štev. 4.
PoSiain* ftlafta« t gotovini
Ljubljana, dne 22. januarja 1936.
Leto XVIII.
KMETSKI LIST
Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo w uprava je t Ljubljani t Kolodvorski al. št. 1. Telefon inter. št 32-52 Račan pri poštni hranilnici št. 14.194.
Združitev zdravih sil
Odkrita beseda o kmetskem tisku
V	letih po svetovni vojni je nenadno napredoval in se pomnožil najrazličnejši tisk pri nas in povsod po svetu. Vendar je treba takoj na-glasiti, da ta množinski porast tiska še ne pomeni resničnega napredka.
Gospodarska in politična negotovost
in nestalnost sta poleg mnogih drugih tehtnih vzrokov brez dvoma važen razlog za naraščanje tiska.
Ako se bežno ozremo na prvi čas po svetovni vojni, je bil položaj na svetu tak: Na eni strani prcinaganci, na drugi zmagovalci, oboji pa do skrajnosti utrujeni in gospodarsko oslabljeni. Povsod je vladalo primanjkovanje delovnih sil.
Vojna ni rodila zaželjenega sadu I
To spoznanje je začelo prav kmalu prodirati po vsem svetu. Temu je sledilo po eni strani veliko razočaranje, po drugi pa iskanje novih smeri in poti.
Že med vojno se je razvnel tleči evangelij ruske revolucije, Ig je oznanjal odrešenje človeštva v komunizmu. Zapadno-evropski in ameriški kapitalizem se je novega duha zbal. Začela se je obupna gospodarska in politična borba, ki je seveda dobila na vseh straneh močno zaslom-bo v tisku. Ta borba še traja in je tudi tisk ves v znamenju njene more.
V	zvezi s tem se pojavljajo razna gibanja za in proti, katerih vsako skuša poleg drugih sredstev izrabiti tudi tisk za svoje namene. Zato je skoraj nujno in neizbežno, da tisk kljub svojemu množinskemu porastu notranje, vsebinsko propada, ker služi v veliki večini le za — agi-tatorsko vabo.
Prvotni namen tiska
je bil vsekakor boljši in plemenitejši. Služil je znanosti in umetnosti ter versko nravnim načelom, v političnem življenju pa idejnemu razglabljanju in pouku.
Kolikor bolj se odmika s te prvotne poti, toliko slabši postaja in pada vedno globlje v blato židovsko kramarske špekulacije. Zato vidimo, da danes velik del tiska služi samo
nizkim strastem
in hoče za vsako ceno premamiti čitatelja. Lastnikom takega tiska ne gre za znanost niti za umetnost, ne gre jim niti za politične ideje, ampak za — denar.
To je bolan pojav, znak bolne dobe. Pri nas, ki smo majhen in siromašen uarod, bomo proti tej bolezui zaman iskali zdravnika in zdravil,
ako ne bomo sami toliko močni, da izločimo bolezenske klice iz svojega narodnega telesa.
Sredstvo je kaj preprosto: ničvreden tisk odklanjati, dobrega podpirati, pa se bodo kmalu pokazale ugodne posledice.
Da nam je dober tisk potreben kakor vsakdanji kruh, o tem ni dvoma in je menda vsaka beseda odveč. Saj vemo, da je tisk morda
najmočnejša velesila
na svetu. Vprav radi tega pa moramo odklanjati vse slabo in ničvredno, da se bo dobro lahko razvijalo in raslo.
Kakor v vsakem, tako obstoje lahko tudi v našem kmetskem pokretu razlike v pojmovanju marsikaterega vprašanja.
Pokret ni kasarna in ne klošter, kjer bi vsi člani nosili enake uniforme, oziroma kute! To bi bilo za pokret smrt. Nasprotno! Naš kmetski pokret je in mora ostati dobro obdelana,
rodovitna njiva,
kjer klije vedno obilo svežih kali, katerih vsaka se po zakonih narave razvija za skupnost, toda v živem okviru te skupnosti vsaka na sebi na najbolj lasten in primeren način.
Tako pojmovanje razvoja in dela ustvarja šele pravo možnost sožitja in sodelovanja in nudi tudi največ pogojev za uspeh.
Poudarili smo pomen skupnosti. Ako kje, potem je vprav v tisku zavest skupnosti življenj« sko važnega pomena, če primerjamo naš kmetski tisk s kričavo-reklamnim tiskom drugod, vidimo in moramo priznati, da imamo številčno bore malo. To pa nam nikakor ne sme jemati poguma. Ni tu važno, koliko je, ampak je važnejše, kakšno je. Zato pa moramo vsi složno skrbeti in stremeti za tem, da bo naš tisk dober, da bo res služil svojemu namenu, ki je in ostane vedno le: napredek, gospodarski in kulturni dvig ter politična osamosvojitev slovenskega podeželja.
To so naloge, ki jih ne more in jih tudi ne bo dovršil en rod. Ne, to je delo mnogih rodov — in še potem ne bo do kraja opravljeno.
Ob splošni razdrapanosti je tudi tu vabljiva in zapeljiva misel, da bi naj se tudi kmetski tisk ponižal na stopnjo slabega samo zato, da bi se številčno razširil. Toda ta misel bi bila pogubna, dasi j« površno gledana tenutno res mikavna. Ne s tem, da bi tisk ponižali, ampak na ta način, da z dobrim iu vedno boljšim tiskom izboljšujemo krog čitateljev, s tem bomo razširili kmetski tisk, opravičili njegov obstoj in dosegli tiste sadove, ki si jih narod želi.
Temu in onemu se bo nemara zdelo odveč, da smo na tem mestu spregovorili o tem vprašanju. Ta naj pomisli in naj se nekoliko ozre okrog, kaj za svoj tisk store drugi! Saj je vendar tisk, zlasti česopisni tisk tisti skrivnostni sok, ki pomeni kri in pljuča in možgane v vsakem gibanju.
In nam je treba zdrave, sveže in neokužene krvi, če hočemo rasti. Nam je treba trdnih pljuč, če hočemo uspevati, zlasti pa nam je treba treznih možganov, če hočemo obstati v boju.
Slabo drevo rodi slabo sadje
človek bi mislil, da so v življenju trenutki, ko zver — človekova slaba stran — vsaj za nekaj časa zamre in utihne v njem. Pričakovali bi, da Vsaj v svečanem občutju praz-niških dni mine divjanje, pretepanje in tisto nespametno rogovilenje, ki toliko ljudi spravi v nesrečo. Vprav dogodki čez praznike pa nas prepričujejo o nasprotnem.
Iz vseh krajev se kopičijo poročila o pobojih in pretepih, da, celo o umorih, človeka spreletava zona, ko posluša te mrke zgodbe. Majhen in ubog narod, kakor smo Slovenci, od povsod stiskan in prikrajševan — pa naj se še sami med seboj koljemo in pobijamo?! Kam nas to pelje in kako grde so sence, ki jih s takim početjem mečemo sami nase!
Kje tiče vzroki?
Odkod to izvira, kje tiče vzroki taki podivjanosti? se človek z grozo vprašuje, ko ni ne konca ne kraja.
Mislimo, da je med glavnimi vzroki beda, ki kvari naši družbi obraz, človek, ki mu manjka najpotrebnejšega za življenje, izgubi
razsodnost, kadar revščina za trenutek popusti zadrgo. V nerazsodnosti zdivja in uganja neumnosti, ki jih skraja gotovo obžaluje, ki pa se jih polagoma tako navadi, da mu preidejo v meso in kri.
Sodimo pa, da ni beda edini vzrok. Močno nas kvari napačna vzgoja. »Besede mičejo, vzgledi vlečejo,« pravi pregovor, ki je še vedno resničen. Nikakor ne mislimo s tem samo domače vzgoje, ampak s poudarkom naglašamo vzgojni vpliv, ki ga ima javno življenje na poedinca. Ako mlad človek dan na dan sliši o samih aferah in škandalih, o poneverbah in drugih zločinih, ako bere, da se pretepajo šolani ljudje na visokih položajih, kaj potem? Naravno, da podzavestno sklepa: Kar sme gospoda, smem tudi jaz!
Tu je huda rana, ki jo sami širimo in zastrupljamo.
Da k temu prispevajo svoj del kino, slaba knjiga in slab časopis, tega ni treba posebej naglašati. V kinu se navadno slika življenje, kakršnega nikjer ni. Poveličevanje razkošja, občudovanje zločinov, poudarjanje ,najnižjih strasti, to so strupene glive znatnega dela
kinematografske produkcije, ki razkraja mlade duše.
Enako je s slabimi knjigami in slabim časopisjem. Tisk, ki do zadnje bolestne podrobnosti riše z nekim ugodjem, z neko satansko naslado najnižje strasti in najbolj obžalovanja vredne človeške napake, zamori mlado dušo kakor slana cvet.
K vsemu temu se pridruži še hinavščina
Te Jen domače politike
Občinske volitve
Preteklo nedeljo so se vršile v devetih občinah volitve, ki so izpadle takole:
Lesce pri Bledu. Volilnih upravičencev 332. Nacijonalua lista (Pavel Olip) 178 glasov, JRZ 94 glasov.
Tomišelj. Volilnih upravičencev 366. Kmetska lista (Kumše) 111 glasov, JRZ 166 glasov.
Begunje. Samo ena lista dobila od 299 volilnih upravičencev 233 glasov.
Brezovica pri Ljubljani. Samo ena lista, ki je dobila od 559 volil, upravičencev 330 glasov.
Zgornja Polskava. Samo ena lista, ki je prejela od 320 volilnih upravičencev 151 glasov.
