OBČNI ZBOR ZAVODA SV. NIKOLAJA
V TRSTU.
Dne 28. aprila t. 1. se je vršil v dvo-
rani  „tržaškega podpornega in bralnega
društva" tretji redni občni zbor „zavoda \
Sv. Nikolaja". Udeležba je bila zlasti od:
strani slov. služkinj jako obila, kar jasno i
priča, da vedo dekleta ceniti ustanovo, ka-1
tere smoter je njih duševna in gmotna i
blaginja.
Zborovanje je otvorila predsednica ga. '
Karla Ponikvarjeva, ki je navzoče presrčno ;
pozdravila ter dala besedo tajnici, gej. Ivanki i
Klemenčič. Tajnica se je v svojem poročilu j
omejila le na splošna dejstva, prepustivši \
podrobno poročilo o delovanju in polo- i
žaju zavoda voditeljici notranje uprave, i
gej. Mariji Skrinjarjevi. Tajnica je poročala ¦
sledeče: ;
Tretjič obdržuje „zavod Sv. Nikolaja" i
svoj redni občni zbor, tretjič polaga račun i
o svojem delovanju. Z zadoščenjem lahko ;
rečemo, da je račun tudi danes v popolnem j
soglasju  z namenom  in nalogo zavoda.
„Zavod Sv. Nikolaja" je tudi v minolem
letu dosledno in vestno vršil svojo človeko-
ljubno misijo. Tudi letos še ni sicer mogel
tako razširiti svojega delokroga, kakor do-
loča temelj njegovega programa, kajti pri-
manjkovalo mu je v to j)otrebnih denarnih
sredstev. V kolikor pa mu gmotne razmere
in nekatere druge okolnosti niso delale
nepremagljivih ovir, je dosegal svoj namen j
v polnem obsegu. Poglejmo I j
V minolem letu je  „zavod Sv. Niko- i
laja" sprejel 607 deklet, in sicer iz Kranjske i
223, s Primorskega 201, Štajarskega 116, j
s Koroškega 46 in iz Hrvatske in Dalmacije i
22. Od postanka pa do konca leta 1900 je
zavod oskrbel 1084 deklet. S takim številom
more le malokateri' podoben zavod doku-
mentirati svoje delovanje in opravičenost
svojega obstanka.
Mnogo, mnogo izmed teh deklet je S
prišlo trkat na vrata našega zavoda v hipu, j
ko ji je )iošel zadnji novčič, s katerim bij
si mogla preskrbeti neobhodno potrebne]
hrane in prenočišča, ko ni imela ni jedne \
odkritosrčne prijateljske duše, h kateri bi i
se zamogia zateči za kakoršno koli pomoč, i
129
Prišla je torej v hipu, ko je stala pred naj-
groznejšo bedo, ko so že po njej stezali
svoje umazane roke podli, brezsramni ljudje,
ki na brezvesten način izkoriščajo bedo in
zapuščenost ter nevednost naših deklet in
jih ])ehajo v brezno nravne propalosti in
duševne smrti. Lahko se torej reče, da je
zavod s tem, da je ubogemu dekletu v
takem hipu odprl svoja vrata in jo sprejel
v svoje okrilje, ji takorekoč znova podaril
življenje. In takih slučajev je bilo ogromno
število. Tudi letos je torej imel naš zavod
])rebogato žetev na polju človekoljubja.
. Vodstvo zavoda si je neprestano pri^
zadevalo vzbuditi oziroma potrditi v mladen-
kah čut in zavest človeškega dostojanstva, ki
je v zvezi z verskim čutom nepremagljiv jez
nasproti nemoralnosti. A tudi v narodnem
oziru je zavod pravo ognjišče narodne za-
vednosti in ljubezni do naroda. Lahko se
reče, da dekle, ki je vsaj nekaj časa bi-
valo v zavodu, ne. izgubi več svojega člo-
veškega in posebej še narodnega poštenja.
To nam potrjuje dosedanja izkušnja. Izjeme
so dosedaj bile le redke.
Zal pa, da v Slovencih še vedno ni
pravega zanimanja in razumevanja glede na-
šega zavoda. Posebno so občine po ogromni
večini popolnoma indiferentne napram za-
vodu, vkljub temu, da je isti ravno njim v
posebno korist, ter jim prihranja mnogo
denatja in nebroj sitnosti.
