Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se franknjejo in pošiljajo uredništvu „Mira“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Eokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Velja:
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravništvo „3Iira“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Za i n s e r a t e se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste za v s a k o k rat.
Glasilo koroških Slovencev
Leto XXVII.	V Celovcu, 26. decembra 1908.	Štev, 52.
Rojaki !
Ravno eno leto bo preteklo, odkar je prevzelo „]VIir“ sedanje uredništvo. Bil je čas, ko se je hotelo koroške Slovence razdvojiti in jih tako neusmiljeno izročiti našemu narodnemu nasprotniku. To pa se hvala Bogu ni zgodilo, kar ni v najzadnji meri zasluga lista „Mir“, starega zagovornika koroških Slovencev. Prijatelji, omogočite nam list razširiti! Ostanite nam zvesti in pridobite še novih naročnikov !
Današnji številki smo priložili tudi položnice za vplačanje naročnine.
Vsem „Mirovim“ naročnikom in prijateljem želita vesele božične praznike in veselo novo leto
uredništvo in upravništvo Jira“
Grafenauer — za kmete.
Zvečer dne 16. t. m. je imela agrarna zveza posvetovanje glede pooblastitvene postave za podaljšanje s Srbijo sklenjene trgovinske pogodbe glede uvažanja živine v avstrijske dežele. To zborovanje je bilo jako dobro obiskano. Bilo je navzočih nad 200 poslancev in tudi dva zastopnika vlade. Seveda so bili vrinjeni tudi taki elementi, katerih agrarno prepričanje se pokaže v pravi luči tedaj, kadar se nudi priložnost, kmetskim težnjam in potrebam nasprotovati. Oglasilo se je več govornikov, med njimi tudi poslanec koroških Slovencev, gospod Grafenauer, kateri je med splošnim odobravanjem, celo tistih poslancev, kateri so njegovi najhujši narodni nasprotniki, govoril sledeče:
Gospoda moja! Častita zastopnika vlade sta danes zopet prav lepo govorila, a jaz jima prav
nič ne verjamem. Avstrijske vlade so že skoz desetletja dajale trdne obljube v kmetskega stanu tičočih se zadevah; a nobena vlada še ni vedela, da dana obljuba zahteva tudi njeno izpolnitev, obljubilo se nam je vse, dosegli pa smo malo manj kot nič. (Pritrjevanje.) Gospoda moja! Ko se je lansko leto sklepala nagodba z Ogri, dovolilo se je vladi, sklepati trgovinske pogodbe z inozemskimi državami, kar bi ne bilo nič napačnega, ampak je samo ob sebi umljivo. Sklenila je torej vlada pogodbo s Srbijo, po kateri je dobila slednja država pravico, uvažati do 31. grudna 1908 35.000 volov in 70.000 svinj. Ta rok bo kmalu potekel in danes prosi zopet druga vlada — takrat je bil gospod baron Beck zapovednik -— za podaljšanje omenjene pogodbe s Srbijo do konca meseca sušca 1909. Že sedanja pogodba s Srbijo pomenja oškodovanje kmetskega stanu v Avstriji; a manj bi škodovala, ko bi naši diplomati dosegli ali dovolili Srbiji namesto uvažanja živih volov in svinj, le gotovo množino mesa. Na kaj takega pa vlada tudi danes ne misli. Gospoda moja! Kmetski stan stoji danes na robu propada, in nihče ne vpraša, kaj potem, če ta steber države pade? Dovoljena mi naj bo prav robata primera. Zdi se mi namreč, da obzorje vlade obstoji v tem, da ona domače živine sploh ne potrebuje, da pa smatra nas kmete za tako vrsto stvari. (Ploskanje in živahnost.) Pri sklepanju nagodbe z Ogrsko nam je tedanji ministrski predsednik Beck svečano obljubil, da bo avstrijska vlada šsrbela v teku nagodbene dobe za ojačenje domačega kmetijstva. Nič od te obljube do danes ne vemo in ne vidimo drugega, kot da naj zopet glasujemo za podaljšanje nagodbe,^ katere so sklenjene v našo občutno škodo. Če se vprašamo, komu služijo take pogodbe, je odgovor na dlani: Industriji, nam ne! Priznam, da morata iti industrija in poljedeljstvo roko v roki; a to se more zgoditi le tedaj, ako so pri obeh zdrave razmere. Da bi pa polnili bogati industrije! svoje blagajne na račun nas kmetov, kateri glodamo itak že mrtvaški prt, tega naj vlada od nas ne pričakuje. V državni zbornici imamo stranko, katera je po sporočilu našega predsednika sklenila glasovati za melijo-
racijski zakon le tedaj, ako glasujemo mi za podaljšanje pogodbe s Srbijo. Dolžnost naša je, da take pogoje odločno zavračamo! (Plogkajsie. in dobro-klici.) Ta stranka, katera bdee^prte-v N kucniti ves sedanji red in spraviti nas ob našo last na eni strani, ta stranka se zna po drugi strani tudi obnašati kot stranka cilindrovcev. Skrajni čas je, da pokaže agrarna zveza enkrat v edinosti svojo moč! (Pritrjevanje.) Kar pa se tiče razpečavanja industrijskih izdelkov, je moje mnenje to-le: Ako hočejo industrije! (fabri-kanti) prodajati uspešno svoje pridelke v južne slovanske dežele, naj jih le prav izvrstno izdelajo, in vsak jih bo rad kupil, ne da bi trpel kmetski stan vsled takih kupčij kako škodo. Glede delavcev samih pa nam industrija dela itak naj večje težkoče, in naj torej vlada ne misli, da hočemo in bomo vrhtega mi kmetski poslanci pripravljeni, plačati za industrijce še to „ceho“. (Bravo, prav dobro!) Ne govorim sicer v imenu ,,Narodne zveze“; a zame in za moje ožje prijatelje ni nobenega povoda, glasovati za podaljšanje srbske pogodbe tako dolgo, dokler se naši vladi ne posreči, odpraviti colnino za našo živino, katera se prodaja v nemško državo, vsaj v sosedne meje. Zato bomo glasovali proti nujnosti vsake take pogodbe. Ali, se mi Srbov bojimo ali ne, tukaj ne pride v poštev. Mi kmetje živimo v enajsti uri in bomo odločno odvračali našo škodo do skrajne meje! (Splošno pritrjevanje.)
Tako je govoril v tej zadevi g. Grafenauer. Nemškutarski lažnivci, ki ste o tej zadevi pred nekaterimi meseci hoteli ljudi farbati, kje ste?
Konec hujskanj?
„S hujskaškimi Slovenci — naj bodo odvetniki ali trgovci — ne sme stopiti noben narodno-zaveden Nemec v nobeno zvezo; če stori to vkljub živemu svarjenju, ga je treba smatrati za sokrivca in se mora ž njim tudi po tem ravnati.“
Tako in še na ves drug način so hujskale „Freie Stimmen" proti Slovencem, pa tudi proti Nemcem, ki hočejo z nami v miru živeti, seveda
Podlistek.
Pogled v sosedne dežele.
(Potopisne žrtice. — Jezernikov.)
Proti največjemu mestu Švice.