Spodnja Polskava. Volilnih upravičencev 241. Lista JRZ 124 glasov, lista Heber 88 glasov.
Si Ilj v Slovenskih goricah. 920 volilnih upravičencev. Nacionalna lista 113 glasov, JRZ 453 glasov.
Kostanjevica na Krki, 778 volil, upravičencev. Lista agrarnih interesentov 171, JRZ 410 glasov.
Zagorje ob Savi. Volilnih upravičencev 2514.
»Slovenec« od 19. t. m. prinaša na drugi strani članek pod naslovom »Slovenski Jeremija« med drugim tudi sledeče krščanske cvetke, ki jih dobesedno ponatiskujemo:
Nič drugega ko usodne posledice gospodarske nemarnosti, sodomske korupcije, brezkrščan-ske brezvestnosti na eni in popolne nesposobnosti na drugi strani ter egoistična brezpogojna pokornost, s katero so se naši demokratski in samostojni politiki I. in II. razreda udinjali tako zvani čaršiji, ki je pod jugoslovenskim laži-patriotizmom do golega slekla »edinstveni narod«, tako da ima komunizem zdaij lahko delo pri svojem lovu — vsaj veliko lažje, nego ga je imel, ko se kljub ogromni potratnosti večnožive čaršije radi ugodne gospodarske konjunkture naši gospodarski viri tekli tako obilo, da je bila življenijska vršina našega prebivalstva še kolikor toliko dostojna, dočim je danes globoko pod ostalo evropsko normalo, zato ker so naši bivši uni-taristični režimi radi svoje fenomenalne nezmožnosti z vsemi silami pomagali izžemalcem naroda, ki so gradili velika dela s pomočjo Battig-nola in podobnih firm tako, da se je velik del prijel tudi njih, da je gospodarska kriza še povečala njihove običajne dobičke. Posledice tega neusmiljenega kitajskega sistema se šele danes kažejo v vsej svoji strahoti, tako da mora sedanja demokratična vlada kljub svoji dobri volji in poštenim namenom trpeti pod nijimi in potrebuje vseh naporov ljudstva, da do korenine ozdravi to gnilobo ter napravi konec poslovanju mnogoštevilnih pijavk narodnega premoženja. Kar 90 ti piratski elementi v času, ki je stal »v znamenju konsolidacije naroda«, kakor ga naziva Jeremija, pokradli, to se ne da v par mesecih nadomestiti, se pa eotovo bo v trdnem in pošte-■em delu, v kojega znamenju je bila sedanja
v vzgoji doma in zunaj doma. Kdor že otroka uči prikrivanja in potvarjanja, ta naj se ne čudi in ne toži, če mu vzraste pretepač in rogovilež, morda pa celo propalica in tat.
Odkritost v vzgojo, poštenost v javno življenje, dosledno jasnost v načela, pa tudi dostojnost v politično borbo — in marsikaj se bo pri nas izboljšalo. Slabo drevo pa nikdar ne obrodi — dobrega sadu.
Socialisti so dobili 366 glasov, Rudniška lista pa 1514.
	'>r r * \	r' »'. * f /V** - S
<y		lil j £ . i - < i ■» • , {
	i • * t J.. «	. ' V J/ V
/ ,		aU "t A'.* •«,«' f. , . »/'
C '	>*i '.-d'	v i ' ~X*WiJ ,
lr'		» >' - v " r. " 4"
Predstavniki združene opozicije so se pretekli teden sestali v Zagrebu. V sredo 15. t. m. so imeli daljšo konferenco v stanovanju dr. VI. Mačka.
Delo v skupščinskih odborih. Odbor za proučevanje načrta trgovskega zakona je končal razpravo v podrobnosti. Kot \ladin poverjenik je cel čas razprave sodeloval profesor ljubljanske univerze g. dr. Škerlj.
•vJ » -i	w v- t »'U ». . 'i
" * 11 a* ,-M, ,/iotfifclur1*,* . >nw rf >/* j«*<s
,'A1/'	* f	r I »OV3I 0\ < lUlir -Vi, i j-
Odbor za proučevanje zakonskega osnutka o gospodarskih zadrugah je nadaljeval svoje delo. Posebno dolgo je trajala razprava o onih določbah zakona, ki govore o sprejemanju vlog, in njihovega jamstva, dalje o kreditnih zadrugah z neomejenim in omejenim jamstvom.
vlada postavljena in ki ga je dolžna in tudi voljna izvršiti.
Na tretji strani iste številke »Slovenca« je pa priobčen tale članek:
»23. decembra je bila licitacija za preložitev medenskega klanca. Nova cesta naj bi 8e sedanjega tako nerodnega klanca izognila in šla skoraj dva kilometra v drugi smeri. Licitacija, katere se je udeležilo 13 podjetij, je, kakor je »Slovenec« že poročal, lepo uspela. Najnižji ponudnik je bilo gradbeno podjetje inž. Josipa Dedeka iz Ljubljane, ki je ponudilo 6*9 % popusta na proračunano vsoto od 1,154.000'— Din.
Preložitev te ceste in umik medenskemu klancu naj hi bila v okviru javnih del prva etapa v Sloveniji. Namen vseh teh javnih del je bil ta, da se po močeh da zaposlitev številnim brezposelnim, ki si mnogo bolj žele dela, kakor pa podpor. Kakor smo obveščeni, je gradbeno ministrstvo licitacijo razveljavilo, kljub temu, da So bili pri licitaciji izpolnjeni vsi — tudi posebni pogoji —, ki jih je ministrstvo samo predpisalo. Razlog za razveljavljenje licitacije je gradbeno ministrstvo našlo v tem, da niso bili ponudbi priloženi vzorci kamenja (hribin), katerega naj bi gradbeno podjetje pri graditvi uporabljalo. V posebnih pogojih za licitacijo pa je bilo za gradbeno kamenje predpisano le to, da mora biti kamen iz oblastveno odobrenih kamnolomov.
Posledica tega razveljavljenja je za Slovenijo kaj grenka, saj pomeni to zavlačevanje javnih del. Razpisati bo treba novo licitacijo, in zopet čakati na — razveljavljenje. Če upoštevamo, da je bilo po istem načrtu, v čigar okvir spada umik medenskemu klancu, na bodoči mednarodni cesti Zemun-Novi Sad opravljenega že za nad 100 milijonov dinarjev dela, potem si moremo razveljavljenje licitacije, za katero ni nobenega stvar-
nega, ne pravno-fvrmalnega razlaga, razlagati le z zapostavljanjem Slovenije. To zavlačevanje javnih del v Sloveniji, ki so doslej vsa ostala samo na papirju, pomenja za nas v sedanjem
času, ko je vsa slovenska lesna industrija radi sankcij brez dela, silen udarec. Številnim brezposelnim se dan za dnem pridružujejo novi brezposelni tisoči iz lesne industrije prav sedaj na pomlad, ko so vse zaloge, podpore in rezerve izčrpane. Prav sedaj bi bila dolžnost vseh, tla zavrejo grozečo nesrečo z vsemi mogočimi sredstvi, med katerimi bi tudi javna dela pomenila ne malo olajšanje, katerega že pričakujemo mesece in mesece. Na žalost pa se je tudi ta razbremenitev zopet odmaknila v negotovo bodočnost in prizadeti naj se vprašajo, kdo je tisti, ki bo poleg našega človeka še največ trpel radi nastalih obupnih razmer.«
1'V*-1;«. -t t -» i tV 1. K.	. S «■
V. V, v«V
Zrcalo bede na vasi
Na neki novo projektirani cesti v ljubljanski okolici, se je začelo redno delati 10. t. m. Na delo so bili sprejeti prvenetveno brezposelni delavci, družinski očetje. Pri sprejemanju delavcev so precejšnje težave, ker je težko dognati, kateri prosilec je v večji bedi in pomanjkanju. Prošnje, ki prihajajo na občino, so naravnost obupne. Da bo javnost o tem poučena, prinašamo v naslednjem eno tako prošnjo, ki se glasi dobesedno tako-le:
Pcdlpisand prosim, zaposlite me pri tem cestnem delil. Sem družinski oče in imam za preživljati poleg bolehne žene 4 male otročiče. Na malem posestvu in bajti, ki ga imam, nisem pridelal vsled lanske suše niti toliko, da bi preživel ene kvatre v letu svojo družino. Z družino se nahajam v takem težkem stanju, da nimam razen nekaj malega krompirja ničesar. Smo brez hrane, brez obleke in brez krajcarja pri hiši.
. j',. Doslej smo s celo družino, ako smo bili pridni, dnevno zaslužili pri izdelavi zobotrebcev 6 dinarjev. Sedaj se je še to vsled! nadprodukcije ustavilo in ne gre več v denar. Naj vam povem, da smo bili v božičnih praznikih brez vsake moke ter smo s celo družino dobesedno sitradali. Šolske božične počitnice se bližajo koncu, šoloobvezni otroci so bosi in skoraj brez obleke, jaz pa nimam dinarja, da bi jim kupil najnujnejše, kar rabijo. Otrok radi tega ne morem pošiljati v šolo. Sledili bodo opomini in nato šolske denarne globe. V tem primeru mi ne bo kazalo drugega, kakor to, da bom celo svojo diružino peljal v Ljubljano in jo izročil oblastem v oskrbo. To ni edinstveni primer, temveč jih je pri nas nešteto!