. Vodstvo zavoda je tudi letos poslalo
vsem slovenskim občinskim uradom prošnje
za podporo, a žal, da so občine, ki so se
odzvale naši prošnji s primerno svoto, le
maloštevilne častne izjeme. Upajmo, da se
v bodoče v tem oziru doseže temeljita iz-
jjrememba ter da bodo izjeme one ob-
čine, ki zavoda ne bodo hotele ali mogle
podpirati.
Prav bi bilo, da bi vsaka občina do-
ločila zavodu stalno vsakoletno podjjoro.
To bi pomenilo za občine mal davek, a
našemu društvu bi se s tem zagotovila
bodočnost.
Več smisla in ljubezni za naš zavod
so pokazali slovenski zasebniki in nekateri
denarni zavodi, kakor se razvidi iz blagaj-
ničinega poročila.
Za vse prejete podpore se je odbor
pismenim potom zahvalil. A bodi še enkrat
vsem častitim darovalkam in darovalcem,
posameznikom in korporacijam izrečena na
tem mestu presrčna zahvala I
Odbor je imel od zadnjega občnega
zbora 12 rednih sej, na katerih se je, razven
o tekočih stvareh, opetovano bavil z vpra-
šanjem, da bi se v zavodu zasnovala redna
predavanja, a vsled vsakojakih ovir se to
vprašanje še ni moglo končno rešiti. Upati
pa smemo, da lepa misel, katere uresni-
čenje bi bilo velikega kulturnega pomena,
skoro postane dejstvo. Mej tržaško inteli-
gencijo se nedvomno najde požrtvovalnih
mož in žen, ki sprejmejo človekoljubno in
rodoljubno nalogo ter prevzamejo preda-
vanja. Med dekleti samimi vlada za to idejo
mnogo zanimanja, ki priča, da ista hrepe-
nijo po izobrazbi. Daj Bog, da bi na pri-
hodnjem občnem zboru tudi v tem oziru
že lahko poročali o delovanju in uspehih!
Slavje Prešernove stoletnice je našlo
odmeva tudi v našem zavodu. Po inicija-
tivi deklet samih odposlal se je k Prešer-
novi slavnosti v Ljubljano telegram, čegar
stroške so dekleta sama zložila iz svojega.
Vsebina brzojavke je bila ta-le:
„Iz vseh delov Slovenije zbrane —
Prešernove čestilke smo udane; — med
zbranimi je vsaka sklenila — da ne potujči
je nobena sila. — Pesnikov duh živi med
nami — Slava Prešernu, kličemo z Vami.
— Gojenke zavoda Sv. Nikolaja."
O tej priki je tudi odbor poslal sle-
dečo brzojavko: „Duh Prešernov naj budi,
— duh Prešernov naj živi, — Prešerna
pesnika orjaka — naj slavi Slovenka vsaka!"
„Zavod Sv. Nikolaja" stremi z vso
vnemo po spopolnj^ju in napredku, a
ovira ga v tem, kakor že rečeno, nedosta-
janje gmotnih sredstev. Pred vsem bi mu
130
bilo treba prostornejšega stanovanja in pri-
merne oprave. Prihodnje leto se mu bo
seliti iz dosedanjih ])rostorov. Težko mu
bo dobiti primernejših. Kako prijetno bi
bilo, če bi naš zavod imel svoj lastni dom !
Dal Bog da postane vsaj nada, da ga dobi
v doglednem času, mogoča!
Konečno bodi izrečena srčna zahvala
vsem slovenskim listom, pred vsem cenjeni
„Edinosti", da so, brez ozira na svoje po-
litično stališče, se vedno radi odzivali pi"o-
šnjam zavoda ter brezplačno priobčevali
naša poročila in prošnje za podporo!
Zaključujem z željo: „Zavodu Sv. Ni-
kolaja daj Bog zreti kmalu jasnejših dni !