Prvi utis, ki sem ga dobil na svobodnih tleh Švice v Boršahu ob Bodenskem jezeru, je bil dober. Koliko sem čital že o tej deželi! Slišal sem o njej marsikaj dobrega in na gimnaziji so nas mučili s suhoparno, a bogato zgodovino Švice. Z nekako napetostjo sem stopil v to deželo, tako da sem v Boršahu pozabil, da bi utegnel želodec po vožnji na jezeru godrnjati, še predno izstopim v Curihn. Tovariš doktor je bil bolj previden in si je na postaji v Boršahu kupil nekaj za pod zobe. Kot dober prijatelj in človek bolj demokratičnega naziranja mi je vendar odstopil polovico.
Vožnja je bila prijetna. Kamor se ozre oko, povsod sama snažnost, red, prijazni obrazi. Že uprava na železnici je pričala, da se vozim v Švici. Nikjer nisem slišal sprevodnikovega krika, nihče naju ni nadlegoval kakor v Avstriji. Na vozu odščipne sprevodnik listek, in potem imaš mir. Ni treba po vseh žepih iskati listka, kadar izstopiš, odvzame ga pred zadnjo postajo, kjer izstopiš, koj sprevodnik na vlaku. To se mi je zdelo prav praktično. Pri nas roma včasih vozni listek skoz tri roke, predno moreš dokazati, da se nisi zastonj vozil.
Švicar je zelo ustrežljiv. Takoj spozna tujca, in če mu le z obraza bere, da bi rad nekaj zve-
del, takoj se ponudi za tolmača. Bodi si narodnosti katere hočeš, nihče te ne bo zategadelj gledal postrani ali ti dal čutiti, da si „manjvreden“. Brez dvoma je švicarska prijaznost, vljudnost in dostojnost tudi privlačna sila za tujce. Pri nas na Koroškem venomer kriče Nemci „Fremden-verkehr“ (tujski promet), delajo reklame, pa vse vkup ne izda mnogo, ker so zagrizeni Nemci. Po Švici, ki je mnogo bolj nemška (70 u/0), kakor Koroška, imajo v vsakem hotelu poleg nemških tudi laške, francoske, angleške, ruske in druge liste. V vsakem večjem hotelu imajo natakarje, ki znajo poleg nemščine tudi francosko, angleško in laško, čeravno je v Švici le kakih dobrih 6 % Lahov. Povsod govoriš kakor hočeš, nihče te ne bo nahrulil, kakor se dogaja po naših mešanih krajih. Naši Nemci so v omiki za drugimi ravno strašno zaostali. Čez Švabe udrihamo, pa Švabi so dobro, trezno ljudstvo; le avstrijski Nemci, pomešani s slovansko krvjo, razvajeni po naši popustljivosti, preobjedeni z našim kruhom in božani in negovani od Slovanom sovražne avstrijske vlade so bolj surovi, brezobzirni; sovražijo vse, kar ni nemškega, najbolj Slovane, ker se jih bojijo. Zato nimajo na sebi prav ničesar švabskega, ampak je njihov značaj bolj umerjen po pruskem.
Kakor bi bil na domačih, slovenskih tleh, tako sem se čutil v Švici varnega in zadovoljnega. In ti kraji, mimo katerih je brzel vlak! Koliko bi se ob njih naučil naš slovenski kmet, če bi si jih tudi bolj površno ogledal. Ob obeh straneh proge je povešalo s sadjem težko obloženo drevje veje. Bilo je vzorno osnaženo. Trav-
niki so bili lepo zeleni, sočni, ni jih poparila suša, kakor v naših krajih. Videl sem kmeta, ki je vozil z enim volom, gotovo ni bil veleposestnik. pa nekaj je imel. Imel je podolgast sod za gnojnico, katero je izlival po travnikih, ki so bili ravnokar pokošeni. Na nekaterih so še sušili otavo. Brezdvomno je hotel izsiliti zemlji še tretjo bogato sečo. Marsikaj koristnega sem že pogrešal pri naših kmetih, predvsem tako napravo. Naši ljudje gnojnico še vedno premalo cenijo, gnoj pa v primeri z gnojnico precenjujejo. Za travnike je gnojnica mnogo več vredna nego gnoj. Zato so senožeti v Švici tako lepe, da bi jih človek, ki ima smisel za kmetijstvo, kar venomer gledal. Kanalizacija travnikov je vzorno izvedena. Po travnikih so se pasle krave, lepa živina, ne prevelike rasti, temnopepelnate barve. In povsod, kamor sem pozneje prišel, sem videl to pasmo.
Živine pa Švicarji ne izvažajo. Svojo izvrstno pasmo rabijo doma. Švicarske krave, ki imajo po planinah imenitne pašnike, dajejo izvrstno mleko, iz katerega pridelujejo Švicarji svetovno-znani švicarski sir. Za mesarja pa živino še uvažajo, tudi iz naših krajev, in sicer na leto za nad 35 milijonov mark (I M = 1 K 20 v). Sira pa prodajo v druge države na leto za približno toliko, kolikor izdajo za nakupovanje živine. V Švici se ljudje tudi mnogo pečajo s čipkarstvom in vezenjem in izvažajo teh izdelkov na leto za približno 110 milijonov mark. Cvete v Švici tudi urarstvo, saj so švicarske ure na svetovnem trgu kot najboljše blago te vrste. Izračunjeno je, da se živi na Švicarskem od poljedelstva nad 1,035.000 ljudi, od izdelovanja ur nad 115.000 in od čip-
ne v takem miru, kakor si ga želijo naceljni, ampak v poštenem, krščanskem miru. Vsakemu svoje, nobenemu krivice! če je kak Nemec iskal pravnega nasveta pri g. dr. Brejcu, so ga „Freie Stimmen“ napadle imenoma in ga sramotile pred svetom kot izdajalca. Slovenske in poštene trgovce in obrtnike, ki so skusili inserirati v našem listu, so „Freie Stimmen“ ometale z blatom. Slovencem niso privoščile drobtine kruha. Opetovano so se pritoževali pri nas celo Nemci, da jim tako hujskanie preseda, ker ne oškoduje gospodarsko samo Slovencev, ampak tudi Nemce, ki so kolikor toliko vendar tudi navezani na celovško slovensko okolico. In če bi bila celovška okolica narodno bolj vzbujena, bi bili vsi celovški trgovci v narodnem oziru nam vsaj — pravični.
Pritožili smo se tudi po slovenskem odvetniku pri državnem pravdniku, zakaj ne prepove tega hujskanja proti Slovencem, ker je tako hujskanje kaznivo. Državni pravdnik pa je odgovoril, da nima za to — nobenega povoda! Tudi prav! Začeli smo se braniti z istim orožjem, in s kakšnim uspehom, bodo vedeli najbolje povedati nemškonacionalni trgovci, ki so izgubili mnogo slovenskih odjemalcev. Drugega orožja nismo imeli.