To in ono
■	Hauptmanova smrt odložena. Guverner New Džerseja Hofman je odložil usmrtitev Hauptmana, ki je bil obsojen na smrt zaradi uboja Lindbergovega otroka. Hauptmanovi odvetniki zahtevajo obnovitev procesa, zatrjujoč, da je obsojeni nedolžen. Lindberg je med tem pri-bežal iz Amerike v Evropo ter vzel seboj ženo in dnigega otroka, ker je prejemal grozilna pisma in pretnje, da mu bodo ugrabili in ubili tudi drugega otroka.
■	Naš tobak, iz statistike monopolske uprave je razvidno, da je bilo leta 193o. odkupljeno od kmetov 11 milijonov kg tobaka. V inozemstvo je bilo prodanih 6,081.000 kg tobaka v vrednosti 152,060.000 dinarjev. Tobačnih izdelkov, cigaret in cigar je bilo v preteklem letu prodanih za 9,587.000 dinarjev. Dohodek iz tobačnega monopola v naši državi je znašal preteklo leto okrog 1 milijarde in 33 milijonov dinarjev. Za 1. 1936 je monopolska uprava sklenila povečati odkupno ceno tobaka za 20%.
Doma in drugod
Slovenski Jeremija" in ^Slovenija brez
javnih del"
No, za zdaj še molčimo o tem, ker nismo preroki. Videti pa je, da se Rusija tega zaveda in tako — ravna.
Rusija in Mongoli
Te dni sta se mudila v Moskvi predsednik vlade in vojni minister republike Zunanje Mongolije. Zunanja Mongolija je sicer po obsežnosti ogromna država, toda število njenega prebivalstva šteje le dober milijon.
Predstavnika mongolske republike sla imela i v Moskvi važne konference z najvišjimi glavami Sovjetske Rusije. Mongolsko republiko je Rusija organizirala, oborožila ter jo priklopila v sistem sovjetskih republik.
Mongolska plemena štejejo okrog 5 milijonov duš. Od teh jih je okrog tri milijone jkkI japonskim pokroviteljstvom in žive večinoma v avtonomni pokrajini Khingan ter v Notranji Mongoliji. Ostali Mongoli prebivajo v Zunanji Mongoliji, v kitajskem Turkestanu in Tibetu. Na obe poslednji pokrajini je pa položila svoje roke Rusija, ki ji odpirajo pot v notranjost Kitajske.
Mongoli so zelo bojevit narod. Zaradi tega bi jih radi Japonci spravili pod svojo oblast in jih kot svoje zaveznike vporabili v borbi proti Kitajcem, v prvi vrsti pa proti Rusom. Zunanja Mongolija se razprostira ob južni meji Sibirije in bi nudila Japoncem veliko prednost v borbi proti Rusiji. Od tu bi mogla japonska armada napasti Ru3e v bok in odrezati celo Primorje, to je Daljni vzhod od Rusije.
Japonci svojih načrtov nič ne skrivajo. Z železno voljo in doslednostjo prodirajo na azijsko celino ter trgajo kos za kosom od nekdaj največje države na svetu, od Kitajske, ki se izčrpava v državljanski vojni in neredu. Za Man-džukuo so prišle na vrsto severne kitajske province. Ako si hočejo trajno utrditi posest in oblast nad temi pokrajinami, morajo urediti račune z Rusijo. V tej orjaški borbi, ki se napoveduje že vsa povojna leta, bo igrala brez dvoma Zunanja Mongolija najvažnejšo vlogo. Na vojno se pripravlja Japonska, a še v večji meri Rusija.
Te dni je imel velik govor predsednik ruske vlade Molotov. Izjavil je, da se mora Rusija temeljito pripraviti in oborožiti, tako, da bo tudi sama brez vsakih zaveznikov sposobna braniti njene meje in zdrobiti v prah sovražnika. Pa ne samo to. Rusija ne sme biti pripravljena le /.a obrambo svojih meja, temveč mora biti sposobna, da njena armada sledi sovražniku tudi na njegovo ozemlje in ga tam potolče.
Besedam Molotova so sledila takoj dejanja. Nič manj kot 150 milijard dinarjev je določenih za letošnjo oborožitev ruske armade.
Kolikšna je ta svota, si lahko predstavljamo, ako jo primerjamo s proračunom naše države, ki znaša v celoti nekaj nad 10 milijard dinarjev. Poleg tega je Rusija najela v Franciji večje posojilo, ki bo vse izplačano v vojnem materijalu.
Seji ministrskega sveta, na kateri je Molotov govoril, je prisostvoval tudi komandant armade Daljnjega Vzhoda maršal Blucher. V svojem poročilu je Blucher izjavil, da je njegova armada dobro oborožena in da je vsak čas pripravljena in sposobna odbiti vsak japonski poskus. Blii-cher je utrdil rusko-mandžursko mejo s silnimi utrdbami, ki se morejo kosati z nepremagljivo francosko trdnjavo Verdun. Istočasno se utrjuje Rusija tudi na zapadni meji proti Poljakom in Nemcem.
Kniige
Kmetiiske Matice
Ker je prva naklada knjig pošla, naj tisti naročniki, ki knjig niso prejeli pred božičem, oproste. Zdaj je dotiskana tudi druga naklada in med tem že odposlana naročnikom.
Naročnina znaša Diu 20'—, po posti p* Di* Hi—.
Dasi se k nam ne sliši pokanje topov, živi vendar več ali manj vsa Evropa v senci vojne.
Spor
med Italijo in Abesinijo je take narave, da razburja ne le ti dve državi, ampak domala vse velesile v Evropi. Treba je pomisliti, da vodi pot v Abesinijo skozi Sredozemsko morje, koder pelje tudi pot v Indijo, kakor smo že ponovno naglašali na tem mestu. Zato je razumljivo, da je
Anglija
postala spričo laških vojnih podvigov nemirna. Kajti njej zapreti ali okrniti pot v Indijo, pomeni toliko kakor uničiti njeno svetovno gospostvo. Zato je bila vsa Anglija, oziroma vse
Edvard, princ Waleški, ki bo po očetovi smrti zasedel prestol velikobritanskega imperija.
njeno zunanjepolitično prizadevanje usmerjeno v to, da si zavaruje to pot. Diplomatom se je tudi posrečilo, da so dosegli takozvani
britansko-francoski sporazum
S tem sporazumom, ki je vojaškega značaja, sta se obe državi zavezali, da bosta skupno na-
Petrolejska sankcija,
ki je bilo o njej nekaj časa toliko govorjenja, se je razlezla in je najbrž vsaj v doglednem času ne bo. Po posredovanju francoskih diplomatov so se, kakor je videti, tudi angleški sprijaznili z mislijo, da ne bodo preostro nastopali proti Italiji. V bistvu je seveda treba iskati v ozadju isto hladno resnico kakor danes povsod na svetu, namreč — denar. Naj so ideje še tako lepe in plemenite, vzvišene in človekoljubne, jih današnji človek vrže v smeti, kadar sliši žvenket — denarja.
V Franciji
stoji vlada gospoda Lavala na precej trhlih nogah in se je ta teden neprenehoma majala. Z jeguljasto spretnostjo se je končno Lavalu posrečilo, da ji je podaljšal življenje za nekaj časa. Stara pa — kakor imamo pri nas navado reči — ta vlada ne bo. Podrl jo ho radikalni socialist Herriot.
Avstrija
tiplje okrog sebe. Rada bi si ohranila Italijo in vse ugodnosti, ki izvirajo iz tega prijateljstva, rada bi pa tudi zavarovala hrbet in noge, tako za vsak slučaj. Avstrijski kancelar Schuschnigg je zato potoval v Prago. Bilo je nekaj govorjenja, bilo nekaj ugibanja, uspeh tega potovanja pa bo bržkone odvisen od poteka laško-abesinske vojne.
V Grčiji
so izbruhnili nemiri, ki so jih povzročili pristaši Venizelosa, vendar so bili kmalu udušeni.
Na Dalnjem vzhodu
razvija Japonska vedno jačjo delavnost. Drobec za drobcem se drobi od prostrane Kitajske in se nič ne motimo, ako trdimo, da je prav blizu čas, ko si bodo tu stale nasproti štiri svetovne sile: Amerika, Anglija, Japonska in — Rusija.
Zunanje - političen pregled
Angleški kralj Jurij V. umrl
Rudyard Kipling
Pred kratkim je umrl ta slavni angleški pisatelj. Bil je duhovit človek, ki je mnogo prepotoval in mnogo videl na svetu. Zato so tudi njegova dela tako priljubljena. Najbolj znana po svetu je izmed vseh Kiplingova »Knjiga o džungli«. V njej opisuje pisatelj čare in skrivnosti indijskega pragozdnega življenja.
V noči od ponedeljka na torek tega tedna je umrl angleški kralj Jurij. 2e pred nekaj leti je kralj težko obolel in so s strahom pričakovali najhujšega. Toda kralj je ozdravel in ves angleški narod je bil vesel. To pot je bila bolezen močnejša. Angleški prestol bo zasedel najstarejši sin princ VValeški.
stopali v Sredozemlju in tudi skupno branili, ako bi bilo treba.
Ker pa je Francija soseda
Nemčije
s katero kljub rednim diplomatskim odnosom ni pravega sosedskega prijateljstva, je sporazum seveda razburil Nemčijo. Diplomacija pa zagotavlja, da francosko-nemški sporazum nikogar ne ogroža in je namenjen izključno samo obrambi v slučaju, da bi laško-abesinski spor pri-vedel do takih nezaželjenih posledic. Kako se bo Nemčija zadovoljila s takimi izjavami, je vprašanje bodočnosti.-
Angleški kralj Jurij V., ki je v starosti v torek 21. t. m. umrl.