Za tem je poročala blagajničarica,
gospa Marija Skrinjar, o denarnem stanju
zavoda. Iz njenega poročila posnemamo
posebno zanimive podatke. ;
Ko je namreč leta 1898. prevzela bla-
gajno, imela je v isti manj nego nič, kajti
imela je nad 1000 K. — dolga. A z božjo J
pomočjo in s pomočjo rodoljubov in člo- '
vekoljubov imela je koncem leta 1899. v j
blagajni že 445 K 32 st. gotovine. Vrhu
tega pa se je še nakupilo nekaj pohištva
in drugih potrebščin, kakor priča letni račun.
Blagajničarica se je spominjala vseh onih,
ki so pripomogli, da se je tako kmalo rešila j
dolga, ter svoje poročilo završila tako-le:J
„Od vseh doposlanih svot sta me najbolj \
ganili dve, ki sem jih prejela od dveh pre- i
prostih, a po duhu in srcu plemenitih služ-,
kinj. Prva nam je poslala 22. K s pod-i
pisom:  „kuharica v Kranju",  druga —
Marija Mohar,  rojena v Škofji  loki  naj
Kranjskem, sedaj v službi v Trebčah pri Op- \
činah — pa 10 K z opazko: „Rodoljubkam¦
v pomoč in podporo! Bog daj srečo!" —;
Končno bodi vsem, ki so pripomogli, da;
smo tudi gmotno  tako  lepo napredovali,')
izrečena še  enkrat najiskrenejša  hvala !
Naj  bi nam tudi v bodoče ne manjkalo
blagih podpornikov!«
Ista gosi)a je na to precitala sklepni
račun za upravno leto 1900, ki izkazuje
dohodkov 2126 K 63 st., skupnih stroškov
K 140220, med katerimi se nahaja 150
K odškodnine za hrano čisto revnim de-
kletom, ter 1324 K 79 st. premoženja.
, Ako reasumiramo vse doslej navedene
podatke, najdemo, da je „zavod Sv. Ni-
kolaja" v kratki dobi svojega obstanka po-
kazal nenavadno življensko eneržijo ter
dokazal, da temelji na pravi podlagi. Ve-
lezanimiva je o tem posebno izjava ge. bla-
gajničarice, da se bo zavod v nekoliko
letih, ako se bo razvijal tako kakor doslej,
lahko vzdržaval se samo redno udnino in
posredovalnino.
Zanimivo in značilno je bilo poročilo
ge. Skrinjarjeve o notranji upravi. Poročala
je sledeče:
„Slavni občni zbor!
Dolžnost me veže, da danes po teku
treh let stopim pred Vas kot voditeljica
notranje uprave ter vam položim račun
o svojem delovanju. Ko sem leta 1898.
prevzela notranjo upravo, takrat že sem
vedela, kako težko breme si naložim. Vi-
dela sem v duhu vse bridkosti, žrtve in
težave, ki so spojene z notranjo upravo.
Videla sem vso odgovornost in samozata-
jevanje, katero si naložim s tem bremenom.
Ali prevzela sem z veseljem, ker sem vedela,
da dekleta potrebujejo zaščitnika, in to sem
hotela, da jim bodi „zavod Sv. Nikolaja".
Da je pa zavod vršil svojo nalogo, o tem
priča število vsprejetih deklet. Od i. ok-
tobra 1898. pa do leta 1900. je vsprejel
zavod pod svoje okrilje 1084 deklet, in
sicer leta 1898. — 76, leta 1899. — 401
in leta 1900. — 607 deklet. Ta števila pač
jasno kažejo, da-h je bil zavod potreben
ali ne. Kažejo pa tudi, da je zavod z vsa-
kim letom napredoval. Da je napredoval
tudi gmotno, to kažejo računi društvene
blagajne.
Dekleta so se vedla jako vzorno, iz-
vzemši malih izjem. Zavod je postal v vseh
131
tržaških krogih jako znan in preljubijen
ter bi moral razpolagati še z večjim šte-
vilom deklet, ako bi hotel vstreči vsem
onim družinam, katere iščejo v zavodu
služkinj. In to brez razlike narodnosti.
Zavod je prava dobrota tudi za gospo-
dinje, ker so gotove, da si najmejo pridno
in pošteno služkinjo. Največje zadoščenje
mi je, kedar se gospe tuje narodnosti po-
hvalno izražajo o njem.