Znano je, da je vlada slepa, kadar je treba poiskati kak paragraf, ki bi nas branil. Takoj ga pa ima pri rokah, če je treba braniti privilegirance v Avstriji, ki jim bo v nekaj letih itak odklenkalo. Tak paragraf je našel baron Bienerth proti češkim narodnim socialistom, ker so v državnem zboru obstruirali, proti nemškim obstruk-cionistom pa vlada ni našla kazenskega paragrafa. Ko so nemški nacionalci hujskali Nemce proti Slovencem k narodnemu bojkotu, ni državni pravdnik imel nobenega povoda, da prepove listom tako pisavo. Ko so pa začeli letos vsled zadnjih praških dogodkov Čehi proti Nemcem na Češkem hud gospodarski bojkot in so začeli Nemci javkati, da jih bodo gospodarsko razviti in krepki Čehi uničili, je ministrski predsednik baron Bienerth takoj našel sredstvo proti gospodarskemu bojkotu. Takoj je poslal voditelju pravosodnega ministrstva ukaz, v katerem ga opozarja na gospodarski bojkot na Češkem in Moravskem, ki se je začel razvijati sistematično, tako da je nekdo (posl. Klofač) celo izrazil potrebo nadzorovalne pisarne za bojkot. V tem ukazu, se tudi glasi, da je taka agitacija popolnoma protipostavna in se je na noben način ne sme trpeti; da to gibanje nima nič skupnega z zakonom, ki jamči svobodno izjavo mnenja, da država ne more pripustiti, da bi bili ljudje v mirnem delu za kruh moteni in da je dolžnost vlade, poseči vmes.
„Pravosodne oblasti imajovkazen-skem in tiskovnem zakonu sredstva, da nastopijo proti agitaciji za narodni bojkot.41 (G. državni pravnik, ali nismo trdili isto tudi mi? Ured.) „Če se bo proti vsakemu poizkusu, pozvati k narodnemu bojkotu ali ga odobravati, postopalo brez ozira na stan in vpliv povzročiteljev energično (odločno), bodo taki pojavi v zadovoljstvo mirnega delujočega občinstva kmalu izginili.14
Ministrski predsednik je segel torej po sredstvu, s katerim je edino mogoče, narediti tem
karstva do 50.000 ljudi. Pšenice uvažajo na leto za nad 66 milijonov mark. Pri nas pa se z žitom, ki nima več prave cene, ukvarjajo v prvi vrsti.
Take misli so mi rojile po glavi, ko sem opazoval skozi okno švicarsko poljedelstvo in veselo otročad po senožeti.
„Ti ugajajo švicarske krave ?“ me nagovori smeje tovariš.
„Kupi si eno in jo nesi na Koroško. Po zborovanjih jo lahko predstavljaš slavnemu občinstvu in je o švicarskih kravah praktično poučuješ.11
„Glej ga, dohtarijo dohtarsko, učeno,11 se mu odrežem, „take umetnosti, da bi kupil kravo, jo vteknil v torbo in ponesel domov, ni zmožen noben urednik; pač pa bi se prav nič ne čudil, če bi pokusil kaj takega kak prav učen, zamišljen dohtar.11
Tovariš se je nasmejal, jaz tudi in poleg naju še mlad Švicar, čeravno naju gotovo ni razumel, ker sva govorila slovenski.
„Glej, glej,11 me opozori prijatelj, „kaj je nabito na steni !“ Švicarji nas ne nadkriljujejo samo v „kravah11, ampak tudi v skrbi za mladino. Pomaknem se bliže in berem na steni nabit poziv na mlada dekleta, ki iščejo službe. Po celi Švici je razpredena družba za varstvo mladih deklet, da ne zaidejo v roke brezvestnežem, ki jih pošiljajo v slabe hiše, kjer se izgube za Boga, narod in sploh za — pošten svet. Koliko slovenskih deklet, ki gredo iskat službe na jug, v Trst, v Aleksandrijo ali tudi na Ogrsko, se ujame nevede v take mreže. Nihče jih ne opozori na nevarnosti; gredo v svet poštene, vesele, kakor so vse
večnim hujskarijam konec. Bomo videli, ali bo ta ukaz veljal samo za Slovane ali tudi za Nemce. V primernem času bomo znali klicati, da bodo naš glas slišali tudi na Dunaju.
Protestni shod v prid nemških odvetnikov v Celovcu.
Pred nekoliko meseci smo že poročali o nekem protestnem shodu, na katerem se je zborovalce — bili so večinoma nižji uradniki od sodišč, finance in tisto krdelo trgovskih pomočnikov, ki vedno delajo nemir — direktno hujskalo proti slovenskim odvetnikom v Celovcu. Takrat je bil referent dr. Knapitsch, ki je v neki pravdi svoj čas že dokazoval, da ne zna dosti slovenščine, ki pa je sedaj prav vesel, če prihajajo k njemu slovenski klij enti iz Podjunske doline.
Stara reč je seveda, da se sme v Celovcu javno poživljati na bojkot Slovencev. „Freie Stimmen11 so opetovano po imenu imenovale nemške stranke, ki hodijo k slovenskim advokatom, jih grdile na različne načine, in opetovano poživljale Nemce, naj ne gredo k slovenskim odvetnikom.
Tudi sedaj poživljajo v mnogih člankih na bojkot slovenskih trgovcev, obrnikov in odvetnikov. Toda državno pravdništvo ne najde nobenega povoda, da bi v tem oziru postopalo.
Takratno hujskanje nacionalcev še ni zadostovalo. Z zavistjo in jezo opazujejo, da imata slovenska odvetnika še vedno svojo klij en telo, in še bolj se bojijo, da bi se sedaj ne spametovali tudi koroški Slovenci in pustili zastopnike, ki jih ne razumejo.
V sredo, dne 16. decembra, je sklical nemški „Yolksverein“ novo zborovanje, in sicer, čujte in strmite ! proti slaviziranju sodišč.
Dasiravno gospoda dobro vedo, da so v prejšnjih letih, posebno pod dr. Krautom, v vseh mešanih krajih na slovenske vloge vedno odgovarjali slovenski, in sicer ravno tako sodišče v Celovcu, kakor sodišče v Beljaku; dasi gospoda dobro vedo, da so celo notarji legalizirali slovenski in da so bili vpisi v zemljiške knjige pri slovenskih vlogah popolnoma slovenski — se sedaj hinavsko razburjajo samo zaradi tega, ker je deželno sodišče v Celovcu proti sklepu okrajne sodnije v Celovcu dopustilo slovensko tožbo proti nemški tvrdki v Celovcu. Kar je bilo vedno jasno in samo ob sebi umevno, da smejo vlagati pri sodišču v Celovcu, kakor tudi pri drugih sodiščih z mešanim prebivalstvom, slovenske vloge, to je naenkrat hotelo prepovedati okrajno sodišče v Celovcu, oziroma neki skrajno nemško-nacionalen sodnik. Opetovano so že razsodile razna naj višja sodišča, da mora sprejemati celo magistrat celovški slovenske vloge, ravno tako kakor jih mora sprejemati deželni odbor ali kakor jih mora sprejemati okrajno sodišče v Beljaku itd.
Samo sedaj se je naenkrat našel sodnik, ki trdi, da ima prebivalstvo celovškega mesta pravico upirati se proti dvojezičnosti, ker je Celovec nemško mesto, in pa tudi zaradi tega, ker Slovenci tega okraja pismenega slovenskega jezika itak ne razumejo.
prave Slovenke, ni jim pa znana zvitost in hudobija tega sveta, in vračajo se nazaj s trpkim srcem, z zagrenjenim življenjem, ali pa jih sploh ni več videti v slovenski domovini. Kevice !
„Ti, prijatelj, to je pa drug „fortšrit“, nego ga učijo pri nas naceljni in nemškutarji,11 porečem jaz.