Kmetska
Iz Slovenife v Bratislavo
V	mrak se je pogrezalo ptujsko polje, le Boč je odseval v rahlem svitu večernega žara, ko sem brzel proti Mariboru, kjer sva se imela sniti s tovarišem, da nastopiva skupno pot do Bratislave, kjer se bova udeležila prosvetno-organiza-toričnega tečaja S. U. S. (Svobodne učenie sed-liacke — Svobodna kmetska prosveta.)
Po veselem snidenju sva zamenjala denar za Kč ter nekaj šilingov, opravila s potnimi listi in vstopila v avstrijski vlak, pa smo se že vozili proti meji. Dobila sva živahne sopotnike, ki so se vračali v Gradec menda s »kolin«, ker so vozili seboj precej sveže svinjine, za katero so jim cariniki na meji zaračunali čedno vsoto, ter so se zato celo pot zgražali v najino dobro voljo, kajti midva sva s tranzitnim vizumom za 2 šilinga odpravila vse. Od Gradca naprej sva bila sama v kupeju, ugasnila luč ter opazovala pokrajino v mesečini; brzimo mimo neštetih lučk industrijskih naselj, svet se vidno vzdiguje in tako se vzpnemo do Semeringa — višinskega letovišča najvišje točke najinega pota. Radi pozne ure je bila razsvetljena postaja popolnoma prazna in pršil je rahel dež. Čim potegne vlak iz postaje, smo že v tunelu in drsimo po vijugah neštetih tunelih, viaduktih in serpentinah vedno nižje v podonavsko ravnino. Je '.o res svojevrsten občutek, ko se vsak trenutek menja razgled na gorske velikane, nevarne prepade, kopice luči v dolini in šumeče vodopade, ki šume pod viadukti. Z dnem smo na Dunaju, na kar naju opozori klic: >vsi izstopiti«! Tu lije dež, zato se kar s prvim tramvajem popeljeva do električnega brzca, ki naju potegne med vrtovi v okolici mesta, ter čez ogromne njive, po katerih se vije tndi asfaltirana cesta in brzijo avtomobili bliže modri Donavi. Tu je že vreme jasno in vidiš orača z voli, konji in celo traktor orje v bližini meje, kjer morava prestopiti in zopet urediti carinske formalnosti, kar pa gre gladko, ker sva se s tovarišem držala zelo korajžno, saj najine »zaloge« valute so bile zelo skromne. Še malo, pa sva v Bratislavi, ki se blišči v solncu. Izstopila sva pred Kmetskim muzejem, kjer so naju v tajništvu S. U. S. prisrčno sprejeli predstavniki Slovaške kmetske mladinske organizacije ter ostali tam zbrani udeleženci tečaja. Nato sva si ogledala tudi mesto, ki ima tudi svoj "»nebotičnik in trg, na katerem je vladalo živo razpoloženje; tu čuješ različne jezike in vidiš pestre noše. Proti večeru smo zasedli udoben »Tatra« avtobus, ki nas je potegnil do Eberharta — našega cilja. Gostoljubno nas je sprejel ravnatelj kmetijske šole, ki se nahaja v gradu in kjer se tudi vrši tečaj.
V	nedeljo 12. januarja smo se zbrali, 40 udeležencev tečaja, med njimi dva Podkarpat-ska Rusa, vseh 60 učencev kmetijske šole s profesorji in učitelji in častnimi gosti v glavni dvorani k slavnostni otvoritvi tečaja. Predsednik gosn. dr Antonin Štefanek in vsi ostali govorniki ?o naglašali važnost podeželja nasproti mestu Iz izvajanj moremo posneti, da je edino podeželje znalo obdržati zdravo vero v pravičnost in poštenost, spoštovajoč stare običaje in navade rodbinske in medsebojno pomoč. Na teh zakladih moramo skupno gojiti duhovno in gmotno kulturo našega podeželja, da ga tako obvarujemo pred propastjo, ki mu grozi iz mesta.
O poteku tečaja samega poročava na tem mestu prihodnjič. — Tomažič-Kronovšek.
m «i c
Dobrunje
Po daljšem molčanju se zopet oglašamo. Toda čeprav smo molčali, smo bili ves čas delavni, saj je bil naš cilj in smoter, da se izpopolnimo vsestransko na polju kmetske p rosvete in ideje.
mladina
Da smo pravilno usmerjeni, kaže lepa vrsta članov, ki so pristopili z novim letom.
Redno se udeležujemo, sestankov, ki so dvakrat mesečno, po možnosti pa še večkrat. Tedaj z zanimanjem sledimo predavanjem, ki jih izvajajo naši tovariši. Zadnji je predaval tov. Ci-merman: »0 travništvu« in tov. Žabjek: »O ko-košjereji«.
Dramatični odsek je priredil igro »Grunt« doma in v Zalogu. Sedaj pa se študira »Teta na konju«.
V	nedeljo 26. t. m. pa pripravimo našim prijateljem okusno »Kmetsko večerjo« s prav pestrim sporedom pri »Mihatu« (M. Habiču) v Sostrem, kamor tudi Vas prav tovariško vabimo — nasvidenje! S tovariškim pozdravom za društvo kmetskih fantov in deklet »Dobrunje« Anica Završnikova.
Gotna vas
Društvo kmetskih fantov in deklet Gotna vas je priredilo lani tekmo koscev in kolesarsko tekmo z vinsko trgatvijo, ki se je v moralnem oziru prav dobro obnesla. Zato le naprej, kmetska mladina, za našo kmetsko zmago!
Skoke
Naše društvo je imelo na Štefanovo dobro obiskano igro »Divji lovec« z dvema predstavama. Šola, v kateri smo igrali v Dobrovcih, je bila obakrat nabito napolnjena. Sedaj nameravamo še s to igro dvakrat gostovati v Teznu in sv. Miklavžu. Vaje za igro so trajale le tri tedne in nastopili so večina igralci, ki so bili tokrat prvič na odru in vendar je bil uspeh igralcev takšen kot še nikoli v tem okolišu.
S tem smo pokazali frakariji, da tudi brez nje gre in da stojimo na trdnih tleh brez kle-canja v kolenih. Naše društvo je v sijajnem razmahu. Pozimi imamo namen graditi svoj lastni gledališki oder, ki nam je nujno potreben. Načenjamo vprašanje svojega lastnega krova. »Kmetski dom« mora stati na Skokih, prej ne odnehamo! Takoj po občnem zboru začnemo akcijo. Članstvo želi dela in razmaha. Vsa vas je z nami, ker starejši vidijo v nas moč zdravega duha, čvrstih rok in dobre volje. Mladina je vsa pri nas. Njiva, na katero sejemo, je dobro obdelana in gnojena; kajti deteljca raste na nji, ko dosedaj niti oeat ni poskušal vzkaliti.
• t
Slov. Konjice
Društvo kmetskih fantov in deklet v Konjicah pripravlja ljudsko igro »Domen«, ki jo bo uprizorilo na Svečnico. Društveni občni zbor se bo vršil še tekom januarja. Delamo — četudi nam podstavljajo polena ' iVh- "
žreče
Naše Društvo kmetskih fantov in deklet pripravlja ljudsko igro »Za staro pravdo«. Občni zbor bo začetkom februarja.
Tepanje
Naše Društvo kmetskih fantov in deklet pripravlja Golarjevo igro »Dekle z rožmarinom«. Mnogi so nam napovedali smrt. Vsem tistim: Dokler bo živel na svetu kmet, tudi nas ne boste ubili!
Zaključek
II. prosvetno-organizatoričnega tečaja Pododbora Zveze kmetskih fantov in deklet za srez Logatec.
V	dneh 11., 12. in 13. t. m. se je vršil v Grohovem pri Cerknici prosvetno-organizatorič-ni tečaj za Notranjske kmetske fante člane »Društev kmetskih fantov in deklet in one, ki še niso organizirani. Redno se je tečaja udeleževalo lepo število fantov, mnogi drugi pa so se udele-
ževali predavanj potem, čim so opravili svoje dnevno trdo delo, ki jim nudi boren košček črnega kruha, velikokrat pa še tega ne.
Borbeni tovariš predsednik Pododbora Ivan Korošec je vodil tečaj, predavali pa so: delegata Zveze tov. Fr. Hočevar in France Gerželj, narodni poslanec Stanko Lenarčič, sreski kmetijski referent Konrad Peoovnik, dr. Ciril Kraševec in šolski upravitelj Venčeslav Winkler, pisatelj povesti »Potoška mladost« v lanskoletni »Grudi«.
Tečaj, ki je obsegal predavanja o organizaciji, kmetski ideji in vzgoji, pravu in drugih kmetskih vprašanjih, je vsekakor dosegel svoj namen, sad njega je, da so fantje odnesli na svoje domove nove duhovne moči, prežete z borbenostjo za preporod življenja ubožanih Notranjskih vasi.
Mladic
Slovenska občina
Pod tem naslovom je bil priobčen v »Slovencu« št. 13 a dne 17. t. m. uvodnik, ki blati in žali naše od ljudstva izvoljene slovenske župane med drugim s takimi-le cvetkami: »Svobodno izvoljene voditelje občin so z oblastjo pagnali in na njihovo mesto postavili najslabše vzorce, take, ki se valjajo na dnu vsakega naroda, da kalijo njihovo čisto vodo.«
Gospodje okrog »Slovenca«, to je težka pavšalna žalitev naših poštenih in vestnih slovenskih županov, ki vam ne bodo mogli oprostiti, kljub temu, da se delate danes pomembne. Gospodje, ali se ne zavedate, da tako hujskaško pisanje upropašča v narodu vsako dostojanstvo in ubija že v osnovi vsako politično moralo?! Častna dolžnost vseh poštenih od ljudstva izvoljenih slovenskih županov je, da si ta težak očitek pa magari pred sodiščem izbrišete! Saj obstoja še vedno tiskovni zakon, ki je v tem pogledu kar je pošteno in prav, strog kakor je stroga šiba božja.