Zavod je razkrinkal marsikateri brlog
propalosti ter so tudi dotičniki vdobili svoje
l^lačilo. Zavod je vsestransko delal za bla-
ginjo deklet. Dobrim dekletom je preskrbel
dobre službe, za slabe je pa poskrbel, da
so se poboljšale ter tudi jim potem na-
bavil službo ali pa delo. O onih pa, ki se
niso hotele poboljšati, je obvestil stariše
ali pa županstvo ter s tem prvim prihranil
sramoto, a občinam stroške za odgon in
druge sitnosti. Navajalo se je tudi dekleta
na varčnost, kajti ravno ta je ključ blago-
stanju, a naša dekleta žalibog ne znajo
varčiti; le redkokdaj se zgodi, da bi ka-
tero dekle prostovoljno hranilo, pač pa
lahkomiselno zapravlja denar, ki si ga je
težko prislužilo.
Zavod ima tudi namen, širiti med de-
kleti veselje do čitanja, ter je ta namen
izvrševal, kolikor je bilo v njegovi moči.
Zavod je tudi skrbel za primerno raz-
vedrilo onih deklet, ki so ob nedeljah in
praznikih kar trumoma prihajala vanj.
Zdaj mi je pa pojasniti še nekaj, kar
bi rajši zamolčala.
Rekla sem že, da sem leta 1898. z
veseljem prevzela notranjo upravo. Vedela
sem že takrat, da me čaka velika odgo-
vornost, a zanašala sem se na človeko-
ljubje in rodoljubje tržaških in drugih gospa
in gospic — in nisem se varala. Dolžnost
me veže, da danes tem potom zahvalim
one plemenite gospe, ki so mi lajšale trud
in bridkost. Posebno pa mi je zahvaliti
one blage gospodinje, ki razumejo namen
zavoda ter so sprejemale dekleta v službo,
postopale ž njimi blago ter po materinsko
skrbele zanje. One nikakor ne smatrajo
zavoda za „magacin" ali zalogo, kjer se
dobi na izbero, kdor hoče in kolikor hoče,
deklet, marveč poznajo vzvišeno nalogo
človekoljubja in rodoljubja ter vedo, da
je tudi preprosto dekle del naroda, kate-
remu pripadamo me same.
Te plemenite gospe vedo, da ako
rešimo narodu ženstvo, da smo storile
najvažnejše. Hvala jim, ker so me razu-
mele. — Imamo pa tudi takih gospa, ki
ne umejo važne naloge „Zavoda Sv. Niko-
laja" ; one hočejo po vsej sili ponižati za-
vod v navadno posredovalnico. A to se
ne sme nikdar zgoditi. Zavod Se ne sme
ponižati do take stopinje. Zavod bodi v
prvi vrsti pribežališče, v drugi vzgojeva-
lišče in še le v tretji vrsti posredovalnica.
Očita se mi, da sem premalo stroga,
zahteva se, da moram biti stroga do brez-
obzirnosti ; zahteva se, da moram dekleta
prisiliti, da ostanejo v hišah, kamor jih
dam, in ako se slepo ne pokorijo, da se
jih ne sme nikdar več sprejeti v zavod.
Upeljati se hočejo take spremembe, kate-
rim se ne morem udati. In vse to od takih
strani, ki niso nikdar za zavod niti z me-
zincem se ganile. Absolutizem in terorizem
ni za sedanji prosvitljeni vek, pač pa za-
hteva naš vek napredka na vsakem polju.
Prepričana sem tudi, da se z blagim in
milim j)ostopanjem mnogo več doseže nego
z brezobzirnostjo in zatiranjem. Meni je
dekle, kedar prestopi prag zavoda, moje
dete, za katero sem dolžna skrbeti, ne
oziraje se na to, da-li dekle to zasluži ali
ne. Zatekla se je v zavod, potrebna po-
moči in varstva, in to zadošča, da jo lju-
bim in da po moči skrbim za njeno srečo.