„Zares, tega tudi jaz nisem pričakoval tukaj v Švici, kjer je vendar nad polovico protestantov,11 mi pritrjuje tovariš.
«Prijatelj, kje pa imajo tukaj hleve?11 nagovorim tovariša, ki je zrl zamišljeno skozi okno in premišljeval najbrž napredek avstrijskih naprednjakov. Saj vidim samo lepa poslopja.
„Hlevi bodo zraven hiš zidani, pa ker je vse tako lepo, snažno, meniva, da so vsa poslopja le hiše.11
Vzel sem dohtarju samotarski „rešpetlin“, pa hitrec je tako tekel, da nas je preveč tresel in nisem mogel z daljnogledom opazovati poslopij, ki so stala nekoliko od proge oddaljena.
Vrnil sem mu daljnogled, rekoč: «Tukaj v Švici sploh ne vidim kmetskih hiš, vsaj v tem kraju ne, kjer se zdaj voziva; povsod vidim le lepe vile. Kost koščena, menda pa ni Švica tista Indija Koromandija, v kateri letajo po ulicah pečene svinje in jim vsak lahko odreže kos pečenke s hrbtišča.11
„To bi bilo nekaj za tvojega tovariša, ki je pri najinem odhodu mahal za nama z ruto ; morda je vedel, v kako deželo prideva in se mu je milo storilo.11
„Morda11, mu odgovorim; „pa še pil bi ga lahko zraven. Glej zunaj vinsko trto, kako bujna
Ta za razmere značilna odločba sodnika, ki je hotel ustvariti s to sodbo velepolitičen čin, seveda ni bila vzdržljiva.
Predsedstvu deželne sodnije v Celovcu se gotovo ne more očitati, da bi bilo v narodnem oziru popolnoma pravično, ker se po sedanji praksi niti ne izvršuje več natančno jezikovnih naredb, ki so izšle do leta 1882. Kar je bilo že v stalni praksi, to se zopet prepoveduje, in nobene besede ni mogoče dobiti pismenim potom od deželnega ali okrajnega sodišča v Celovcu. Z neko posebno vnemo se sedaj zavrača slovenščina pri teh sodiščih, dasiravno so tudi ta sodišča v prejšnjih časih brez ugovora izdajala rešitve v slovenskem jeziku, in sicer sklepe ravno tako kakor razsodbe, in dasiravno so pri teh sodiščih celo pisali slovenske zapisnike.
V	tem oziru bi bil skrajni čas, da državni poslanci vendar enkrat, posebno sedaj, ko so združeni, z vso silo nastopijo, če že ne zato, da se varuje to, kar smo že imeli.
Vzlic temu torej, da deželno sodišče in njega predstojništvo postopa proti nam skrajno sovražno, je moralo zgoraj omenjeni sklep predrugačiti, in sicer iz enostavnega razloga, ker so se v tem oziru že izrekla popolnoma jasno višja sodišča.
Proti temu torej je nastal ves ta novi upor, katerega se je — in to vemo popolnoma natančno — netilo od marsikaterega samo zaradi tega, da bi se odpravila dvojezičnost.
Boječi se za svojo slovensko klij en telo si nemški odvetniki sami niso upali nastopiti na tem shodu. Nastopil je kot glavni govornik in referent neki mlad koncipijent dr. Messinerja, ki ima tudi mnogo slovenske klijentale. Na dolgo in široko je oglodaval čudno utemeljitev prve instance, katero je seveda imenoval vzorno in vseskozi premišljeno delo. Utemeljitve druge instance ta gospod seveda ni prebral, ker se je menda bal, da bi zborovalci ne zvedeli popolne resnice.
Potem pa je šel naprej. — Razlagal je posebno, kaka škoda nastane trgovcem, ako bi obveljal ta sklep deželnega sodišča celovškega, (ki je bil notabene vedno v veljavi), in kako bi trpel na ta način ves promet. Če ta sklep obvelja, potem se bodo morali učiti sedanji nemški dijaki, če hočejo priti k boljšemu kruhu, slovenščine. (Aha ! tu pes taco moli !) Ker pa slovenščine ne zmorejo, bi bili oškodovani.
Prišel je seveda ta gospod tudi s staro obrabljeno frazo, da Slovenci na Koroškem sploh ne razumejo takozvane „nove slovenščine", in da so torej tudi Slovenci sami oškodovani (kaka skrb !). Samo slovenski odvetniki baje hočejo vsiliti slovenske vloge, dočim Slovenci sami zahtevajo nemške (bržkone pri dr. Messinerju, ki slovenskega ne zna !).
Strašil je tudi s tem, da se nastanijo v Celovcu slovenski obrtniki in s podobnimi takimi frazami, čez katere se mora smejati vsak, ki zna sploh misliti.
V	njegovi družbi je marširal seveda tudi znani urednik „Freie Stimmen11, Lackner. Ta list, katerega nemški klerikalci izpodrivajo na celi črti, in ki, dasiravno glasilo nemške ljudske stranke na Koroškem, komaj izhaja trikrat na
je, temnozelena, prav tako kakor po naših vinskih goricah na Štajerskem."
„Menda se pa le tebi cedijo sline," me podraži muhasti dohtar.
„Uganil si. Saj veš, da sem sklenil letos opustiti pivo, ker prihajajo od vseh strani po slovenskih krajih vesti o izredno bogati trgatvi. Iz samega domoljubja, da spečajo Slovenci vino v denar, bom pil samo vino, v prvi vrsti Štajerca. Viš, to je domoljubje. Ker sem pa v Švici, bom pa pokusil Švicarja, ker sem že tako zavzet za vino."
S takimi in enakimi pogovori sva se vozila mimo mesta St. Gallen, kjer je starodaven, slavni benediktinski samostan, mimo prijaznega mesta Winterthurja, dokler ni obstal vlak v Curihu, naj večjem mestu v Švici.
(Dalje sledi.J
Smeh — zdravilo. Zdravnik dr. Simeon v Parizu zdravi na živcih bolne ljudi s tem, da se morajo smejati. Mladi pariški lepotici, menda vsled brezdelnosti in dolgočasja zelo nervozni, je ukazal, naj se smeji. Tak ukaz se ji je zdel tako čuden, da se je začela res smejati, da so ji zalile oči solze. To je morala ponavljati po trikrat na dan celi mesec in je ozdravela brez vsakih drugih zdravil. Seveda bolnika, ki ga muči huda bolezen, ni lahko pripraviti do smejanja, če pa se posreči, gotovo ne bo škodovalo.
Mohoipi, spominjajte se šentjakobske šole!
teden, se v zadnjem času odlikuje po „finih član-kih“, kateri celo lastnim pristašem tako presedajo, da se marsikateri odličen nemški gospod sramuje javno priznati, da je ta list čital.
Tudi Lackner je torej svetil s svojo modrostjo in vedel povedati še to, česar g. koncipi-jent dr. Messinerjev seveda iz stanovskih ozirov ni mogel povedati. Lackner je namreč popolnoma javno poživljal na bojkot proti slovenskim odvetnikom, katere je imenoval „landesfremde Hetzer“ in strašil z naraščanjem slovenskega vpliva, slovenske industrije, slovenskih denarnih zavodov itd. (Da bi le bilo res !)
Končno je celo prišel do prepričanja, da se nevarno množijo tudi slovenski obrtniki v Celovcu in da zna prevladati slovenski element celo v Celovcu (grozno !).