Vzporedna tfoltova
Na bojišču teče kri — drugje zlato
Ze nekaj tednov moči afriška tla — »krvava reka«, kakor je pel naš Prešeren. Koliko jih je, ki ne bodo nikdar več gledali solnca. Abesinci so vmes, pa tudi iz Evrope jih je precej, Lahov in drugih. Vojna je pač zver, ki nenasitno žre in žre. Nikdar ji ni dovolj krvi.
Medtem pa, ko se pustinjski pesek na abesinskih bojiščih koplje v tokovih človeške krvi, se drugod steka — zlato v žepe mednarodnih bogatinov.
Družba Sueškega prekopa je objavila podatke o prometu skozi ta prekop za čas
od 25. junija do 25. decembra 1935.
V tem času je skozi prekop plulo v afriška pristanišča 445 laških prevoznih ladij, ki so razen vojakov in vojaških delavcev vozile v Afriko vse, česar je treba za vojno: tovorne živali, avtomobile in druga vozila, letala, municijo, premog, les, slamo, cement,, bencin petrolej, gonilna olja hrano za ljudi, krmo za živino, bombe, razstrelivne snovi itd.
Iz Afrike v Evropo je v istem času plulo skozi prekop 338 laških ladij ki so prepeljale nazaj v evropsko domovino 35.697 bolnikov in ranjencev.
Ta velikanski promet je seveda pogoltnil tudi velike množine denarja. Italija je plačala Sueški družbi na samih prevoznih stroških — ako preračunamo zneske v našo veljavo — nekako 350 milijonov dinarjev. Vsak delničar družbe je ob koncu leta za slednjo delnico prejel dividendo v znesku 89'17 frankov (okrog 260 dinarjev!).
Te številke dovolj zgovorno pričajo, kako v vojni prelita kri usiplje — bogatinom v žepe — zlato!
Novice
Prepir med delavcema. Zakaj?
Starejši delavec očita mlajšemu, da je njegovo perilo zaprano in da njegova žena ne zna prati. Mlajši pa se poteguje zanjo. V pranju izkušena gospa Ivanka daje starejšem delavcu prav: S terpentinovim milom Zlatorog se da oprati z lahkoto vsako še tako zaprano perilo. Tu šele prav pokaže to milo svojo čistilno moč!
OV°TERPENTINOVO MILO
Senator dr. Drago Marušič častni občan občine Lesce
V sredo, 15. t. m. se je zglasila deputacija sestoj eča iz zastopnika občine, cerkve in šole iz Lesc, navzoč pa je bil tudi delovodja občine g. Sitar, na stanovanju senatorja dr. Marušiča in mu izročila diplomo častnega občanstva občine Lesce.
Občinski odbor je na predlog stavbnega in krajevnega šolskega odbora soglasno sklenil v svoji seji, dne 14. decembra 1934. imenovati dr. Marušiča za častnega člana v znak njegovih zaslug, ki si jih je stekel ob zgradbi nove šolske stavbe. Diplomo, ki je bila šele sedaj dovršena, mu je izročil g. I. Ažman v imenu občine, zahvaljujoč se še enkrat za vse razumevanje, ki ga je vedno kazal za Lesce, zato naj mu bo to malo priznanje njegovemu delu kot bivšemu banu Dravske banovine in hvaležnost, ki jo pač svet zlasti v sedanjih časih zelo redko komu izkazuje.
Zahvalil se mu je tudi g. župnik Avsec v imenu cerkve, ki ji je svojčas naklonil znesek Din 10.000. — šolski upravitelj g. Knez se mu je zahvalil v imenu učiteljstva, izročujoč mu povečano fotografijo otvoritvene svečanosti, ki se je vršila v zastopstvu Nj. Vel. kralja.
Senator g. dr. Marušič se je zahvalil za častno občanstvo Lesc in poudaril, da je nanj ponosen. Lesce stoie že desetletja v kmetski in nacionalni fronti, storil pa je le svojo dolžnost, ako je zamogel na položaju bana priskočiti na pomoč občini, ki je gradila dom mladini, kateri je treba doprinesti največjih žrtev. Deputacija je ostala s senatorjem nad eno uro v prijateljskem razgovoru.
Povest IZOBČENCI je morala danes radi poročila o knjigah Kmetijske matice izostati.
Država je odkupila slovenske lokalne železnice
»Glas Naroda« od pretekle nedelje poroča, da je ministrski svet na svoji seji v petek zvečer med drugim sklenil odkup prog vicimalnih železnic Ljubljana—Kočevje in Novo mesto, Ljubljana—Vrhnika in Kranj—Tržič.
»Kakor je znano, se nahajajo skoro vsi papirji teh železniških družb v slovenskih rokah in je država popravila krivico, ki se je godila ves čas po prevratu lastnikom, ker je država izkoriščala te železnice, ne da bi zato kaj plačala.« Tako ve povedati »Glas Naroda«.
Kmete in občine, ki leže ob navedenih progah in ki so pred vojno s težkimi žrtvami nakupovali papirje teh železniških družb silno zanima, katere slovenske roke imajo dotične papirje in koliko znaša odkupna cena. To jih zanima še prav posebno sedaj, ko so izredno hudi časi za denar. Morda bo »Glas Naroda« prihodnjič tudi to pojasnil.
X Dražba kožuhovine v Ljubljani bo v ponedeljek dne 27. t. m., na kar opozarjamo vse, ki kožuhovine še niso odposlali. Blago naj takoj pošljejo lovsko-prodajni organizaciji »Divja koža«, Ljubljana-Velesejem.
Brezovica. ... ,«, u U	i« SueU «.f
i, tt ' /. S ^ .	i •„	,» JI i j 1 K \ -	j
X V Kranjski gori so razpisane občinske volitve za nedeljo 1. marca.
X V Savinji Peči je gorelo pri posestniku Antonu Repanču. Mati je v zadnjem trenutku iz goreče hiše rešila svojega najmlajšega štiriletnega otroka, vse imetje pa je ubogi družini pogoltnil požar.
Srečen pes. Praški bogataš Štokinger je zapustil vse svoje premoženje svojemu psu. Za skrbnika je postavil praško občino, ki bo obenem podedovala premoženje, kadar bo pes poginil. Take prismodarije si more zamisliti le kak prenasit bogataš, ki ima pasjo pamet in vest.
Najtanjšo tkanino izdelujejo v Indiji. Trideset metrov take tkanine se more spraviti v kokosov oreh.
16	ULOVČJI PES
ob vodi kraj Ine,4 kakor trepetajoča žival proti bajti. Silški vodja postaje je uganil: Domov k zarodu ga žene srce. Prekletnik hoče biti še enkrat toplo pobožan, a jutri se javi sodišču. Črnemu utriplje orožniško srce. Krvoločno divje šine izza grmovja. Do šest čevljev visoko se vzpne ravno ko sveča:
»Stoj! V imenu zakona!«
O kajpak! Kakor že so morilci. Obstati in čakati vodjo silške postaje. Skokoma plane po strmem bregu, obstoji kraj deroče vode, premišlja samo sekundo, ko ga že zgrabi črni z veščim orožniškim prijemom:
»Naprej-maršk
Oni se divje besno brani. To se udriha in kolje; kaj bi neki mogel dosti izgubiti takle morilec.
Kakor bi mignil, ležita oba v vodi, on in vodja. Med padcem se morilec izvije njegovi taci. Plava prosto v široki tok. Koj za njim v škornjih in ostrogah pogumni ulovčji pes. Vzeti si hoče svoj plenček:
»Nisem Butalec; te že zgrabim!«
Le še ped daleč je od njega, pa ga vendar ne more doseči. Zdaj se vnovič požene. Hoče ga prijeti. Tedaj ga s puško in pasom vred potegne tok. Podhuljeno ga opla-kujejo valovi.
»Devet hudičev! Na dno me vleče!«
Da, umor ne tehta v vodi niti pol tiste teže kakor torba za patrone, službena puška in sablja.
Morilec se opogumi. Čuti premoč. Plava prosto.
* Ina (Inn) = reka na Tirolskem.
DOLŽNE BUKVE	13
Mati ni rekla nobene besede več in se je obrnila, da pojde. Njene oči so ostale suhe. Ni mogla jokati. Tedaj bi se ji bilo olajšalo.
Pred cerkvijo je stalo polno ljudi v gruči. Vsi so sočutno gledali za božjo taščo, ko je počasi odhajala. Ta in oni je tudi polglasno dejal, da je mati lahko slišala:
»Uboga mati!«
Mati pa ni marala človeškega usmiljenja. Stisnila je zobe skupaj, šla posredi skozi gručo in ni dala opaziti svoje reve. Zdela ee ji je vse prevelika za človeško usmiljenje.
NAS CA)
je strokovnjaško sestavljena mešanica domačih čajnih zelišč, najboljša naravna zeliščna krepilna hrana, rabi
manj sladkoria, je cenejši in kar je najvažnejše, NI zdravju škodljiv.
N A i i A J dobite v vsaki boljši prodajalni
X V Metavi pri Košakih je bilo te dni vlomljeno pri posestniku Antonu Zimipu. Vlomilec je odnesel za okrog 2000 Din obleke in perila. Isti dan je poskušal svojo srečo tudi v Završki vasi. Tam so ga prepodili. Na begu je izgubil čepico, po kateri so orožniki spoznali, da je grešnik 231etni delavec Franc S. iz Jurjevskega dola.