Očita se mi nadalje, da branim in
zagovarjam služkinje. — Moj Bog, zakaj
pa sem postala voditeljica zavoda za služ-
kinje ? Kako naj ne branim teh od vsega
sveta zapuščenih in pozabljenih sirot ? Da,
branim jih povsod, kjerkoli se jim godi
132
krivica, žc za tn, ker se same ne smejo
in ne mort^jo braniti. Branim jih pred
moškimi propaHcanii, pred izkoriščevalci
njih nevednosti, pred rušitelji ženske sra-
mežljivosti, a tudi pred gospodarji in organi
C. kr. policije, ako treba. Branim jih pov-
sod, kjerkoli se jim godi krivica. Krivica
se jim ne sme goditi nikjer in nikdar.
Meni so dragocen del naroda in prevzela
sem s polnim prepričanjem dolžnost, skrbeti
zanje.
Jaz vem tudi za njih slabosti. — Boli
me, ko vidim, da je dekle spotično, brez-
čutno, da smatra svoje gospodinje za ne-
kake tirane, vse to me boli - ali ono ni
temu krivo, pač pa so krivi tisti, ki so jo
tako napravili. Da, oni, ki hočejo imeti
nekak mrtev, brezčuten stroj mesto čute-
čega bitja, oni sami so krivi, da je tako.
— Gospodinja je dolžna skrbeti za dušni
in telesni blagor svoje služkinje, in ako
tako ne dela, ni prava gospodinja. Biti
mora prizanesljiva, ljubeča mati, in služki-
nja jo bode ljubila ter ji bode udana z vso
dušo. Motijo se torej one gospe, ki mislijo,
da zavod bodi zaloga služkinj. Onečaščalo
bi se s tem ime svetnika, katerega ime
nosi. Poznam gospe, ki skrbijo za služki-
njo, kakor za lastno dete ; zato je pa tudi
služkinja vdana gospodinji, kakor lastni
materi. Ker sem pa prepričana, da one
gospe, ki hočejo preosnove v zavodu, niso
dosedaj malo ali nič delale v korist istega,
pač. pa znajo pošteno zabavljati, in to v
škodo naše narodne stvari, svetujem jim
in jih prosim danes, da se z vnemo opri-
mejo dela v zavodu, in nihče jim ne bo
bolj hvaležen nego jaz. Stvar so pritirale
tako daleč, da ne kaže druzega, ali da se
udam ali pa da odstopim. Ker pa je zavod
moje duševno dete, za katero sem žrtvo-
vala vse, kar je bilo v moji moči, sem
prepričana, da ako se udam, isti ne bo
več odgovarjal svojemu namenu. Izjavljam
torej danes, da odstopim ter polagam —
ne svoje časti, pač pa bridkosti in trud
ter prepuščam dotičnim gospem, da se z
vso vnemo lotijo dela. Slovenski narod ni
nikdar tako krvavo potreboval delavnih
ženskih moči kakor sedaj.   (Zvrš. pride.)

OBČNI ZBOR ZAVODA SV. NIKOLAJA
V TRSTU.
(Konec.)
Dajte torej, ganite se — in narod
Vam bo hvaležen za delovanje. Jaz sem
v naših služkinjah hotela vzgojiti narodni
ženski naraščaj. Delovala sem na to, da
bi bila dekleta ponosna na svojo narodnost
ter krepostna, kajti ako rešimo v Trstu
naše delavsko ženstvo, storili smo narodu
velevažno uslugo. Hotela sem biti budite-
Ijica najbolj zanemarjenega in zapuščenega,
ali mnogoštevilnega in zato važnega sloja.
No, niste me razumeli ! Da bi bila pa jaz
le nekaka navadna posredovalka služb,
zato sem preponosna : preveč gotova sem
svoje naloge in preveč odločna. Zavod ne
sme zapustiti svojega cilja in namena, ka-
teremu je posvečen ! V to pomozi Bog in
Sv. Nikolaj !
Ko je gospa Skrinjarjeva končala, so
zborovalke soglasno protestirale proti temu,
da bi odstopila.
Končno so se zborovalke na predlog
ge. predsednice izrekle za to, da se gos.
Skrinjarjevi o sprejemanju deklet in po-
stopanju ž njimi pusti popolnoma svobodno
162
roko ; ona naj vselej ravna tako, kakor ji
narekuje človekoljubno prepričanje in bo-
gata i/kušnja.