Ko je nekaj časa tako strašil samega sebe in zborovalce, se je končno ojunačil in se spomnil, da je vendar še precej Nemcev, in sicer ne samo na Avstrijskem, ampak celo toliko in toliko milijonov v nemški državi, ki kulturno podpirajo Nemce v Avstriji, tako, da jim še ni treba obupati. (Ah, die rollende Mark!) Zadnji stavek o podpiranju je zborovalce posebno navdušil, da so „izvrstnemu govorniku'1 čestitali vsi navzoči, in hajlanja ni bilo ne konca ne kraja.
Predlagana resolucija se obrača proti slove-niziranju koroških sodišč in zahteva se takojšnja odpomoč.
Pripomniti je samo, da so povabili tudi nemškega ministra rojaka dr. Schreinerja k temu zborovanju in to tudi po vseh oglasih ostenta-tivno naglašali. To je bil menda tudi vzrok, da je bilo precej zborovalcev. Toda nemškega ministra ni bilo in tudi ni poslal oprostilnega pisma. Končno so seveda po ulicah hoteli demonstrirati in se delati razburjene. Zapeli so parkrat „die Wacht am Rhein" pred deželnim sodiščem in pred deželno vlado. Gospod župan Neuner pa je bil že pripravljen, da pride ljudstvo „pomirjevat“, kar se je seveda tudi zgodilo.
Zanimivo je od celega špasa le to, da je moral pomirjevati tudi demonstrante, kakor so deželni odbornik dr. Honlinger (res, res! mož ne zna reševati slovenskih ulog !), c. kr. profesor in političen brat vsenemca Malika dr. Angerer. Celovčani kihajo, ker vedo, da je tudi „miritelj“, cesarski svetnik in župan Neuner demonstriral. Saj je prej v občinski seji toplo priporočal celovškim mestnim očetom, da se naj udeleže polnoštevilno protestnega shoda.
Poživljamo še enkrat našo delegacijo, da sodne razmere na Koroškem in posebno delovanje nekaterih gospodov na pristojnem mestu postavi v pravo luč, ker sicer zna še priti do tega, da nam nemško-nacionalni sodniki zavrnejo sploh vsako slovensko vlogo.
Pri nas je namreč vse mogoče, kar drugod ni mogoče.
Velikovšlio železniško vprašanje.
(Dopis iz lelikovške okolice.)
Velikovec je edini kraj s sedežem c. kr. okrajnega glavarstva na Koroškem, ki nima železniške zveze. Ta nedostatek so pa svoječasno zakrivili Velikovčani sami.
Ko so namreč južno železnico gradili po Spodnjem Koroškem, so jo prvotno nameravali graditi na levem dravskem bregu, tedaj preko Grebinja in Velikovca v Celovec. Temu načrtu so se z vso odločnostjo protivili takratni merodajni možje v Velikovcu. Bali so se v svoji kratkovidnosti, da bi utegnil vsled železnice pasti promet čez velikovški ,,Dravski most", ki je mestna lastnina in donaša mestu mesečno 800 kron dohodkov.
Kmalu potem pa, ko je južna železnica ob desnem dravskem bregu preko Sinčevasi tekla, so Velikovčani prepozno spoznali, kako zelo sojo zavozili z odklonitvijo železnice. Kako lepo bi se bilo mesto razvilo, ako bi dobilo železnico. Tako pa zdaj mesto hira in ne more napredovati, seveda, ker se godi okoliškim kmetom, od katerih edino zdaj mesto živi, slabo. Kar pa dohodke dravskega, mostu zadene, niso pravi dohodki, ker morajo mitnico plačevati večinoma le velikovški izvoščki in trgovci, ki morajo blago dovažati iz Sinčevasi.
Že skoro 40 let se zdaj Velikovčani potegujejo za železnico, a dozdaj brez uspeha. Oviralo je dozdaj dosego železnice deloma nasprotstvo deželnega glavnega mesta Celovec, deloma tudi preveliki stroški železnice. Da pa mora Velikovec železnico dobiti in jo bo tudi dobil, to je celo jasno. Gre se samo za to, katera proga bi se najbolj obnesla in bi koristila ne samo mestu, ampak tudi celemu sodnemu okraju. V najnovej-
šem času so bili Velikovčani v zasledovanju železniškega vprašanja posebno delavni. Odločili so se za železniško progo Velikovec—Sinčaves in sestavili poseben železniški odbor. Nameravana proga se je celo že trasirala in vršilo se je v dneh od 5. do 7. oktobra t. 1. tudi že pregledovanje proge po vladni komisiji. Ta proga bi bila dolga 7 kilometrov, držala bi iz Sinčevasi čez Jezernico v Voglje, kjer bi bila postajica, ozir. tudi tovorni kolodvor, blizu „Hudičevega mostu" bi bil železniški most čez Dravo, v Narah bi bila postajica Št. Peter na Vašinjah, premostil bi se Mlinski graben in severno od mesta blizu Kuštra bi bil pa velikovški kolodvor. Nedostatek, ovirajoč razvoj mesta, bi bila le lega velikovškega kolodvora, ker bi po tem načrtu kolodvor ne bil na mestni planjavi, ki je kakih pet metrov nižja od mesta. Stroški te kratke proge bi pa bili ogromni, stala bi namreč 2,100.000 kron. Treba bi bilo napraviti štiri moste, med njimi velikansk most čez Dravo in velik most čez zelo globok Mlinski graben. Dravski most bi imel velikansko višino 48 metrov, tedaj bi bil tako visok, kakor je kak prav visok cerkven stolp.
Da bi dosegli omenjeno progo, Velikovčani napenjajo zdaj vse moči, to pa, ker ta proga za njihovo krajevno ožje stališče najbolj pristoja. Trgovci bodo tako blago bolj ceno dobivali in poleg tega se napravi železniška zveza med mestom in Podjunsko dolino.
Dalje je samo vprašanje časa, da se bo tudi zgradila železnica Velikovec—Mostič, ki bi bila 18 kilometrov dol ga in bi stala samo 800.000 K. Končno gojé Velikovčani še tajno nado, da se bo kdaj kapelska železnica podaljšala čez Jezerski vrh na Kranjsko in bi mesto tako dobilo celo zvezo s Kranjsko. Da bi pa Velikovčani tudi ta svoj namen dosegli, to je pa jako dvomljivo. Predvsem bo deželno glavno mesto Celovec vselej nasprotovalo načrtu druge železniške zveze s Kranjsko, ker bi se s tem velik del prometa, ki gre zdaj preko Celovca po karavanški železnici, odvrnil od Celovca. Dalje so stroški proge Velikovec—Sinčaves preogromni. Končno, kar je glavna stvar, bi ta proga koristila le mestu Velikovec, kvečjemu še tudi občini Važenberg, vse druge občine našega sodnega okraja, posebno Grebinj, Ruda, Vovbre, Djekše bi pa od te železnice ne imele nobene koristi. Zavoljo tega se velikovški okoličani za progo Velikovec—Sinčaves ne moremo ogrevati, ampak moramo z vso odločnostjo potegovati se le za progo Celovec—Mostič— Velikovec—Vovbre—Grebinj—Št. Pavel, ki se tudi skratka imenuje koroška vzhodna železnica. Ta edini pameten projekt, ker bo koristil mestu Velikovec in okolici, bo zvezal naše kraje z lavantinsko dolino, in imamo tudi največ upanja, da se bo izvršil. Ta proga bi bila dolga blizu 60 kilometrov in bi stala obenem z P6 km dolgim predorom skozi Gručo okroglo 9 do 10 milijonov kron, tedaj bi stala samo petkrat toliko, kakor samo 7 km dolga proga Velikovec—Sinčaves. Ta slednja bi bila samo lokalna železnica, medtem ko bi bila vzhodna koroška železnica Celovec—Velikovec—Št. Pavel, ako se bo, kakor se namerava, zgradila tudi železnica iz Spodnjega Dravberga v Visoko Muto in skozi Radlski prelaz na Štajerskem, glavna proga. Zakaj po tej železnici, dalje po Radlski in Aspangški železnici bi se proga iz Dunaja na Koroško prikrajšala za več kakor 50 kilometrov.