X Pri Zagorju je Sava naplavila truplo okrog 30 let stare ženske. Neznanka je visoka 170 cm, pristriženih in onduliranih las, in je imela na sebi svileno perilo in svileno temno-modro obleko.
X V Velenju sta se sprla tamošnji konjač Vinko Švener in Štefan Melanšek. Melanšek je povabil konjača, da se je z njim peljal domov. Med vožnjo pa sta se sporekla in spoprijela. Švener je Melanšku pobegnil raz voza, ta pa za njim in nadenj! Doma je Švenerju postalo slabo in je umrl, preden je prišel poklicani zdravnik.
X Izrodki današnjega časa. Subotiška policija je te dni odkrila razbojniško bando mladih zločincev, ki je kradla vse na okrog. Pet mladoletnih otrok je pridno čitalo razne pustolovske romane in posečalo kinematografe, kjer so gledali razne razbojniške podvige. Pod vtisom takih romanov in filmov so sklenili osnovati svojo tatinsko družbo in poskusiti sreča Izvršili so več tatvin in vlomov, dokler jih ni policija polovila.
X Generalna lista izžrebanih obveznic vojne škode. Avgust Pertot, uradnik Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, je izdal v samozaložbi celokupno listo vseh dosedaj izžrebanih obveznic vojne škcde nove emisije. Lista je urejena za vseh dosedanjih 6 žrebanj v aritmetskem redu, tako dia si s tem prihranimo mnogo dela in časa pri iskanju, razven tega nam pa knjižica nudi sigunost, da te ala one številke nismo prezrli. Lisita je bila pregledana in overovljena od tukajšnje borze za blago in vrednot© ter ima radi tega uradni značaj. Knjižica se naroča pri založniku: Gledališka ulica 13 in stane 20 Din.
X Rdeči križ je v Sisku otvoril uarodno kuhinjo, ki bo preko zime dajala 250 siromašnim šolskim otrokom hrano. Kuhinja se vzdržuje iz prostovoljnih prispevkov meščanstva in mestne občine.
X Razbojniška tolpa Husejina Boškoviča v Bosni je leta 1921. pobila 17 ljudi. Te dni so orožniki polovili sedem teh zloglasnih razbojnikov.
X Blizu Smedereva je Zivka, žena bogatega posestnika Vučka Nikoliča, vpričo njega postala žrtev svoje tašče, Vučkove matere. Mož je bil na smrt bolan in je dal poklicati mater k sebi, ker ji je v primeru smrti hotel zapustiti del premoženja. Radi tega sta se ženski sprli in mati je vpričo umirajočega sina ubila njegovo ženo Živko. Po strašnem dejanju se je sama javila orožnikom.
X Novo postajo urede v kratkem na progi Kamnik—Ljubljana med sedanjima postajama černuča in Trzin.
X V Surdulici blizu bolgarske meje letošnjo zimo še ni bilo nič snega. Zdaj dozorevajo tam limone, po vinogradih je pa še celo precej ne-obrezanega grozdja.
X Lani se je od začetka leta do konca septembra izselilo iz naše države 9277 ljudi, od teh iz same Slovenije 325. Po poročilih izselje-niškega komisarijata v Zagrebu živi izven naših državnih mej 350 tisoč slovenskih izseljencev iz Jugoslavije.
X Med Bregom in Sevnico so našli na progi neznanega moškega mrtveca, starega od 25 do 30 let. Ker ni imel pri sebi nobenih listin, ne vedo, kdo je.
X V Št. Andražu pri Velenju je Martin Brinšek napadel 27 letnega posestnikovega sina Avgusta Zajca in ga je z nožem zabodel v prsi. Poškodba je smrtno nevarna.
X Tridnevni vinarski in kletarski tečaj na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru traja 27., 28. in 29. t. m. Teoretični in praktični pouk traja od 8. do 12. in od 2. (14.) do 6. (18.) dnevno.
X V Kamniku dograjujejo protituberkulozui dispanzer, ki bo otvorjen 1. marca.
X V Pongercih pri Ptuju je pogorelo gospodarsko poslopje posestnika Jožefa Baumana. Požar je uničil več sena, slame, drv, koruze in orodja. Zgorela je tudi slamoreznica. več vozov in nekaj perutnine. V nevarnosti je bila vsa vas. Sumijo, da je bil ogenj podtaknjen.
X V Bistrici pri Tržiču je umrl V visoki starosti 77 let posestnik in gostilničar Lovro Aljan-čič. Blag mu spomin!
X Licitacija za dela na Medenskem klancu je razveljavljena, kakor poroča ljubljanski »Slovenec«. Več o tem glej med »Doma in po svetu«!
X Muzej kneza Pavla je bil slovesno otvorjen v Beogradu v soboto 18. t. m.
X Iz Dobovca v Trbovlje grade cesto tamošnji domačini, pa ne morda s kako javno podporo ali pomočjo, ampak na svojo korajžo in — za božji Ion. Dnevno dela na cesti po 80 do 90 ljudi.
U L O V C J I PES
Njegove poštene stiske se ni hotel nihče usmiliti. Na svetu ni bilo nikjer denarja. Niti goldinarja niti štiraka. Dokler ni moril in si vzel, česar je potrebovai. Sedaj je bilo mahoma denarja na kupe. Stotak so dobri ljudje razpisali za njegovo glavo, kdor jo prinese, bodi živo ali mrtvo. Vsi hribovski žandarji so se pojali za njim in ga niso ujeli, kakor je to že pač v navadi. Najprej v prežo, potlej v mrežo. Ljudje so rekali:
»Ako ga kdo stakne — edino silški postajevodja, tisti črni; drugi nihče. Ta je še vsakega dobil!«
Ne reko mu zastonj krvavi ulovčji pes1 s hribov. Ta se nikoli ne utrudi. Železna kolena mu nikdar ne klec-nejo. Črnorjavo sta ga ustrojila veter in vihra. Oči kakor ris. Noč in dan na preži. Po hribih navkreber in navzdol, na samotni cesti, hujše ko je, ljubše mu je — res, tisti črni iz Silza2 je bil z dušo in telesom žandar. In je bil dosti bolj moder in pretkan ko vsi oni za zeleno mizo. Oni so mislili, da jo je morilec že popihal čez mejo. Tiralico na tiralico so pisarili za njim. Črni iz Silza pa ve l>olj natanko. Se smeje skrivaj 6kozi pasje-bele zobe:
»Papirjevci! Imajo možgane v škornjih! Kdor zavoljo žene in otroka ropa in mori, ne zbeži daleč proč od zaroda.«
1 Ulovčji pes = poudarek v razliko od lovskega psa. Lovski •amo lovi, ulovčji pa tudi res ulovi, doseže torej na lovu — ulovelt,
* Silz, ime kraja.
DOLŽNE BUKVE	15
Ej, črni iz Silza ve natanko, kako in kaj. Ima sam doma otroka in ženo! On išče v bližini. Noč in dan je bil na preži. Pri Bogu, ni mu šlo za glavnino. Na to ni niti mislil. Pravi žandar pozna drugačno čast.
Gori in doli po cesti se rogajo ljudje:
»Naši žandar ji so stari Butalci! Nobenega ne ujamejo, če ga že v naprej nimajo!«
Prepevali so zabavljice. Kjerkoli se je prikazal šišak1 na dan, so ljudje pozdravljali, čeprav samo z očmi: »Dobro jutro, gospod žandar! Ni nobenega morilca na spregled?«
»2e spet letiš,« gode ženska postajnega vodje. »Noč in dan človek ne ješ in nič več ne spiš. Nimamo ne moža in ne očeta več!«
Tedaj je ves višnjev v glavo zarohnel:
»Preden nimam takega razbojnika, takega ničvrednega, navzkriž uklenjenega v železju, nisem noben žandar več. Samo še klomudra. Š*st čevljev noter v tla me je sram!«
In spet na piano kakor v hudi vročini. S puško in pasom morilca ujet.
»Človek, postani moj, ali pa me razžre nemir!«
Orožnik, pazi, da kdo tebe ne ujame. Nekdo že leži na preži. Je orjak.
Nekoč med dnem in somračjem izsledi morilca. Spazi ga vsega zmedenega in splašenega, kako se plazi po olšju,
3 šišak = »pikelhavba«, čelada, kakršne so v Avstriji uoniU orožniki.
X Blizu Kamnice so v Kamniški grabi našli ljudje v potoku mrtvega novorojenčka in obvestili o tem oblasti.
X Sadjarska in vrtnarska podružnica v Ptuju je tedni obhajala lOletnico svojega obstoja.
X Gasilska župa Murska Sobota je priredila enodnevne gasilske tečaje v poslopjih osnovnih šol v Pertoči, na Tišini in v Soboti.
X 434 milijonov dinarjev nam v klirinškem računu dolguje Nemčija.
X 25 let bo delal v ječi pokoro razbojnik Jože Urbane. Bil je že lani v Novem mestu obsojen na 10 let težke ječe zavoljo raznih zloči-
nov. Preden pa so ga prepeljali v kaznilnico, je pobegnil iz novomeških sodnih zaporov in je pri tej priliki napadel in nevarno poškodoval paznika Ludvika Tesarja, ki mu je zadal več ran. Zdaj je bil Urbane obsojen še na 15 let, tako da ima skupaj 25 let Urbanč je star šele 30 let.
X Trodnevni kletarski tečaj se vrši dne 27., 28. in 29. januarja (ponedeljek, torek in sreda t. 1. na baaovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja dnevno od 8. do 12. in od 14. do 18. ure.
X Nova železniška proga Veles-Prilep je bila preteklo nedeljo otvorjena v navzočnosti zastopnika Nj. Vel. kralja in kneza-namestnika Pavla generala Nikolajeviča. Otvoritvi ije prisostvoval tudi francoski finančni minister Rey-nauld.
Po svetu
■	Lindbergh je zbežal iz Amerike. Najboljši svetovni letalec Lindbergh, ki je prvi preletel Atlantski ocean iz Amerike v Evropo, je pribe-žal te dni na Angleško, da bi se umaknil neprestanim grožnjam raznim gangsterjem, ki mu prete z ubojstvom tudi drugega sička. Prvega otroka so namreč razbojniki Lindberghu ukradli in umorili. Glavni osumljenec umora je bil obsojen na smrt in čaka, da bo sedel na električni stol, ako ne bo v zadnjem trenutku pomiloščen. Lindbergh je dobival grozilna pisma, da mu bodo umorili tudi drugega otroka. — Ker mu Amerika ne more zasigurati varnosti, je Lindbergh zapustil z ženo in otrokom svojo domovino in se preselil na Angleško.
■	Zemlja se premika pod budimpeštanskim gradom. Doslej se jo premaknila za 7 centimetrov in so zaradi tega v grajskem zidoviju nastale nevarne razpoke. Več novih hiš v grajskem obližju pa so morali izprazniti, ker preti nevarnost, da se bodo podrle.
Varno naloiite svoj denar pri
HRANILNICI KMEČKIH OBčIN V UUBUAN!
Miklošičeva cesta St. 19. V pata« Vzajemne zavarovalnice
Telefon 21-83 - CcL račun 10.545
Hranilne vloge na knjižice, stalno razpoložljive, sprejema in jib obrestuje najugodneje. Večje stalne vloge z odpovedjo po dogovoru. — Zavod |e pupilarno varen, ker jamči zanj 16 vetjih kmečkih nbtin z vsem svojim premoŽenjem in z vso svojo davčno močjo, Itr ie stalno pod nadzorstvom Danskega komisarja. Uradne ure za stranke so od 8. do 12. ort dopoldne.
■	Nobile poveljnik italijan. letalstva. Generala Nobila poznamo že iz 1.1927., ko je plul z velikim zrakoplovom na Severni tečaj in se tam ponesrečil. Ker je poskrbel najprej za svojo varnost in potem šele za svoje tovariše, ga je Mussolini degradiral. Nobile je užaljen zapustil Italijo in se naselil v Rusijo, kjer je stopil v sovjetsko službo in vodil tehnična dela v neki moskovski letalski tovarni. Mussolini namerava poklicati Nobila nazaj v Italijo in mu poveriti poveljstvo nad vojnim letalstvom.
■	Največjo električno uro so postavili na nekem letališču v Južni Afriki. Kazalec ure je dolg 0 metrov.
Katere mline se smatra za kmetske mline
Trgovinski minister je z oziroin na številna vprašanja, kateri mlini se morajo smatrati kot kmečki mlini in kateri za vodeničarje v smislu uredbe z dne 4. julija 1934 o izvestju kmetskih
mlinov iz mlinarskega obrta odločil naslednje: Uredba II. br. 23.077 z dne 4. julija 1934 o izvzetju kmetijskih mlinov iz mlinske obrti, izvzema kmetijske mline (vodenice) iz seznama obrtov po točki 61. § 23. zakona o obrtih. Cilj te uredbe je, da poudari, da ni obrt delo, kj se mehanično izvršuje in ne zahteva nikake posebne izkušnje. Kot tako delo pa se lahko smatra samo ono, ki se opravlja s primitivnimi sredstvi, to je delo, ki se opravlja z mlinskimi kamni. Mlinarsko delo, ki se izvršuje z uporabljanjem naprav za čiščenje, presejavanje in tipi-ziranje moke, zahteva večjega izkustva, ki se lahko pridobi s praktičnim delom v dotičnem industrijskem obrtu. Na tako delo se ne more nanašati gornja uredba, temveč je treba za to iskati kvalifikacije po odredbah zakona o obrtih.
Pojasnilo
Na gnjusne, izmišljene in lažnjive napade na mojo osebo tako v časopisju kakor tudi ha shodih, ki jih je priredila JRZ, pojasnim vsem dostojnim volilcem občine Mošnje, kakor tudi slovenski javnosti sledeče:
Nisem imel nameua oglasiti se pred javnostjo, ker smatram da so volitve občinskega odbora popolnoma interna zadeva iste in občanov, toda moji nasprotniki so se v svoji onemoglosti poslužili časopisja in shodov ter zlili vso gnojnico svojih posod na mene.
Raznesli so polno besed in podtikanj, ki so same prazne marnje in ne nudijo prav nobenega dokaza, da bi storil ves dolgi čas mojega županovanja v občini Mošnje karkoli, kar bi bilo v škodo občine in občanov. Vse moje javno delo je pač javna knjiga, ker lahko vsakdo vidi in pogleda, kaj sem poleg uradnih dolžnosti kot predsednik občine delal za občane v splošno korist naših kmetov, obrtnikov tudi izven županovanja. Vsi dobromisleči občani to tudi uvidijo, ter so me radi tega pozvali, da prevzamem mesto nosilca liste za volitve dne 2. februarja.
Knšižni dar
»Kmetijske Hatice«
Kakor že vrsto let, tako smo se tudi letos razveselili knjig Kmetijske matice. To je res dar!
Štiri lepe knjige nam poklanja to leto naša edina kmetska književna družba. Vsaka je po svoje zanimiva in tehtna, vsaka izmed njih izpolnjuje vrzel v našem slovstvu.
Prikupna in v vsakem oziru zanimiva za našega čitatelja bo knjiga NOVO KMETSTVO, ki jo ije iz češkega izvirnika lepo presadil k nam France Gerželj. Vprav na tem polju smo doslej občutili v naši književnosti občutno praznino.
Preprosti, poljudni način pisanja in razmo-trivania o vprašanjih, ki danes zanimajo vsakega podeželskega človeka in sploh vsakogar, ki se zaveda, da je podeželje mozeg naroda in poglavitni temelj njegovega obstoja, bo vsekakor pridobil knjigi brez dvoma širok krog čitatelijev. Brez znanstvene navlake, a vendar s potrebno resnostjo podaja knjiga v štirih poglavjih nekako kmetsko sociologijo, sicer v skromni, a vendar poučni obliki. Ker se pri takem spisu ni mogoče popolnoma izogniti izrazom, ki so nešolanemu čitatelju tuji, je prevajalec storil prav, da je knjigi dodal primeren slovarček tujk. Tako smo uverjeni, da jo bo s pridom in umevanjem lahko čilal tudi tisti naš kmetski človek, ki mu je žulij malone edina šola.
Zlasti za sedanje razmere je dobrodošla hirli strokovna knjiga ing. Vinka Sadarja LAN IN KONOPLJA.
Kakor v uvodu naglaša pisatelj sam, je napisal to lepo delo zato, da bi se pri nas poživilo lanarstvo. V času hude gospodarske stiske je hotel kmeta opozoriti na rastlino, ki mu je nekoč donašala lepe dohodke.
Umlijivo in zanimivo pisano delo bo brez dvoma našlo priznanje pri vseh, ki jim je namenjeno. Obsežna tvarina je obdelana tako pregledno in nazorno, da po knjigi z veseljem lista in jo prebira celo človek, ki mu je kmetovanje sapio še lep spomin na otroška leta. Od zgodovine lanarstva se čitatelj sprehaja po vseh lehali te gospodarske njive in pride nazadnje prav k tkalcem, da že lahko kar naroči platno za balo. Prijetno osvežuje besedilo vrsto narodnih pregovorov in rekov. Knjigo krasi obilo lepih in nazornih slik in črtežev. Kmetijska matica je na to delo lahko ponosna, čitatelja in naročniki pa smo ji hvaležni zanj.
V leposlovni matični knjigi se nam je to pot predstavil goriški rojak in znani slovenski pisatelj France Bevk. Pod skupnim naslovom SAMOTE je zbral tri značilne krajše povesti, ki nosijo v sebi vse značilne lastnosti Bevkovega pisateljskega daru. Prepričani smo, da jih bodo čitatelji sprejeli z zadovoljstvom. Saj Bevka kot pisatelja odlikuje marsikatera lastnost, ki odpira in utira pot k čitatelju: bistro zna opazovati, prijetno oblikovati in neizumetničeno povedati.
Kot četrta knjiga je izšel KOLEDAR za leto 1936, ki je po opremi in obsegu bogatejši mirno dosedanjih.
Izvirne risbe je oskrbel akad. slikar R. Šu-bic. Priznati je treba, da je mojstru vse, kar je letos narisal za koledar, res v visoki meri uspelo. Od naslovne slike do malih vinjet v knjigi je vsaka risba zase zanimiva mojstrovina, polna žive domačnosti in prijetne toplote.
Razen teli krasi Koledar še lepo število drugih slik iz domovine in od drugod.
V pestri vrsti prispevkov bo našel brez dvoma vsak čitatelj kaj primernega zase. Strokovni sestavki, razgled doma in po svetu, in še marsikaj, zlasti pa poročila o Abesiniji, ki danes zanima vsakega človeka, vse to bo Koledarju zagotovilo, da ne bo obležal zaprašen in pozabljen kje v kotu, ampak ga bodo ljudje z veseljem čitali. To pa je ono, kar hoče in mora vsaka dobra knjiga začeti.
Naj končam to poročilo. Čitatelja bodo presodili sami in sem prepričan, da bodo za matične knjige še bolj vneti nego so bili doslej. Ker Kmetijska matica tako vestno vrši svojo nalogo, upam, da se bodo tudi dosedanji naročniki zavedali svoje: Pridobiti Kmetijski matici novih naročnikov. Nihče naj ne prezre besedi S. Gregorčiča, ki so kot vodilno geslo v opomin postavljene na naslovno stran Koledarja:
^ Kar mož nebesa so poslala, da večnih nas otmo grobov, vse mati kmetska je zibala, iz kmetskih so izšli domov.«
S to zavestjo in s tem ponosom v srcu se oklenimo svoje Kmetijske matice — in zvestoba za zvestobol
TISKOVINE
mfcvrsl: irgmke, uradne, nklam-ne.časopjse, knjige, večbcj;
t m t	iti.	. š .
'<? m petam:
L1U B LIANA ,G R E GORČI č E VAšl-23
Vel-2r5-52^Meqvam:7iskcmuVki'kin:
Rezan in tesan les!
1000 kubikov smrekove in jelove deske 18, 24, 28, 38 in 48 mm debeline, '200 kubikov kratkih desk in latev, 250 kubikov inoralov, 500 kubikov tesa-nega lesa, 50 kubikov lipovih desk I. in II. vrste, 27 do 120 mm debeline, 50 kubikov iavorovih desk l. in II. vrste, 27 do 100 mm debeline, 60 knbikov jesenovih desk I. in 11. vrste, 50 do 100 mm debeline, 30 kubikov brestovih desk L in II. vrste, 00 do 120 mm debeline. 10 kubikov parjenih desk hrušk, 30 do 80 mm debeline, 40 kubikov parjene bukovine 27 do 80 mm debeline, 20 kubikov parjene orehovine 30 do 80 mm debeline, Kupuje in plača v gotovini — dobava takoj do konca aprila. Ponudite najnižje cene frank o Zagreb za manjše in večie količine na L. ŽAKMAN, ZAGREB.
Ker sem to storil, je pokoncu ves Izrael. Šele sedaj uvidim. koliko v naši občini pomenim, kajti neki pregovor pravi >da ni slab sad, ako se zaletavajo vanj ose in sršeni«.
Vprašam vse one gospode, ki imajo skomine po predsedniškem mestu v občini, zakaj Vas pa ljudstvo ni pozvalo, da prevzamete mesto nosilca na Vaši listi, zakaj pa se skrivate za nedolžnim g. Pangercem, ako je vsa občina za vami? To je dokaz, da niste storili ljudstvu nič koristnega in Vam povem, da mi z vsemi klevetami ne morete omajati zaupanja, ki ga ima ljudstvo do mene. Vsi prazni očitki, ki jih naslavljate na mene zadenejo Vaše somišljenike. Samo en primer:
Na shodih in po občini se raznašajo neke fotografirane izjave, ki sem jih poslal finančni oblasti v Radovljico uradno. In kaj je na tem?
Gostilničar Mirko Finžgar na Brezjah je hotel potočiti 1 sod vina, ne da bi plačal občinsko, banovinsko in državno trošarino, pa ga je pri tem zasačil organ finančne kontrole v Radovljici. Kot običajno pozove oblast občino, da poda izjavo o glasu prizadetega, v tem slučaju o gosp. Finžgarju.
Jaz sem s svojo izjavo rešil g. Finžgarja, da ni bil kaznovan radi tihotapstva. Pa se » vi'
s'to*, p* 4 'f- <y
Ta slučaj pa tudi pokaže županstvom, da niso sigurni uradne tajnosti.
Drug slučaj: Neki posestnik iz bivše občine Leše se je nekega dne spomnil, da ima še od občine Leše za tirjat nekaj za opravljeni kuluk in da naj mu sedanja občina Mošnje kot skupna komasirana občina izplača okrog 20.000 Din. Ker je občinski odbor to zahtevo, kot neupravičeno zavrnil, četudi je omenjeni posestnik vložil tožbo in jo je prva inštanca kot neutemeljeno zavrnila, se hoče občanom sugerirati, da sem storil vsled tega velikansko škodo občini. Toda vsi razumni gospodarji vedo, da sem s tem le obvaroval občino pred velikim izdatkom.
Vse te in enake laži pa pri volilcih ne zaležejo. Nasprotniki imajo tak strah pred mojo listo, da so gospodje zahtevali revizijo. Dobro, prav hvaležen sem jim, kajti ravno revizija je pokazala, da nimam skupno z upravo niti najmanjšega dejanja, ki bi bilo v škodo občanov, niti pare neupravičenih izdatkov, niti pare ne-vpisanih dohodkov in če bom vzlic temu razrešen sem tudi na to pripravljen. Toda, nihče ne more reči, da nismo delali ves čas, odkar nas je občinstvo postavilo na čelo občine, pošte-
no in nesebično. To nam je v zadoščenje ter grem skupno s kandidati moje liste mirno in samozavestno nasproti 2. februarju ter pri tem preziram vsako bevskanje izza plota, ker sem siguren, da bodo volivci vse to upoštevali. «•
Val. Touejc.
Sejmi
27.	januarja: v Vinici, Litiji, Vojniku.
28.	januarja: Dolenji vasi pri Ribnici, Dolnji Lendavi.
29.	januarja: v Rajhenburgu, Sv. Juriju ob Taboru.
30.	januarja: na Rakeku, v Turnišču.
31.	januarja: v Dobavi.
1. februarja: v Šturjah, Jurkloštru. Marenbergu.
Žrebanja
Pri žrebanju, ki se je vršilo dne 15. januarja, so bile amortizirane sledeče serije:
215, 465,	504,	528,	591,	612, 679, 761,
790, 808,	1052,	1119,	1242,	1320, 1337, 1754,
1880, 1881,	2105,	2180,	2380,	2387, 2402, 2679,
2978, 3121,	3282,	3612,	3760,	3800, 3834, 3908,
3947, 4120,	4276,	4651,	4834,	5388, 5683, 6025,
6416, 6516,	6534,	6538,	6826,	6840, 6939, 7379,
7385, 7846,	8062,	8070,	8269,	8305, 8831, 8843,
9068, 9131,	9210,	9434,	9460,	9513, 9538, 9585,
9598, 9668,	9731,	9773,	9854,	9973, 3212.
Večje dobitke so zadele naslednje serije: serija 334, štev. 91 Din 100.000-—; serija 3441, štev. 51 Din 25.000-—; serija 7218, štev. 58 Din 500-—; serija 9383, štev. 36 Din 500—.
Po 100 dinarjev so zadele naslednje serije: ser. 740, št. 35; ser. 3091, št. 15; ser. 3214, št. 77; ser. 4393, št. 68; ser. 4470, št. 50; ser. 5664, št. 77; ser. 6095, št. 28; ser. 6255, št. 97; ser. 6470, št. 5; ser. 6508, št. 31; ser. 6812, št. 14; ser. 8580, št. 71; ser. 9049, št. 94; ser. 9328, št. 16; ser. 9979, št. 87.
Po 50 dinarjev so zadele naslednje serije: ser. 356, št. 56; ser. 1027, št. 46; ser. 2027, št. 46; ser. 3172, št. 52; ser. 3903, št. 36; ser. 4657, št. 44; ser. 7595, št. 23; ser. 8055, št. 31; ser. 8097, št. 3; ser. 9760, št. 60.
s pomočjo zdravilnih svojstev raznih zelišč se dobi, ako se uživa MHGRSAN ČAJ", mešanica posebnih zdravilnih zelišč po sestavi zdravnika R. W. Pearsona, šef-zdravnika v Ben-galiji (Angleška Indija). — Po večletnih izkušnjah je neovrgljivo dokazana velika vrednost „HERSAN ČAJA." in to z nedvomnim uspehom pri obolenjih zaradi poapnenja žil, pritiska krvi, pri ženskih boleznih, pri menstruaciji (menjanju mesečnega perila), migreni, revmatizmu, obolenju obisti, jeter, motnjah v želodcu, zastrupljenju, zapeki, protinu, (giht), črevesnih boleznih, hemoroidih, zgagi in pri čezmernem odebelenju. — „Hersan £a|" se dobiva v vseh lekarnah. Poučno knjižico in vzorec Vam pošlje zastonj:
»RADIOSAN", Zagreb, Dukljaninova 1
Reg. S. št. 14001 1935.
Kmeije,
kupujte svoje potrebščine pri tvrdkah, ki nudijo blago v „Kmetskem listu"
ZDRAVJE
O EN AR naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu
Kmetski hranilni in posojilni dom
reg. zadr. z neomejeno zavezo
v LJUBLJANI, Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1
Telef. št. 28-47. Rač. pošt. hran. št. 14.257. Brzojavi: „Kmetski dom". Žiro rač.: Narodna banka
Vloge na knjižite in tGkoii račun sprejema proti najugodnejšemu obrestovanju — večje stalne vloge po dogovoru. // JAMSTVO ZA VSE VLOGE presega večkratno vrednost vlog. // Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. // Vložne knjižice drugih zavodov sprejema v inkaso. Sploh vrši vse denarne posle, ki spadajo v delokrog
denarnih zavodov.
BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8—12 in od 3—5, le ob sobotah in dnevih pred
prazniki od 8—12 V? ure.
Podružnici: KAM&9K - MASISOR
Stanje vlog: Din 35,000.000'- Rezerve: Din 1,300.000 -
01534801010200010208020201020102010201480102010201020101003200020102010100010201000500020101