Na to je ga. predsednica predlagala,
naj občni zbor, da se izključi vsak nadaljni
konflikt v notranji upravi, sprejme sledeči
rezoluciji :
I. Dekleta je sprejeti v zavod, koliko-
krat! se vrnejo.
II. Družinam, ki notorično rade me-
njajo služkinje in ne znajo ž njimi posto-
pati, se naj ne daje služkinj iz zavoda.
Ti rezoluciji sta bili soglasno sprejeti.
Ga. predsednica je nadalje predlagala,
da se izreče gej. Skrinjarjevi popolno za-
upanje s prošnjo, da umakne svoj odstop.
Oboje se je zgodilo. Istotako je predlagala,
da se izreče zahvala tajnici, gej. Klemen-
čičevi, ki je v „Slovenki" mnogo pisala o
„zavodu Sv. Nikolaja" ter ga priporočala.
Zborovalke so se o tej priliki, kakor o
izreku zaupnice gej. Skrinjarjevi, vzdignile
se sedežev.
Potem se je vršila volitev odbora, ter
so bile izvoljene soglasno gospe in gospice:
Skrinjar Marija, Ponikvar Karla, Grom
Maša, Klemenčič Ivanka, Blatnik Kuni-
gunda, Epple Ivanka, Pegan Netka, Urdih
Zorica, Krže Ivanka, Godina Vekoslava,
Carga Tončka, Gulič Lizika, Vinšek Ma-
rija, Zadnik Karolina, Ivančič Ivanka, Košir
Terezina, Poš Mici, Pirjevec Marija, Carga
Marija, Doles Ivanka, Sever Alojzija, Žitnik
Marija, Godina Milka, Zorzut Rezika, Gü-
stin Vekoslava, Prelec Marija in Vidmar
Marija.
Gospa predsednica je pozivala v dalj-
šem govoru dekleta, naj se pridno udele-
žujejo nameravanih predavanj, ter jih opo-
zarjala, da jim je zavod vedno odprt zlasti,
če preti nevarnost njihovi časti.
Gospa Skrinjarjeva je navedla več
slučajev, ko so služkinje prijokale v za-
vod, ker jih je zalezoval gospodar ali nje-
govi sinovi. Povedala je nadalje, da se ji
je posrečilo razkriti cela društva tržaških
lahkoživih bogatinov in imenitnikov, kate-
rim je neka italijanska podanica dovajala
vedno novih žrtev, sama lepa mlada slo-
venska dekleta, ter je ista gospa Skrinjar-
jeva o tem spravila 64 takih pohotnežev
v zapor, a dotična „dama", ki je v svili
in baržunu prodajala naša dekleta, je bila
menda po izgonu spravljena v svojo do-
movino.
Nadalje je navedla več slučajev iz
svoje vzgojevalne prakse, ki dokazujejo,
da ni mogoče z vsemi dekleti postopati ])o
istem pravilu. Poboljšljivo pa je pač vsako
dekle. Ona sprejema v zovod tudi taka
dekleta, o katerih ve, da niso na pravi
poti. (Glas iz občinstva : „Taka so najbolj
potrebna varstva in pomoči".) Šla je iskat
deklet celo v policijski zapor in v bolniš-
nico, v najžalostnejši oddelek . . . Bili so
to slučaji, ko je redarstvo na zlobno, lažno
ovadbo aretiralo nedolžne služkinje.
Gica. Čarga predlagala je zahvalo vsem,
ki so storili kaj v prospeh zavoda. Zboro-
valke so se vzdignile se sedežev. Mej zbo-
rovalkami se je nabralo 12 K 55 st. v prid
blagajne. Velečastiti gospod Jaklič, vojaški
župnik, je osebno prinesel le]) dar 20 K.
Hvala ! "
Slovenke in Slovenci ! Iz predstoje-
čega poročila lahko razvidite človekoljubni
in rodoljubni namen, kakor tudi delovanje
„Zavoda Sv. Nikolaja", na drugi strani pa
zapreke, ki mu branijo razširiti svoj delo-
krog. Njegove važnosti nam torej ne treba
še posebej povdarjati niti utemeljevati pro-
šnje za nadaljno izdatnejšo podporo. Ne
zabite našega zavoda in odprite zanj srce
in roke !
163