Kakor že zgoraj omenjeno, se Velikovčani za svojo progo zelo trudijo, imajo jo že trasirano in po časnikih, sosebno po „Grazer Tagespost" in „Freie Stimmen" svojo stvar zelo zagovarjajo. Dragi rojaki! Ko se gre za življensko vprašanje naše železnice, pač ne kaže roke križem držati, ampak treba se je odločno na noge postaviti. Ugodno za našo stvar je, ker se je deželno glavno mesto Celovec v seji občinskega odbora odločno izjavilo za vzhodno koroško železnico, to je za našo progo Celovec—Velikovec—Št. Pavel. Dalje je deželni zbor koroški volil za našo progo 200.000 kron v delnicah koroških lokalnih železnic in obenem tudi 10.000 kron za trasiranje naše proge. Predlagam tedaj, da naj sestavijo najbolj intere-sovane občine Grebinj, Ruda in Vovbre poseben železniški odbor, vodstvo naj prevzame občina Grebinj, odbor naj takoj stopi v dogovor z deželnim glavnim mestom Celovec in z merodajnimi osebami v lavantinski dolini. Najpoprej, ko vremenske razmere pripustč, bo treba skrbeti, da se nameravana naša železniška proga trasira, potem se pa morajo storiti še ostali odločni koraki.
Rojaki, delajmo previdno in odločno, da ne bomo služili našim zanamcem v zasmeh, ako bi enako kakor stari Velikovčani prezrli ugodne in za naše gospodarsko blagostanje usodepolne tre-notke za dosego železnice.
Slovensko delavsko društvo = v Celovcu ■
uprizori
dne 3. januarja 1909, ločno ob pol 8. uri zuečer u Rokodelskem domu, Heue Welt-gasse 22, gledališko igro
Kapelica na gori.
Romantična igra v petih dejanjih ; vrši se v 17. stoletju na Kranjskem. — Konec igre ob desetih.
Pred igro nastopi četverospev. — Med posameznimi dejanji igre udarjajo tamburaši.
Vstopnina: I. sedeži 1 K, II. sedeži 70 vin., III. sedeži 50 vin., stojišča 30 vin.
Slouenci in Slovenke o Celoucu in iz okolice, pridite o velikem številu 1
Koroške novice.
Palla je šel — naslednik mu bo neki D e s c h-mann, ravnatelj srednjih šol iz Meže na Češkem, baje celovški rojak. O tem bomo še spregovorili, če se ta vest uresniči. O Pallu še kaj govoriti, bi bilo odveč. Pozna ga kot nasprotnika Slovencev zadnji hribovski otrok!
Celovec. (Kakor žabe) so popadali prejšnji teden drsalci na Lendkanalu v vodo. Pri otvoritvi drsališča se je vdrl led, ker je ob kraju pri bregu, kjer je led tanjši, sedelo na klopi preveč ljudi. Kopelj je bila sicer precej mrzla, a rešili so vse.
Velikovec. (Gimpla smo ujeli.) Moramo že tako pisati; če pišemo „kalina“, nas pa zopet ne bodo razumeli. Usedel (Nemec bi rekel: auf-gesessen) se je dopisnik „Bauern - Zeitung-e“ z dne 18. t. m. na naše poročilo o nasprotnih govoricah o udeležbi nemških otrok pri slovenskem «Miklavževem večeru". V omenjeni številki namreč piše, da je „Mir“ to poročal kot dokazano resnico. To je gola laž. „Mir“ je pisal: «Sliši se, da je na meščanski...“, dalje: ,.Baje se vršijo . .. preiskave". Nemec bi rekel: „Man hort, dafi . . ." in: „Es sollen Untersuchungen gepflogen wer-den . . .“ Tako je pisal „Mir“ in nič drugače. Da se je to po mestu govorilo, je gola resnica. Torej je „Mir“ poročal resnico o taki govorici, „Bauern -Zeitung" je pa zopet za eno laž bogatejša. Zopet dokaz, kako potrebno je, da bi se po naših šolah gojilo več slovenščine, da bi nemškonacionalni in nemškutarski učitelji vsaj „Mir“ pravilno razumeli. Izrazi: «Sliši se" in «Baje", gotovo niso novoslovenski. Gotovo pa so najmanj toliko stari, kakor nemški: Leitung (Direktion), Leiter (Direktor), Schauspielhaus (Theater), Drahtung (Telegram) itd. Kakšne «Drahtunge" bodo le potem imeli Nemci, ko bo vpeljano brezžično brzojavljenje? Slovenci pa bomo še vedno imeli svoj brzojav.	Kadar
hočete zopet kritikovati «Mir", natančno ga prej preberite. Na druge neslanosti «Bauern-Zeitunge" ne odgovarjamo.
Št. Rupert pri Velikovcu. (Trinajsta slavnostna božičnica «Narodne šole".) Z velikim zadoščenjem moremo poročati, da je letošnja trinajsta božičnica naše «Narodne šole" uspela nad vse sijajno. Bila je to res velikanska in prekrasna narodna slavnost, najlepša izmed vseh dosedanjih božičnic, dostojna proslava najvišjih naših jubilarjev presvetlega našega cesarja in sv. očeta. Že dan poprej pri prvi predstavi, katero je počastila visokorodna gospa Erna pl. Mayrhofer, soproga c. kr. vladnega svetnika v Velikovcu, in več odlične gospode iz mesta, je bilo do 400 udeležencev navzočih. Pri glavni slavnosti dne 16. grudna je pa bila udeležba ogromna, bilo je navzočih 22 duhovnikov z mil. g. proštom Gregor Einspielerjem iz Tinj na čelu, mnogo posvetnih odličnjakov in 600 do 700 ljudstva. Bila je res cela Koroška zastopana, Ziljska dolina, Rož, celovška okolica; tako je bilo iz Št. Petra pri Grabštanju, kjer ima nemškoliberalni bauern-bund svoj sedež, celo 15 oseb, največ udeležencev je pa seveda poslala naša slovenska Podjunska dolina. Poseben sijaj je podelila naši slavnosti navzočnost prvomestnika družbe sv. Cirila in Metoda, preblagorodnega gospoda c. kr. vladnega svetnika Andreja Senekoviča, ki je prihitel k nam iz daljne Ljubljane. Šola je bila s slovensko trobojnico, s cesarsko, koroško ter papeževo zastavo
okrašena, zvečer pa z lampijoni in začetnimi črkami cesarjevega imena krasno razsvetljena. Gospod župnik Treiber najpoprej najdostojnejše pozdravlja g. družbinega prvomestnika, izraža svoje zadoščenje, da se je osebno prišel informirat o naših razmerah, proslavlja družbo sv. Cirila in Metoda, ki je z ogromnimi denarnimi žrtvami zgradila prekrasno našo „Narodno šolo" in vsako leto za njeno vzdržavanje daruje 5000 kron, kot veliko dobrotnico koroških Slovencev in pozivlje, da naj vsi udeleženci v znamenje spoštovanja in hvaležnosti gospodu družbinemu prvomestniku zakličejo trikratni živio. Temu pozivu so se udeleženci navdušeno odzvali. Ko je g. župnik potem še vse navzoče najprisrčnejše pozdravil, poda upravni račun o letošnji božičnici. Letos šteje naša šola toliko otrok, kakor še nikdar poprej, namreč 223, v razmeiju s številom otrok je zrastla tudi darežljivost naših slovenskih rodoljubov. Zakaj za letošnjo božičnico smo prejeli v gotovini do zdaj še nedoseženo število, namreč 1436 kron. Poleg tega smo prejeli še darov v blagu in sicer je daroval g. Oskar vitez Heifi, c. in kr. nadporočnik v p. na Vinogradih, 20 metrov barhenta; g. Danilo Mitterberger, krojaški mojster v Velikovcu, je podaril 10 narejenih hlač in dve srajci ; g. Jan. Zechner, svečar v Velikovcu, je daroval vse svečice in okraske za božično drevo in pecivo za otroke; g. Albin Novak, trgovec v Sinčivasi, je podaril 50 m blaga; rodoljubni kmet Lovro Murko, p. d. Vank, Nad Dravo, pa lepo božično drevo. Vsled te izredne darežljivosti smo mogli naše otroke res bogato obdarovati. Kupili smo 694 m blaga, 20 tucatov žepnih rutic, 94 parov novih črevljev. Celo obleko je dobilo 144 otrok, ostali pa polovico ali posamezne kose. Govornik se dobrotnikom najprisrčneje zahvaljuje na njihovi nepopisni darežljivosti. Potem pa nadaljuje. Trinajsto leto že deluje naša šola; ako vprašamo po njenih uspehih, tedaj moremo biti res zadovoljni. Ko sem prišel v Št. Kupert, pravi govornik, so še celo moji ministranti v zakristiji med seboj kramljali nemško. Vsa velikovška okolica je stala pod vplivom velikovške nemške šole. Ali danes se naši narodni nasprotniki nas celo že boje, ponemčevalni valovi so se zajezili in merodajni krogi morajo priznati, da je v Velikovcu znanje slovenščine neobhodno potrebno. Seveda ni vsega naša šola napravila, veliko zaslugo imajo tudi denarni in gospodarski zavodi in slovenska izobraževalna društva. Ali naša šola, posebno njene vsakoletne slavnosti, so naše ljudstvo pro-budile, da je spoznalo lepoto materinega slovenskega jezika in ga jelo ljubiti. Poleg gospodarske organizacije je treba tudi narodne zave ti, potem bomo tudi koroški Slovenci prišli do sv jh narodnih pravic. Vaša velikanska udeležba, konča govornik, nam pričuje, kako čislate našo šolo in njeno delovanje, ohranite tedaj svojo naklonjenost tudi v prihodnosti.
Želinje pri Velikovcu. Zadnjo nedeljo smo ustanovili tukaj izobraževalno društvo. Pristopilo je društvu takoj 36 udov.
Iz Podjune. (Rimljanske zaklade so našli.) H koncu tega leta so našli v župniji Št. Lipš v Krstnivasi pri p. d. Andrejcu na neki njivi osem loncev starega rimskega denarja. Najpoprej je vzdignil tri lonce in potem še dva lonca denarja rožeški notar. To je napotilo posestnika, na kojem posestvu so se ti denarji nahajali, da je začel tudi sam kopati na svojem posestvu in je ročno zadel na tri precej velike lonce rimljanskega denarja, nekaj srebrnega, večinoma pa bakrenega. Večinoma mu jih je odkupil rožeški notar, malo smo jih pa tudi drugi dobili. Lep je ta rimski denar. Gor proti cerkvi sv. Heme se nahajajo še dandanes ostanki rimljanskih razvalin. Pri sv. Hemi so našli lani lep tlak iz mozaika, kar kaže, da so se naselili v Podjunski dolini nekdaj bogati Rimljani. Pod sv. Hemo leži, kakor pripoveduje legenda, sveta Rozalija; tam je tudi vodnjak še iz rimskih časov, v katerega se staka velik vrelec z dobro vodo, vodnjak ima tri levove noge, tri človeške glave z brkami, na sredi pa se nahaja velika luknja, kar kaže, da je bil tedaj napeljan vodovod v mesto pod sv. Hemo, ki se je, kakor pravijo nekateri, razprostiralo daleč doli proti Pliberku. Našli so srebrni denar z napisi:
Nerva NERVA — HADRIANVS —
— SABINA — ANTONINVS PIVS —
— FAVSTINA SENIOR —
— MARCVS AVRELIVS —
— FAVSTINA IVNIOR —
— LVCIVS VERVS —
— LVCILa. —
— COMMODVS — CRISPINa in bronast z napisom: Nero Medene. Dognano je tedaj, da je bil denar zakopan med letom 180 pred in po letu 193 po Kristusu.
Kotmaravas. V novejšem času je izšel neki cestni policijski red, kateri predpisuje vsem voznikom, da morajo imeti tablice z imenom last-
nika voza ali konja in če se vozijo po noči po cesti, tudi svetiljke ali laterne, sicer se kaznujejo z denarno globo ali zaporom. V naši občini je bilo že več posestnikov obsojenih zaradi prestopka zgorej imenovanega ;policijskega reda v denarno globo. Tedaj pozor, da si vsak oskrbi tablico za svoj voz in „laterno“ ako se pelje iz Celovca ali drugod ponoči. Nekaj pa moram opomniti: Sramotno je za Slovenca, ako ima na svojem vozu ali konju tablico z nemškim napisom. Ali smo res tako strahopetni, da se ne upamo napraviti te, sicer nepotrebne tablice s slovenskim napisom, in tako pokažemo, da smo Slovenci tudi v javnosti, pa bodi kakemu policaju „vsenemškega“ mesta Celovca prav ali ne? Pred kratkim je rekel tak policaj nekemu zavednemu Slovencu iz Bilčovsa, da je slovenska tablica na komatu „slovenische Politiktreiberei", in da to ne sme biti. Celovške policaje, po večini ponemčurjene, prav nič ne briga, v katerem jeziku so ti napisi. Tako izzivanje od strani celovške policije si najodločneje prepovedujemo! Sosedje, Slovenci, ne ustrašimo se vsakega škrica, napravimo tablice s slovenskim napisom, in naj bo to Nemcem in nemčurjem po volji ali ne, mi jim pustimo, da napravijo svoje tablice, če hočejo, tudi v culukaferskem jeziku, in jih pustimo pri miru, naj puste tudi oni nas ! Tedaj Slovenci: Slovenske napise na tablice, ker „kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti".
Št. Jakob v Rožu. Naš učitelj Gornik je imel celo leto dopust, da se pripravi za izkušnjo za meščanske šole, skušnje pa ni naredil, ampak je pri skušnji odstopil.
Št. Jakob v Rožu. (Javno vprašanje.) Ali je dopustno učitelju, ki ima celo leto dopust za pripravljanje za izpit, da od izpita odstopi? Albi ne imel vrniti plačo, ki jo je celo leto zastonj dobival ?_
Iz Št. Jakoba v Rožu. Zloglasni „Štajerc“, podomače „giftna krota", je zopet enkrat izlil svoj strup na našega velezaslužnega g. župnika, in to kar zavoljo kolekture, ki je pri nas že od nekdaj v navadi. Naj lepša cvetka dopisa izpod peresa dobro nam znanega dopisuna je seveda laž in še enkrat laž. Vsem Šentjakobčanom je dobro znano, da naš g. župnik še ene stopinje ni storil glede kolekture, ampak jo pusti pobirati vsako leto po stari navadi ; zakaj, vedo vsi trezno-misleči Šentjakobčani. Prepričani smo, da je našemu g. župniku toliko za „Štajerca“ in njegove kvasarije, kakor za lanski sneg, a opozarjamo na to gorostasno bedarijo cenjene ,,Mirove" bralce. Če še pripomnimo, da ni res, da je pri nas „ka-pucin" že pobiral, moramo konštatirati, da je postal „pobožni Štajerc" zopet za dve laži bogatejši, za kateri se ima samo svojemu general-škribuntu zahvaliti; naj ga prime o priliki za njegova dolga in kosmata ušesa. Pomilujemo samo tiste revice, ki se dajo s takimi lažmi „futrati“.
Več kmetov iz St. Jakoba.
Iz Roža. Naši nemškutarji so zadnji čas čisto zbegani. Pravijo : včasih je ta „bindišarski folk" rad pobiral drobtine, katere so padale z naših miz, sedaj pa še žemelj in kruha nočejo, ki so iz nemčurskega brloga, ker trdijo, da so primešane krokodilove solze, katere smo točili vsled propada pri zadnjih občinskih volitvah v Rožeku. — Nismo se nadejali, da bodo tako hitro uganili naše misli; dal Bog, da bi bilo povsod tako, potem bi našim nemčurjem kmalu odklenkalo.
Iz vrbske okolice. (Velika milost gosp. župana Ulbinga.) Redkokdaj nas doleti sreča, da bi nas o raznih dogodkih v občini na tako ljubezniv način obvestili, kakor je to storil v najnovejšem času g. župan Ulbing. Kaj pa je tako važnega, da mora občinski sluga od hiše do hiše ? Če bi g. župan bil v drugih zadevah tako postrežljiv in nam važnejše reči, kakor razna naznanila višjih uradov, dal raznašati od hiše do hiše, bi mu bili občani res hvaležni. Ali občinskega slugo, katerega moramo plačevati vsi občani brez razločka političnega mišljenja, rabiti za take igrače, kakor je pismo župana Ulbinga z dne 7. t. m., si enkrat za vselej odločno prepovemo. Sploh pa je ta slavni Ulbingov „ukaz“ povzročil pri mnogih nevoljo, češ, kaj se Ulbing briga za to, katerega jezika se ta in drugi poslužuje, in kaj nadleguje občane s takimi neslanostmi ; naj ohrani zase svojo modrost ! Je pač prišla zimska letna doba, v kateri hočejo tukajšnji nemško - nacionalni velikani posvetiti svoje moči politiki — ker poleti za to nimajo časa.
Gorje pri Vrbi. Prišla je zima in dala naši okolici čisto drugo lice, kakor je ima poleti, ko bivajo med nami tujci najrazličnejših narodnosti. Med tem ko obračajo Vrbljani ob času „žetve“ svojo pozornost skoraj izključno na svoje „molzne krave", se spominjajo pozimi tudi nas. Dne 8. decembra 1.1. je občinski sluga od hiše do hiše delil
salomonsko modro sestavljena pisma kot odgovor na Grafenauer-jeve besede v deželnem zboru, kjer se je dotaknil šolskih razmer na Vrbi; pri tej priliki je rabil govorniško podobo ter primerjal Vrbljane z „dvoživkami“, ki žive deloma v vodi deloma na suhem. To smo mi že davno prej brali v našem listu in se popolnoma strinjamo z g. Grafenauerjem; mar ni res, da gotova vrsta Vrbljanov pozna nas Slovence le tedaj, če hočejo kaj od nas imeti? Drugekrati pa nas zaničujejo! Kšeft is kšeft!
V Rablju 21. grudna. Bliskoma se je včeraj raznesla v ,.Miru“ objavljena vest, da se naš župnik, č. g. Matej Germ, preseli v Železno Kaplo. Ne samo slovenski delavci, katerih je čez dve tretjini tukaj šn j ega delavstva, ampak vse, prav vse žaluje za dobrim gospodom. Ni moj namen, da bi z žulj avo roko popisal marljivo, dolgoletno delovanje našega župnika, v to so drugi poklicani, ampak naj bodo pisane te vrstice zato, da bi javno svetu povedale, da je s svojim, na vse strani vzornim delovanjem pridobil gospod župnik srca, ki zdaj odkrito za njim žalujejo. Saj pa gosp. župnik to v polni meri zasluži, ker bil je vzoren duhovnik, izvrsten govornik, ustrežljiv kot spovednik, dober katehet, dobrotnik ubogim in tolažnik bolnikov. Gosp. župnik vkljub vestnemu, požrtvovalnemu delovanju dolga leta sem ni med nami „avanziral“, ni bil odlikovan, tudi si med nami siromašnimi rudarji ni nabral zakladov, ampak odhaja, kakor je prišel. A nekaj bo vzel s seboj, česar drugi niso nesli : ljubezen ljudstva in globoko spoštovanje vseh Rabeljčanov. Hvaležno delastvo Vam kliče za na pot srčni rudarski pozdrav: Srečno! srečno! srečno!
Poglavje za delavce.
Rdeči delavski prijatelji. Zadnja številka „Lotta Sozialista" v Genovi na Laškem piše: V društvu ladjinih nakladalcev in razkladalcev v Genovi vlada par dni sem veliko razburjenje. Vodja rdečih v Genovi Romeo Compello je poneveril društvu 20.000 lir gotovine. Romeo Compello je bil socialdemokraški vodja v Genovi in je poneveril denar, ki so ga ubogi delavci in železničarji zbirali za zidanje delavskih hišic. Policija je tega vzornega delavskega voditelja in socialdemokraškega generala aretirala in zaprla. — V Floridsdorfu na Dunaju pa so zaprli te dni „obergenosa“ Franc Wenzela, ki je kot blagajnik društva pivovarniških delavcev, sodarjev in so-trudnih obrti defravdiral zadnjih osem mesecev 1129 K. Seveda je Franc Wenzel eden prvih so-cialdemokraških hujskačev in je bil enkrat še celo rdeči kandidat za mestni občinski svet na Dunaju. — Taki so socialdemokraški generali. Kradejo kar po načrtu, zraven pa vpijejo o zatiranem delavstvu. In vendar so nam tisti, ki ubogemu zatiranemu delavstvu kradejo težko pri-služene novce iz žepov in jih potem razmetavajo po različnih gostilnah in kavarnah. No, lepa bo prihodnja socialdemokpaška država, če bodo vsi goljufali in kradli. