po številu. ;To razpošiljanje je dalo ogromno dela Veliko je njeno delo za razdelitev novih slovenskih molitvenikov med obmejne Slovence itd. Pri upravništvili slovenskih listov je izposlovala Slovenska Straža, da razpošiljajo slovenskim vojakom uh, bojišče in v razne bolnišnice v-sak da,n na tisoče časopisov, da. imajo tako tudi v tujini vedno na razpolajgo slovensko čtivo in so vedno v zvezi s svojo ožje domovino. Takoj po vojski pfa N) Slovenska Straža seveda zopet pričela delovati v polnem obsegu. Veliko narodnega dela nas bo čakalo takrat in Za( to delo se moramo z vsemi močmi pripravljati že sedaj. Zato se obračamo do vseh zavednih Slovencev in Slovenk z nujno prošnjo, naj tudi v sedanjih hudih časih ne pozabijo Slovenske Straže, marveč ji pomagajo pri njenem težavnem delu.
Na Balkanu se je položaj v toliko poslabšal, da Grčija bržkone ne bo ostala nepristranska, ako Bolgarija napade Srbijo, ampak pustila se izkrcali čet-verosporazumovim četam za pomoč Srbiji, in ni izključeno, da bo tudi sama pomagala. ■ 'Gotovo je, da grški generalni štab ni ničesar ukrenil, da bi za-branil izkrcanje četverosporazumovih čet.
Kralj Konstantin se bo prihodnje dni podal v Solun,- da je v središču velikih dogodkov, ki se bližajo brzim korakom.
V Rumuniji pretijo bojaželjne stranke vladarski hiši z izgonom, ako Rumimi j a ne poseže z orožjem v-mes. Razmere na Balkanu so od dne do dne bolj napete.
Venizelos govori proti Bolgariji.
Kakor poroča berolinski ^Lokalanzeiger“ ' iz Rotterdama, je Venizelos v grški zbornici drue 30, septembra podal sledečo izjavo:
„Akoravno mi je znano, da ves grški narod želi miru, mi je ludi znano, s kakim neprimernim sa-mozatajevanjem je grški narod pripravljen braniti svojo neodvisnost in se protiviti vsakemu poizkusu k a t e r e s i k o 1 i balkanske države pa stremljenju, da bi ista zavzemala nadvladujoče 'stališče. To bi pomenilo konec politične in moralne neodvisnosti drncih balkanskih držav. (Pritrjevanje.) Srečnega bi se imenoval, ako bi vladi o-beh držav, ki mobilizirata, takoj in nemudoma odredili raizoroženje in bi s tem odstranili nevarnost za obstoj miru, katero sta mobilizaciji povzročili.“ (Dol-gotrajaioče pritrjevanje.)
Voditelj opozicije, poslanec Gunaris, je takoj izjavil, da soglaša z Venizelosovimi izvajjanji.
„Daily Telegraph“ poroča iz Aten: Venizelosov, govor je, kakor potrjuje neko uradno poročilo, kralj Konštantin že poprej odobril.
200.000	Grkov pod orožjem.
Poročevalec angleškega hsta «Daily Telegraph* poroča iz Aten, da stoji na Grškem že 200.000 mož pod orožjem. 50 000 Grkov pa je na polu iz Amerike in drugih dežel. Vrhovno poveljstvo grške armade bo prevzel princ Nikolaj, kraljev mlajši brat. Grški vojaški odposlanci, ki so se mudili v Franciji in na Nizozemskem, so že odpotovali v domovino.
Grška anektira otoke.
„jSüdslavische Korrespondenz“' javlja iz Atena Kraljevski dekret, ki odreja volitve za otoke Imbros, Tenedos in Kastelorica na podlagi grških zakonov, vzbuja v vseh političnih krogih največjo pozornost. Sodi se, da je to prvi korak grške vlade k aneksiji teh otokov, kateri pa bo kmalu sledila še ona severnega Epira, Zanimivo je, da londonska konferenca teh otokov in severnega Epira ni priznala Grčiji. — Venizelos doslej ni hotel anektirati tega ozemlja, dar si ga je bila Grčija že za časa prve balkanske vojske zasedla in je v zadnjem času zopet z vojaki zasedla severni Epir. Volitve se izvrše tekom treh me- * scev.	.	.
Bituamüja se pripravlja.
Iz New-Yorka se poroča: Rumunska vlada je naročila v Združenih državah Severne 'Amerike velike množine vojnega gradiva,
Bolgarija še ni navezana na nobeno stran.
Iz Sofije se poroča:	Napram neki deputaciji
bolgarske gospodarske stranke se je izjavil bolgarski ministrski predsednik Radoslavov sledeče:	Bol-
garska vlada še ni dosedaj storila nobenega sklepaj, da bi napovedala vojsko katerikoli državi. Bolgarija ni končnoveljavno navezana ne na Turčijo in tudi ne na Avstrijo in Nemčijo, marveč je vse odvisno od tega, če in na kak naèin bo dobila Maceri o n i j o.
Busi dvomijo nad usodo Srbija
Ruski list „Novoje Vremja“ prhialša* članek, ki ga Je spisal ruski državnik M onši kov. Članek nosi napis: JLasten grob Bolgarije,“ Clankar izvaja:
,.,Izdajstvo Bolgarije je izzvalo v Rusiji globoko razburjenje, posebno pa dejstvo, da je podpredsednik bolgarskega sobranja o priliki zavzetja ruskih trdnjav po avstrijskih in zavezniških četah poslal cesarju Viljemu brzojavno čestitko. Radoslavov pa je nekoč izjaJvil: Rusija ne obstoja več: Avstrija in pa Nemčija ste jo popolnoma porazili: Bolgarija se ne sme okleniti mrliča.
Dasiravno ugovarja opozicij^, vendar je Bolgarija izvršila svojo mobilizacijo. Brezdvomno je odredila Bolgarija svojo mobilizacijo na podlagi dogovorov s Turčijo. Srbija niti misliti ne more na to, da bi se borila z Bolgarijo, ker so ji avstrijske in zavezniške čete že padle v hrbet. Ako Četver os poraz um ne bo mogel poslati Srbiji izdatne pomoči, nebo preosta j alo Srbiji n i č d r u g e g a, nego da ali izgubi svojo armado, ali pa se na milost ali nemilost uda zmagovalcem. Na ta način se Maoedonija ne bo priborila z orožjem, ampak se bo kratkomalo zasedla, kakor je zasedla Avstrija Bosno in Hercegovino.
Ako se bo avstrijskim in nemškim četam dovolil prost dohod do Carigrada, se bo ta korak zgodil pod pritiskom velike premoči, kakor se je to izvršilo v Luxenburgu in se bo tudi na isti način opravičilo. Bolgarski državnik je že pred letom rekel, da je prepričan, da bosta v tej vojski zmagali Avstrija in Nemčija, sicer bi se bila Bolgarija že tedaj priklopila Rusiji. Na ta način je tudi lahko umljivo, da si je Turčija upala vojskovati kar s štirimi velevlasti, da bi tako odvzela Rusiji Kavkaz.
Ne more se tajiti, da so avstrijski in nemški državniki pri rešitjvi tega vprašanja pokazali svoje talente. Sodeloval je tudi avstrijski in nemški denar, a glavno delo je izvršil avstrijski in nemški generalni štab, ko je o pravem času dvignil zastor in pokazal nepristranskim državam, da bo zmaga na strani Avstrije in Nemčije.
iMjsfee-ifilpsfio bojišče.
Na italijanskem bojišču vse pri starem, to se pravi, vsi laški napadi, brezuspešni.
Večjo pozornost vzbujaj a dogodki za itali*-j a n s k o fronto. Tiam se vršijo velika premikanja čet. Misli fee — gotovega ne vemo nič — da bodo Italijani poslali čete na F r a n o o s k o in v Srb ,i-j o. Ob koroški in tirolski fronti radi mraza, megle in snega Italijani ne mislijo več napadati, zato je mnogo njihovih čet na razpolago. Le v primorsko fronto bodo Lahi butali tudi celo zimo.
Nova italijanska ofenziva.
Ženevski list „Tribune“ poroča, da se na celi italijanski bojni Črti pripravljajo Italijani na novo in veliko ofenzivo. Nov italijanski napadalni načrt j,e sestavljen po svoječasnih dogovorih med generaloma Kadorna in Joffre.
Giolitti o vojni.
„Augsburger Volkszeitung“ priobčuje Giolittije-va izvajanja, poslana predstojniku neke velike paro-brodne družbe. Giolitti meni: Ali se odloči ta vojna na bojišču, je vprašanje. Niti zmagovalci niti premaganci ne pojdejo do zadnjih konsefkjvenc. Pri sedanjem političnem položaju je popolnomia izključeno, da bi ostale skupine velevlasti po vojni iste, kakor so sedaj. Sovražniki postanejo prijatelji in prijatelji sovražniki. Nove politične skupine, ki se izvršijo morda že med vojno, utegnejo vojno privesti do predčasnega miru. Izid vojne b$ odvisen mnogo tudi od tega, kak bo končni položaj na Balkanu. To je tako,
kakor pri Šahu. Pri pazljivi igri Lahko partija traja jako dolgo, ali napačna poteza more partijo hitro in brez rešitve uničiti. Jaz imam občutek, kakor da je neka skupina velevlasti napbajvila napačno potezo.
Zloraba ženevske zastava
Kakor smo že svoj čas poročali, so italijanski podmorski čolni pri rešilnem delu obstreljevali pod zaščito ženevske zastave 'avstrijski podmorski čoln, ki je dne 18. julija 1915 v Adriji potopil italijansko vojno ladjo „.Giuseppe Garibaldi.“ Naše zunanje ministrstvo je dne 24. septembra 1915 odposlalo noto vsem diplomjatičnim zastopnikom Avstrije in Nemčije ter vsem nepristranskim državam, v kateri avstrijska vlada kar najodločneje ugovarja zoper to očividno kršenje temeljnih določil mednarodne nagodbe v! Haja-gu iz leta 1907.
Škof v sprednjih strelskih jarkih.
Nedavno je z dovoljenjem cerkvene in vojaške oblasti obiskal pomožni škof briksenski dr. Žiga Waitz svoje rojake, tirolske strelce na .južni fronti v Tirolah. Svoje utise je popisal v ondotnem cerkvenem listu. O utrdbah pravi: «Gorje sovražniku, če pride v le kraje!» Šel je celo v prve vrste strep skih jarkov, kjer so mu pokazali vse naprave. «Človek si ne more predstavljati», pravi «koliko delaje bilo tukaj. Kakor v premogokopu je vse spretno zamišljeno in urejeno.» Drugi dan so Italijani streljali na te postojanke, seveda brez. uspeha, «Versko življenje je na tirolski meji lepo urejeno pri vseh četah. Vsak prapor strelcev ima svojega kurata, večinoma so kaplani ali pa župniki dotičnega okraja. Vojni kurati se ne strašijo nobenega napora, plezajo na ledenike in v Dolomite, gredo do najnevarnejših strelskih jarkov, da opravijo ondi sv. mašo, spovedujejo in delijo sv. obhajilo. Blagoslova potrebujemo v vojski in blagoslov božji se očitno kaže na tem branišču domovine.»
Življenje v strelnem jarku.
Naš prijatelj nam piše s fronte:
Ko pride novinec v strelni jarek, gleda začudeno na vse strani in si misli, da mu v tej jami pač me bo mogoče živeti. Toda človek se vsemu privadi, tore1 tudi strelnemu jarku. Sicer pa je življenje v jarku prav zanimivo.
Začenjam z jutrom. Zgodaj, ko še zvezda jutr-nica obdajta, od nešfevilnih drugih zvezd, sveti nad našim jarkom, nam že prinese kuhar gorke kave. Mi, kateri nimamo tisto jutro službe, z veseljem nastavimo posodice in preskrbimo kavo tudi onim tovarišem, id so v Službi. Prav dobro nam tekne gorka pijača.
Kdor je kadilec, si navadno po kavi prižge cigareto in potem spimo dalje. Nekateri prav dobro vleče dreto, dasiravno na trdih tleh. Spimo v podzemeljskih jamah, v katerih smo varni pred vremenskimi nezgodami. Nekoliko Časa po kuharjevem odhodu naš zopet prebudi glas: „Ali je kdo marod?“ In z zadre-manimi očmi zagledamo moža z rudečim križem na roki „Nihče“, je naš odgovor. „Z Bogom fantje“ — in sanitejec zopet odide.
Kadar pošilja zlato sdlnce prve žarke na zemljo, prinese četovodja kruh in cigarete. Včasih dobimo tudi sir ali špeh- Ko je soiree že precej visoko na nebu, gremo lahko iz jame in se grejemo ob soln-čnih žarkih, kateri pa še želi spet, pä lahko spi po dnevu, posebno tisti, kateri so imeli po noči- službo. Drugi pa sedimo zunaj v jarkih in pišemo domačim, nevestam in znancem. Kmalu pride po jarku četovodja, pobere napisane karte in jih odda dalje.
V	neki podzemeljski jami se oglasi vedno veseli Prlek s svojo ustno harmoniko, Nato sledijo pesmi navdušenjih vojakov in kmalu nastane celi koncert. Slavnost povječuje vedno streljajoča obojna artilerija in tudi žvižganje svinčenk. Temu pa smo vsi privajeni in nas to nič več ne moti.
V	vili „Zvonimira“ se oglasi Oeh-petelin s svojim znanim glasom. Trne petelina je dobil zato, ker vg sako jutro poje petelin: „Ki-ke-ri-ki.“
Proti poldnevu spet pride kuhar z zajemalnico v roki in za njim dva vojaka s kotlom dobre menaže. Nastavimo posodice in slastna jed je kmalu pod streho.
Vojak na straži zajglidda nekaj sovražnikov. Kmalu je „alarm“ in že stojimo vsak pri svoji strelni luknji. Ni nič posebnega. Oddali' smlo nekaj strelov in sovražne patrulje ni več videti. Odidemo zopet v, naše vile, le dVa vojaka ostaneta na straži. In tako je do večera.
Zvečer dobimo zopet črno kavo in potem nastopimo nočno službo. Noč pa je še veliko bolj zanimiva, kot dan, in ki vam jo bom, če bom zdrav, o priložnosti popisal. Frano Bečan.
Nov italijanski mornariški minister.
Italijanski listi poročajo, da bo za vojnega ministra najbrž imenovan podadmiral Corsi, ki je rojen leta 1860 v Rimu, Corsi velja kot zelo strog poveljnik in stoji odločujočim političnim krogom zelo blizu. (Je že imenovani)
General Porro vrhovni poveljnik italijanske armade.
List „’Münchner-Augsburger Abendzeitung“ je izvedel iz posebnega vira, ki stoji italijanskemu poslaniku Carlottiju v Petrogradu zelo blizu, da bo vrhovno poveljstvo italijanske armade v kratkem prevzel francoski general Porro.
Laško poročilo o lastnih neuspehih.
Uradno laško poročilo z dne 1. okt. se glasi:
V goratih delih bojišča Večkratna in gosta megla ovira delovanje artilerije, toda naša infantérìja kljub temu v majhnih oddelkih drzno izpada, sje približuje sovražnim postojankam, uničuje njih pripra-! ve, preluknjuje žične ovire in sovražnike vznemirjuje.
V tolminskem oddelku so naše čete v noči na 30. sept. napadle na celi črti od Mrzlega do Vodil vrha in pri višinah Sv,. Marije in 6:v, Lucije, so zavzele kljub izrednim, vsled neprijaznega letnega časa še povečanim težkočam jako močne sovražno utrdbe in ujele nekaj ducatov ujetnikov. Radi, močnega protina-pada mnogoštevilnih sovražnih čet nismo mogli držati težko priborjenih uspehov na levjem krilu ob pobočju ' Mrzlega in Vodil vrha. Ob desnem krilu, na ' hribih Sv. Lucije, nam je bilo mogoče, utrditi priborjeno zemljo in jo obdržati.
fivstpiJsho-rusHo bojišče.
Na ruskem bojišču je razmeroma mir. Tega je krivo vreme, ki ovira vsako premikanje. Pozornost javnosti ja sedaj obrnjena na francosko bojišče) in na Balkan.
UMmilo tepšče.
Lahi se baje peljajo okoli Svice Francozom na pomoč. To po naši izkušnji ni prav nobena nevarnost za Nemce in nobena pridobitev za Francoze, a pač pa je znamenje, da se še na francoskem bojišču pripravljajo veliki dogodki in da so bili dosedanji boji, čeprav hudi in siloviti, le uvod. Nič ne pomeni, ako so zadnje dni francosko-aegleški napadi tuintam popustili, popolnoma niso izostali in gotovo se pripravljajo novi, silovitejši. Dosedaj so: Nemci naskoke zdržali. Ako se jim to posreči še dalje, bo mir zopet nekoliko bližji.
Nečuveno srditi boji za Lens.
Berolinskemu listu „Lokalanzeiger“ se poroča iz Rotterdama o bojih za mesto Lens sledeče: Nemci so sprejeli Angleže, ki so naskočili Lens, z nečuveno silnim ognjem. Na naskakujoče Angleže se je vsula cela ploha svinčenk iz neštetih nemških pušk, ki so bile postavljene na vseh koncih in krajih. Postavljene so bile na strehah,bruhale so smrt in pogin iz o-ken hiš, raz drevesa, da, še celo iz dvigal, postavljenih v visočini 800 čevljev. Na v|a)šfcem pokopališču v Lensu, katerega so morali Angleži prekoračiti, je bilo postavljenih nič manj kakor 100 strojnih pušk. Ob 8. uri zvečer, torej rajvno poldrugo uro pozneje, ko se je pričel naval, so pridrveli tisti, ki še niso — padli, do roba vasi. Uničenih je bilo več bataljonov in veliko število padlih častnikov je pokrivjajo bojišče. V posameznih hišah se je bil srdit boj na nož.
Angleški listi občudujejo junaštvo nemških čet, V neko vaško hišo je udrlo več višjih angleških častnikov, dočim se je nahajal1 nemški artilerijski častnik spodaj v kleti, da opazuje streljanje. Ne meneč se za svojo lajstno neizogibno usodo, je zaukazal nameriti ogenj nemških topov na dotično hišo, da uniči na ta način angleške častnike in tudi samega sebe.
List „Berlingske Tidende“ poroča iz: Londona: Dopisniki arteških listov brzojavljajo iz Pariza, da so se Francozi in Angleži na zadnje napade pripravili z izredno hudim obstreljevanjem. Potrošili so izredno veliko streliva. Izračunalo se je* da se je v zadnjih 70 urah pred splošnim napadom izstrelilo na nemške postojanke čez en milijon krogel, granat in šrapnelov. To znaša na minuto več kot 250 granat.
Rusija izsilila ofenzivo na zahodu.
Kakor se iz Kodanja iz popolnoma zanesljivega vira poroča, so Francozi in Angleži pričeli na zahodu z ofenzivo na izrecno zahtevo Rusije. Ruski fin. minister Bark je osebno prinesel v Pariz tozadevni ultimat. Rusija je naznanila francoski vladi, da ako francosko-angleške čete ne bodo začele skoro odločneje nastopati, bo šla Rusija svojo pot.
Francoski ranjenci o bojih v Šampanji.
Iz Londona se poroča dne 1. oktobra: .Vi pariške vojaške bolnišnice prihajajo sedaj prvi ranjenci
fez bojev v Šampanji. Ranjenci opisujejo srditost in obseg velike ofenzive Drznim četam iz francoskih izvanevropskih naselbin gre čast, da so kot prve začele napadati. Cete so prodirale nevzdržno do naprav, da jih napadejo. Padel je njihov general, zadet od strela v trebuh, toda čete so nadaljevale Se tudi potem, ko je bila prva nemška četa že zavzeta, s tako silovitostjo svoje prodiranje, da so prehitele razne skupine nemških čet, nahajajočih se ge y prednjih črtah.
Napad je bil izvršen s tako silovitostjo, da so mogle francoske kavalerijske čete pod vodstvom generala Baratiera prvikrat zopet poseči zopet tv boj.
V Ameriki ni denarja za Rusijo.
Iz Kodanja se poroča: Ruski finančni minister Bark se je izjavil, da ni nameraval najeti v Ameriki zunanjega posojila za Rusijo. Ruski listi smatrajo to izjavo ruskega finančnega ministra kot dokaz, da je Amerika namignila Rusiji, da nima za njo nobenega denarja..
Zatrjuje se, da je imel ruski finančni minister Bark pravcate obupne boje v Londonu, da bi dobil za Rusijo kolikor le mogoče velik del ameriškega posojila. Anglija je vstrajala na stališču, da morata biti deležni posojila v Ameriki le ' edino Anglija in Francija, Bark se je nato spustil v pogajanja z Anglijo zaradi najetja ruskega posojila. . Veliko število zastopnikov zasebnih ruskih bank je odpotovalo v London, da se osebno udeleže pogajanj zaré,di najetja posojila za Rusijo.
Veliko rusko posojilo v Angliji.
Iz; Amsterdama se poroča:	Posvetovanja med
ruskim in angleškim ministrom so bila uspešna. Anglija je ugodila vsem željam ruskega finančnega ministra. Ona plača zaostale obresti ruskega državnega dolga, plača vsa ruska naročila v Ameriki, čeprav je naročila Rusija v Ameriki voli kansko množino vojaških potrebščin. Anglija plača nadaje za zapadle ruske menice 100 milijonov rubljev ter končno dovoli Rusiji predujem na račun posojila v znesku dveh milijard.
Angelj z oljkijo vejico.
Francoski listi, na uvodnih mestih označujejo vest, da bo ameriški državnik Bryan v bližnjih dneh odpotoval v Evropo. Namen njegovega potovanja je p o s r e d o v a n j e z a m i r. Bivši ameriški državni tajnik bo baje obiskal davna mesta nepristranskih evropskih držav. Začel bo v Kristijaniji, Stockholmu in Kodanju, potem pa bo obiskal Haag, Bern in pa Madrid.
Topovi velikani.
Sedanji moderni 42 cm topovi, s katerimi prednjačita avstrijska in nemška armada, vzbujajo po vsem svetu veliko zanimjanje. Tudi v preteklosti so že imeli topove velikane.
Eden prvih topov, ki je po svoji velikosti vzbujal občudovanje tedanjega in poznejšega sveta je „Divja Meta“ („Dulle Griete“) v Gent u Top je bil v-lit menda leta 1382. Kaliber znaša 79.5 cm, cev tehta 16.400 kg, smodnika je treba za naboj 60 kg. Cev je dolga 6.7 m. Top je streljal po 3401 kg težke kamenite krogle, poleg tega pa tudi s kosi železa in stekla napolnjene sodove, ki so imeli približno tak učinek, kakor dandanes karteče.
Drug tak velikan, predhodnik naših modernih topov, se nahaja v edinburškem gradu in se imenuje „Mons Meg“, mojstrsko delo kovaške umetnost. Kali. ber tega topa meri 63.6 cm, cov tehta 6600 kg, dolg pa je top 5.07 m. Granatna krogla pa je tehtala 150 kilogramov.
Pred več desetletij so izkopali iz strage svete rek© Bhaghirathi v Indiji velik top, čigar cev meri 5.1 m, kaliber pa 47 cm.
Leta 1411 so v Brun Svi ku na Nemškem vlili top „Lina Metta“, ki se pa ni ohranil do današnjih časov. Tehtal je 9000 kg. Za strel je bilo treba 35 kg smodnika in kamenite krogle so tehtale po 375 kg. Kaliber je meril 64 cm. „Lina Metta“ je bila znana po tem, da v 317 letih ni bilo iz nje izstreljenih več strelov kot devet, in Še od teh samo štirje na kakega sovražnika»
Kakih 50 let po vlitju „Line Mette“ je vlil renegat Urban, grški livar, ki je prestopil k sultanu Mohamedu II., velikanski bronast top, ki je dobro rabil pri zavzetju Carigrada leta 1458. Urban, kateremu so zgradili livarno v Odrinu, je potreboval za iz-gotovitev tega topa cele tri mesce. Prevoz topa iz O-drina pred Carigrad je trajal dva mesca. Kaliber je meril 60 cm. Top se je med obleganjem razletel in u-smrtil svojega livarja.
Drug tak top, ki ga je dal vliti tudi sultan Mohamed II. po livarju 'Munir Aliju leta 1464, je podaril turški sultan Abdul Aziz Angležem in se nahaja sedaj v Woolwichu na Angleškem. Kaliber meri 79.6 cm, cev je dolga 6.56 m, tehta pa 7500 kg.
Največji predhodnik današnjih topov, s katerim pa se po vsej verjetnosti ni streljalo nikdar, je cesarski top, ki ga hranhijo v Kremlu v Moskvi. Kaliber meri 114.8 cm, cev je dolga 6.78 m in tehta 39 tisoč kg. Vlil g!a je leta 1586 iz brona A. Cahov.
V izdelovanju velikanskih topov so se posebno odlikovali v poznejši dobi Turki, Ti topovi so jim rabili v obrambo dardanelskih utrdb in so se s prav dobrim uspehom uporabljali leta 1807 proti Angleža. Dne 19. februarja leta 1807 se je posrečilo angleškemu admiralu lordu Duckworthu prepluti Dardanele z osmimi bojnimi ladjami in štirimi fregatami in naslednjega dne se je pojavil pred Carigradom. Dne 2. marca se je admiral Duckworth vračal,- ali tedaj so ga napadle hitro pripravljene nove baterije in topovi dardanelskih utrdb. Na krovu ladje „Active“ je napravila veliko škojdo pet stotov težka granitna krogla. Na ladji „,iRepublic“ pa je bilo razbito armilo in 24 mož tako poškodovanih, da so bili nesposobni za boj. Na ladji |„'Wyndhem“' se je polomila glavna jarbola. Na linijski ladji „Royial George“ je bil prestreljen prednji del. Ladja se je začela potapljali in rešila se je le z naporom vseh moči. Na linijski ladji „Windsor Castle“ je granitna krogla povzročila eksplozijo smodnika; 46 mož je bilo nesposobnih za boj.
Leta 1839 je poročajl tedanji major, poznejši generalni vojni maršal pl. Moltke, da je na dardanelskih obrežjih stalo 63 topov, ki so streljali kamenite krogle, težke po 1500 funtov. Nekaj teh topov je imelo kaliber 70 cm.
Poštni stik z vojnimi ujetniki.
z zaprtimi osebami, kakor tudi s tistimi, ki so v tujini pod nadzorstvom.
Sedaj so veljavni glede poštnega stika z vojnimi ujetniki naßlednji predpisi:
1.	Na avstrijsko-ogrske vojne ujetnike in civilne osebe, ki so internirane (zaprte) v sovražnih državah, je dandanes mogoče pošiljati:
a)	navadna pisma in dopisnice v Francijo (z naselbinami in posestvi), v Anglijo (z naselbinami in posestvi), v Italijo, na 'Japonsko, v Crnogoro, v Rusijo in Srbijo. Teža pisem je omejena na 100 g;
b)	denarna pisma v Francijo (z naselbinami in posestvi), v Anglijo (z naselbinami in posestvi) v I-talijo in Rusijo;
o) najvadne nakaznice v deželi, naštete pod a), razen v Crnogoro. Najvišja svota ene nakaznice je 500 frankov ;
d) zavoji do vštevši 5 kg (colis postaux) v Anglijo (z naselbinami in posestvi), v Francijo (z naselbinami in posestvi), v Italijo, Rusijo in Srbijo.
Vse te pošiljatve so poštnine proste. Ekspresne ; ošiljatve in pošiljatve s povzetjem niso dopustne — na zavoje v Francijo in Italijo ni dovoljeno označiti vrednosti.
2.	Pisma in dopisnice (razglednice) morajo biti pisana z lahko čitljivo pisavo;] pisma ne smejo biti daljša, kakor štiri osmerkove strani.
3.	Nakaznice je pošiljati pod znanimi pogoji, kakor doslej samo skozi Švico» Po dandanašnjem kurzu je 100 frankov = 125 K.
4.	V zavojih se smejo pošiljati samo: obleka, perilo, drugačni za osebno porabo potrebni predmeti, kakor tudi hrana, ki se ne izpridi lahko (konzerve, marmelada, čokolada, suhor in druge take reči).
Ce je izvoz dotičnih predmetov prepovedan, ni v teh slučajih treba posebnega dovoljenja za izvoz. V Srbijo ni smeti pošiljati ne že rabljenega perila in ne ponošene obleke in ne jestkdn ; konzerve pa so dopustne. Tako pri paketih y Anglijo kakor tudi pri paketih na vojne ujetnike v Rusiji niso potrebni carinski listki.
5.	Avstrijskim in ogrskim državljanom, v sovražnih deželah konfiniranim, t. j. le pod posebnim nadzorstvom civilnih oblasti se nahajajočim, morejo svojci v Avstriji pošiljati:
a)	navadna pisma ali dopisnice, ali le v toliko, v kolikor gre za osebe, konfinirane v Franciji (z naselbinami in posestvi), v Angliji (z naselbinami m posestvi), v Rusiji in Srbiji;
b)	denarna pisma (brez povzetja), v kolikor se tiče oseb, konfiniranih v Frapciji (z naselbinami in posestvi) in v Angliji z naselbinami in posestvi;
c)	navadne izkaznice, v kolikor se tiče dežel, navedenih pod a).
Najvišji dopustni znesek ene nakaznice je 50(7 frankov;
d)	zavoji brez povzetja do vštevši 5 kg (colis postani) in to zopet samo v dežele, navedene pod a).
Vse te pošiljatve niso proste poštne pristojbine.
6.	Vse. pošiljatve se cenzurirajo.
7.	Natančnejša pojasnila je dobiti pri vsakem poštnem uradu.
gpgp"* Z ozirom ma slabe poštne zveze naročite takoj srečke ,J§l°ven"
ske Street* Žrebanje je že 26. okt. Ena srelka samo 1 K. Naročite več srečk skupaj! "TgjhflC
Raznoterosti.
Cesarjev imendan. Danes obhaja naš presvitlS cesar isvoj imendan, V mariborski stolnici je bila danes ob 9, uri pontilikalna sv, maša, katere so se u-deležili tukajšnji najvišji vojaški dostojanstveniki, u-radi ter verno ljudstvo, ki je z veliko pobožnostjo mo. lilo za dobrobit sivolasega vladarja. Ves slovenski narod se danes z veseljem spominja onega, kateri je tudi njegovemu jeziku v osnovnih zaklonih podelil enake pravice' kakor jezikom drugih narodov, Bog nam ohrani v teh težkih časih našega cesarja čilega in zdravega i
Franc Trstenjak f. V Gradcu je dne 2. oktobra umrl č. g, Franc Trstenjak, vpokojeni župnik se-kovške škofije. Rajni je bil rojen dne 11. marca 1847 v St. 'Juriju ob Ščavnici. V mašnika je bil posvečen dne 23. julija 1871 N. p. v m. !
Iz finančne službe. Finančni praktikant dr. Oton Gregei je imenovan za finančnega koncipjsta.
Dr. Matej Senčar, odvetnik v Ptuju, sedaj c. kr. nadporočnik na laškem bojišču je prejel cesarsko pohvalno priznanje.
Osebna vest. Profesor na ljubljanski obrtni šoli, inženir Viktor Turnšek, je prideljen graški državni obrtni šoli v službovanje.
Iz južne železnice. Premeščeni so: postajena-čelnik Rudolf Dovgan iz Nabrežine v Ljubljano, re-vident Marij Baudel iz Trsta v Zalog, adjunkt Lovro Bertoli iz Trsta v Maribor, pristav Franjo Zekar iz Brucka v Gradec, aspirant Albin Weber iz Juden-tiorfa v Slov. Bistrico.
Invalidni vojaki — državni uradniki. ‘Ogrsko trgovinsko ministrstvo je izjdalo naredbo, ki določa, da je invalidne vojake vzgojiti za držajvne uradnike.
Pomiloščenje. Pomiloščen je bil predsednik bivšega ljubljanskega „Agro Mercurja“ L, Lenarčič na 10.000 K globe, knjigovodjo Bayer na 100 K.
Opozarjajte ljudstvo na loterijo Slovenske Stražef Nujno prosimo vse, ki ž-ele, da onim, katerim je loterija Slovenske Straže namenjena, pripravimo lepše dni, da takoj tv svojem delokrogu na primeren način opozore ljudstvo na veliko loterijo Slovenske Straže. Obračamo se s to prošnjo posebno na vlč, župne urade in na naša slavna županstva. Par priporočilnih besed z ozirom na blagi namen podjetja bi rodilo bogate sadove. Mnogo lahko store tudi vlč.gg. voditelji naših Marijinih družb, ki naj bi pomagale razširjati srečke med ljudstvo. Storile bodo s tem plemenito delo za one, ki so se in se še žrtvujejo za domovino. Vsak posameznik naj nujno poma-ga, da bo uspeh loterije Slovenske Straže tako lep, kakor je lep njen namen. Žrebanje je nepreklicno že dne 26. oktobra t. 1!;
Kadet Sturm še živi. Korporal Bende nam poroča z italijanskega bojišča dne 27. septembra: Kadet Jaka Sturm še živi. Govoril sem še danes ž njim, .se sicer nekoliko marod, kakor marsikdo, a drugače še vedno izvrstne volje. — Včeraj je inšpiciral Njeg-Visokost nadvojvoda prestolonaslednik tukaj se nahajajoče odlikovance našega armadnega zbora. Najdalje se je mudil pri našem domačem domobranskem pešpolku in pri naših dveh „železnih“1 spodnještajerskih pešpolkih, katere je celo slovanski (češki) nagovoril. Tudi mene je počastil z 'daljšim razgovorom. Je jako ljubka osebnost, izredno prijaznega značaja. Srečni odlikovanci, katerim je prestolonaslednik sam pripel na prsi zaslužne kolajne! Pozdrave vsem nar šim znancem! (Poročilo o kadetu Sturmu nam je poslal kadet (Salomon. Bil je gotovo napačno informiran. Uredništvo.)
Baker, nikel, medenina. Izšla je cesarska naredba, katere učinek se bo izdatno občutil tako v mestih, kakor na deželi. Ta cesarska naredba zauka-zuje namreč, da je za vojne namene oddati vse stvari, ki so iz bakra, medi (mesinga), brona, tombaka, ali nikla, in sicer vse te stvari, če so v zasebni rabi, če jih imajo prodajalci ali izdelovalci, Če jih ima* jo gostilničarji, kavarnarji, peki, slaščičarji, društva, samostapi, bolnišnice, čitalnice ali vzgojevalni zavodi ali sanatoriji. Oddati je torej vse kuhinjsko in drugo posodo in vse naprave iz teh kovin, sklede, ponve, možnarje, skodelice, svečnika, likaHnike, kotle, uteži, palice za preproge, če niso samo prevlečene z medjo. Teh stvari ne sme nihče več obdelati, rabi jih pa še lahko do dne 30. novembra). Po 30. novembru bo treba vse te reči oddati za nakuppvanje pooblaščenim mestom, lahko se pa za vojne namene že prej darujejo. Torej s 30. novembrom se začne to oddajanje; kdor teh stvari ne bo oddal, zapade seveda kazni. Vse to blago se bo plačevalo po cenah, Jđ so določene v zgoraj omenjeni cesarski naredbi. [Tisti, kdor bo take reči oddal, si bo moral seveda sam kupiti nadomestila iz železa, emajla ali kajke 'druge tvarine. Da bi cene teh nadomestil ne poskočile preveč, je vlada določila v tej naredbi tudi najvišje oe-
*9, pa katorih at smejo prodajati tak» nadomestil», iaéalaaa, iz vlitega železa ali iz ploda vin*.
MajviŠj* con* sa plod*vino in ieloBO. Kar bo moralo prebivalstvo dno SO. novembra izroditi državi Raano svoj* orodja ia bakra, medenine, nikla in tom-laakia, j» vlada določila naj vi è je cena predmete in donasse orodje iz pločevina in litega železa, kot nadomestilo za držajvi izročano domače orodje. Cene še niso objavljene.
Uvoz tujega jžita v Avstrijo — državni inono-
pel. Vlada je izdala naredbo, ki določa, da sme iz inozemstva uvažali žito, kot pšenico, rž, oves, koru-»o, stročnice in izdelke teh vrst le samo vojno-žitno prometni zavod na Dunaju.
Les sadnega drevja za puškina kopita. Občina so dobile uradni poziv, naj poročajo vojnemu etapnemu poveljstvu v Mariboru,, ako bi se v posameznih krajih dobilo kaj sadnega lesa, ki je poriaben za izdelavo puškinih kopit. Za to je dober sledeči les: o-rehov, kostanjev, črešnjev,, češpljev itd. Ponudbe in vprašanj a na c. in kr. etapno vojaško poveljstvo v Mariboru.
Cene za zajce. Dočim so se prodajali še pred kratkim zajci po 2 K, so se začele v zadnjem času zahtevati mnogo višje cene in sicer 3 do 4 K. Ponekod so politične oblasti že določile, da lastniki lova ne smejo zahtevati višjih cen za. zajce, kakor k večjemu 3 K za komad.
Cene za surovo olje. Vlada je zaplenila 17.000 cistern za petrolej. Tozadevna pogajanja vlade s proizvajalci surovega olja glede cen so se razbila v-sled pretiranih cen, katere so stavili proizvajalci surovega olja. Vlada bo te dni uradno določila cene za surovo olje.
Novi poštni vlaki. Med Mariborom in Trstom oziroma Ljubljano vozita od dne 25. septembra naprej dva nova osebna vlaka, Iz Maribora vozi proti Ljubljani zopet viale štev. 73 in sicer z glavnega mariborskega kolodvora ob 5.40 zjutraj, z Zidanega Mosta ob 8.35 zjutraj in pride v Ljubljano ob 10.11 dopoldne. V smeri iz Ljubljane proti Mariboru vlak št.
76	iz Ljubljane ob! 6.22 zvečer, dohod na ’Z id an m o st ob 7.40 zvečer in v Maribor ob 10.38 po noči. Ta dva vlaka vozita tudi pošto.
Podvojen pridelek tobaka v Bosni in v Hercegovini. Iz Sarajeva poročajo: Tobaka so v, Bosni m v Hercegovini letos pridelali še enkrat toliko, kakor lani.
Cigaretni tobak se podraži. Od dne 1. oktobra naprej se podražijo cene za cigaretni tobak vseh vrst in sicer za 25 do 80%. Zadnje podraženje cen se je vršilo leta 1911.
Ponarejeni petkronski novci. V kozjanskem in brežiškem okraju krožijo zadnje dni ponarejeni pet-kjronski novci. Ker je dognano, rda so jih sleparji prinesli iz Hrvaškega, se priporoča velika previdnost. Tudi je ta denar ponarejen zelo okorno in se lahko spozna: na prvi pogled.
Zavod za rejo kuncev dobijo v Ljubljani. Ustanovi ga neki častnik z državno podporo. Sličen zavod je v Novem Sadu, kjer občinstvo ne more prehvaliti cenenega in dobrega mesa kuncev.
Velik požar. V WeitlarsSeldu pri Cmureku je dne 29. septembra izbruhnil požar v gospodarskem požar v gospodarskem poslopju veleposestnika Fr. Huberja. Mtatili so s parno mlatilnico, Iskra je švignila v slamo in mahoma je bilo obŠirnop oslopje vso v ognju. Zgorelo je več glav goveje živine, krog, 30 svinj, velike zaloge žita, siamo, sena in mnogo gospodarskih strojev ter orodja, Požar se je razširil tudi na sosednja gospodarska poslopja. Skoda je ogromna in ie le deloma krita z zavarovalnino.
Kronanje japonskega mikada (cesarja) se vrši dne 6. novembra 1915. Kronanja se bo udeležil tudi angleški prestolonaslednik.
Indijanci zažgali 80 evropskih žensk. V San Diego v Kaliforniji so napadli Indijanci železniški vlak, spravili 80'žensk v vozove, naložene s senom, ter jih zažgali. Vseh 80 žensk je zgorelo. Indijance zasledujejo.
50,000.000 ineterskih stotov žita v Sibiriji.
Petrograrski list „Novoje Vremja“ piše, da se nahaja v Sibiriji 500,000.000 pudov (1 pud = 16 kg) odvisnega žita za izvažanje. Te velikanske množine žita se pa ne more spraviti v evropsko Rusijo, ker so reke, po katerih so spravljali žito v Evropo, deloma že zamrznjene, deloma pa preobložene s prevažanjem drugih vojaških potrebščin. Edina, takozvana sibirska železnica., je pa popolnoma v vojaški uporabi. 1 pud ovsa stane v Sibiriji 5 kopejk (100 kopejk = 3'K
77	v), v Petrogradu pa 3 rublje (1 rubelj = 3.77 K).
Stoletni postopač. V Ziljski dolini na Koroškem je prijela vojaška patrulja nekega postopača, doma iz Köflacha na Srednjem Štajerskem, ki je bil, kakor je razvidno iz njegovega krstnega lista, rojen leta 1815, je torej letos star ravno 100 let. Patrulji je rekel, da je prehodil peš vso dolgo pot iz Köflacha v Ziljsko dolino. Izročili so ga policiji v Beljaku.
Primorate novice.
Dobrim srcem! Ob živem zidu naših hrabrih braniteljev, ki s svojo krvjo branijo našo domovino pred sovrlažnim vpadom, si sovražnik dan na dan — razbija svoje glave! Velika ie hrabrost teh borilcev, ki vzdržujejo grozne napade sovražnika, a niš manj občudovanja vredna je hrabrost onih samaritank, ki
prostovoljno r navarnosti svojega lastnag» življanja stoj« tam vojakom na strani in jim v njihovih najne-srečnejših trenutkih, ko leže v svoji lastni krvi* sr*-puščeni od vseh, izkazujejo dela krščanska usmiljenosti. Ena teh junakinj, ki je v bližini bojne Črt* na Tolminskem stregla našim voj akom-r an j e n e em in posebno nosila krepčila onim vojakom, ki s® borijo na Krnu, je 191etna Berta Kenda iz Tolmina. Sedaj leži v deželni bolnišnici v Ljubljani, kjer so ji morali zdravniki odrezati celo desno nogo. Dne 29. jul. o je namreč zadel kos granata v koleno, ravno tedaj, ko je pripravljala steklenice z vinom z namenom, da jih nese vojakom, ki se bijejo na Krnu. Stanje omenjene Berte Kenda je tem bolj tragično, ker je o-na hči nesrečne vdov«, ki je izgubila v zadnji zimi na bojnih poljanah Galicije enega svojih dveh sinov in nima sama kot revna begunka zadostnih sredstev; za preživljenje svoje oseb©. Zato je pogled, ki ga ima naša nesrečna junakfinja v bodočnost, pogled v nesrečo in pomanjkanje A ne samo to ! Potreba celiti dušno in telesno rano te junakinje je že sedaj zelo velika in nujna. Revno in gmotno popolnoma osam-
i.eno dekle potrebuje izdatne in hitre pomoči! Srčna želja ranjenke je, kakor tudi potreba njenega Šibkega telesa je za prvo silo priboljšek na hrani in nato umetna noga. Rojaki, izkazujte se hvaležni onim junakom, ki so v boju za domovino postali nesrečni celo svoje življenje! Posredovalnica za goriškje begunce v Ljubljani si je nadela nalogo, da priskoči Berti Kenda v gori omenjenem smislu na pomoč. Zato se obrača do vse slovenske javnosti, da ista blagovoli podpirati jo pri tem samaritanskem delu s hitrimi in izdatnimi donosi gmotnih žrtev. Žrtev, ki jo je Berta Kenda doprinesla za domovino in cesarja, , naj bi ji domovina tudi omilila in olajšala! — Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani.
Nove šole v Trstu. Splitsko „Naše Jedinstvo“ poroča: Namestnik Trsta je rekel te dni državnemu poslancu Pittoniju, da se bo izdelal obširen načrt za preustrojitev šolstva v Trstu; država se bo, mu je rekel, posebno potfrigbla za razvoj trgovskih šol, in se bo najbrže razširil zavod (Rivoltella, osnovala se do višja navtična šola, ki je v Trstu zelo potrebna. — Na to izjavo že sedaj rečemo: Trst ni laški. Najmanje pa je sedaj čisto laški brez toliko tisoč regni-* olov, ki so našemu ljudstvu odjedali zaslužek, tla i ako uduše naš narodni razvoj. V Trstu je mnogo in mnogo tisoč Slovencev in Hrvatov, pa imajo pravico reči že naprej, da od sedaj ne smejo biti višje trgo-ske šole v Trstu samo laške. Tako tildi ne Rivoltella. Ako pa mora ta biti vsled ustanove ustanovitelja česar pa ne vemo) laška, tedaj je dolžnost države, da ustanovi višjo trgovsko šolo za Slovence in Hrvate. Se bolj pa to velja, za višjo navtično šolo, a po--sebno zaradi tega, ker imamo v Dalmaciji navtične bole, zaradi katerih bi tudi ona višja v Trstu morala biti hrvatska, ali vsaj — bolj hrvatska. Trst je bil dosedaj izgle'đal kot ognjišče Lahov. To ognjišče je bilo žarišče iredentizma. To ognjišče gasi sedaj kri Slovencev in Hrvatov na Soči, a na pogašeno ne sme vlada nič več dovoliti, da nanosijo iredentovci rovo kurivo. Trst mora biti slika Primorja, a naše Primorje — od Trsta do Spiča — je hrvatsko, je slovensko !
Drag glas o slovenščini v Trstu. Zavedno slovensko dekle piše iz Thsta:	„jSlovenec“ je že se-
uaj parkrat pisal, kako je sedaj Trst slovenski. Meni se ne zdi tako hudo. Vsaj med nižjimi sloji v medu vlada še vedno italijanščina. Ko v gručah čakamo na kruh in olje, se sliši le laška govorica; morda dve ženski govorita slovensko, pa še ti dve čisto na skrivaj. Ako jih vprašaš, da-li se sramujejo slovenskega jezika, dobiš odgovor :	„Non capisco, noi
siamo Triestini!“ Ko smo slovenska dekleta zadnjič na Velikem trgu nekaj zabavljale zaradi italijanca-renja, se obrne proti nam neka žena in nam pravi: ..Oprostite, ve te stvari ne razumete, na*j, vam pojas-
nim.	'Tudi iaz imam otroke, ki hodijo v šolo in ne znajo slovensko. Ko so bili godni za šolo, sem jih v-pisala pdjč v najbližjo ljudsko šolo, italijansko seveda. Ko je tretji dorastel za Šolo, sem ga peljala v
O.	M. slovensko šolo, Tam so mi pa takoj povedali: „Kaj ne, pa boste nekaj plačali in nam pomagali za šolo?“ Kaj sem revia hotela, še tretjega otroka sem ! eljala v laško šolo, Tam mi ni treba nič plačati in še šolske potrebe dobi zastonj, zraven pa tudi obleko. Za reveža to veliko pomeni.“ — Tako torej so se delali v Trstu Italijani“ in „italij an stivo“ Trsta. A kako drugače bi bilo, ako bi se bile dale Slovencem v Trstu o pravem času javne šole. do katerih so i-meli in imajo vse pravice. Sicer se pa Trst tudi še da,n,danes smatra za čisto italijansko mesto ali vsaj j ostopa se tako ob raznih prilikah. Za to le en dokaz. Dne 18. avgusta smo imeli v Trstu vojaški dan. Vse tiskovine, razglednice itd., so bile sumo laške. Nihče ni razumel ali ni hotel razumeti slovenskega jezika. Vsaj ,v paviljonu hotela Balkan smo upale dobiti slovenske tiskovine. A tudi tu so nam gospe povedale, da so sicer prosile za sloveniske tiskovine in razglednice, a niso bile uslišane. Zato so same poskrbele za slovenske razglednice, ki so nam sevedä dobrodošle. 'Tako je še danes v Trstu.
V dubrovniško navtično šolo sie je vpisalo to leto 60 novih učencev. Takega navala še ni bilo nikoli kakor letos. — Kdaj pa pridemo mi do slovenske navtične šole v Trstu? Saj je znano, da je bodočnost Hrvatov in Slovencev na morju.
Dopisi.
Maribor. ČrnovojnSfeki, oKcijal y#p&kgga sjk&a-dišia in uradnik tukajšnje davčne oblasti Ferdinand iianzen, je bil zaradi hrabrega zadržanja pred sovražnikom odlikovan z zlatim zaslužnim križcem na traku hrabrostne kolajne.
St. lij v Slov. goricah. V nedeljo, dna S> oktobra je bila volitev cerkvenega ključarja namesto rajnega g. Antona Dane. Izvoljen je bil enoglasno posestnik Jožef Draž, ki se je pred kratkim vrnil z italijanskega bojišča.
Parti n je. V noči od. 25. na 26. septembra je nastal požar y hlevu Elizabete Vuga v Partinju, M ;e upepelil vsa poslopja omenjene posestnice. Nečakinja Elizabete Vuge, 351etna Marija Skrobar, ki je spala v hlevu, se je prebudila iz spanja šele v trenutku, ko je že Mia njena obleka v plamenu. Vsled opeklin je umrla že drugi dan. Zgoreli sta tudi dve kravi, eno tele, dve svinji in sploh vse. Vzrok požar ra je neznan. Elizabeta Vuga je prišla ob vs© svoje imetje, ker ni bila zavarovana pri nobeni zavarovalnici.
Konjice okolica. Posestnik Jožef Fijavž iz konjiške okolice je dne 28, septembra padel tako nesre-no raz orehovega drevesa, da je bil pri priči mrtev. Zapušča več nepreskrbljenih otrok.
Celje. Zadruga čevljarskih mojstrov naznanja, da se bo vršilo prihodnje oproŠieenje čevljarskih u-čeneev dne 10. oktobra t. 1., ob .2. uri popoldne v hotelu „Post.“
Celje. V zadnjih dneh so bili pokopani na tukajšnjem mestnem pokopališču sledeči vojaki, ki so umrli vsled ran, zadobljenih na bojišču: Franc Kolman od vojaškega delavskega oddelka- štev. če-tovodja Tomo Bertak od pešpolka, pešec Rudolf Schwarz od pešpolka, pešec Simon Kiluk od ešpolka, pešec Tomaž Simon od pešpolka, lovec Jožef Wörtl od tirolskega lovskega pešpolka, Ant. Holzer oi pešpolka in pešec Anton Runcer od pešpolka.
Celje. Iz ruskega ujetništva se je oglasil praporščak Otmar Janouš, sin bivšega vodje tukajšnje cinkarne Alojzija Janouš.
Celje. Stotnik Jožef Novak od 87. pešpolka, o katerem se je mislilo, da je padel, se nahaja zdrav in čil v ruskem ujetništvu v Elabugi.
Laško. Dne 26. septembra je umrl tukajšnji hišni posestnik in slikarski mojster Norbert Krotil v 57. letu svoje starosti.
Mozirje. Tukajšnji velezaslužni nadučitelj Fr. Praprotnik je prejel Častno kolajno za 401etno uspešno delovanje v učiteljski službi. Čestitamo!
Celje. V tukajšnji rezervni bolnišnici se je neka usmiljena, sestra pri neki operaciji vrezala v roko in si s tem zastrupila kri, da je vsled tega kmalu umrla,
Nov zemljevid francoskega bojišča. Kartogra-
ficni zaivod G. Freytag & Berndt na Dunaju, VII., Schottenfeldgasse 62, je izdal nov zemljevid francoskega bojišča, Iti obsega ozemlje severno-zahodne Nemčije in Belgije ter ozemlje severno-izhodne Francije notri do Alzacije Zemljevid stane s poštnino v-red 1 K 30 vin. in se naroča pri omenjenem karto-grafičnem zavodu.
D. n. posojilnice se opozarjajo, da takoj presedajo, ali še imajo zadosti tiskovin, kuvertov in pose b n o hranilnik knjiži o v zalogi. rAko bi im hranilne knjižice pošle po zimi ali spomladi, n a j lih že zdaj naročijo, ker se ne ve, ali bo iskarna od novembra naprej mogla sploh prevzeti ako delo radi pomanjkanja delavcev* — Tiskarna ■sv. Cirila.
Ako hočeš biti v torek, dne 26. oktobra |1915 srečen, kupi si srečko loterije „Slovenske Straže“. L srečka stanavamo 1 K. Dobitkov je 1715, vrednost 20.000 K. Štajerski Slovenci in Slovenke, izkažimo se hvaležne Slovenski Straži. Vsak naš rojak ali rojakinja si naj naroči vsaj jedno srečko. Naslov: Društvo „Slovenska Straža“ v Ljubljani.
Hudobne govorice o grofici Leopoldini Serenyi.
„Neues Wiener Journal“ z dne 1. oktobra privi ša:
Zadnji čas se je od neznane strani razširijo le-; dee, narejene s pisalnim strojem, kateri so poročali o procesu, ki se je vršil baje na Dunaju proti 50 ose-' am. V letakih je, bilo tudi poročjilo, da je v ta proces zapletena tudi soproga tajnega svetnika in moravske-a deželnega glavarja, Leopoldina grofica Serenyi
1.	Kis. Serenyi, rojena g r o f i o a H a r r a o h , ter tudi obsojena.
Pooblaščeni smo od merodajne strani izjaviti, da je ta vest, za vsakega z razmerami te nekoliko poučenega itak odkrito neresnična, popolnoma iz trte izvita in da ji manjka vsaka najmanjša podlaga.“
Prinesli smo to novido, ker* ae je tudi po mark ! 'irskih gostilnah od gotove strani širil ta letak. Zastrupljevalci javnega mnenja še so vedno na dielu. Q
Sfa* gefcaxaa «r, Đtctta v Maribora.
IzdainteiJ bi založnik: Kcmsorci} -Sfera*«.*
Odgovorni oj-sdaži; Prašijo Žebo*-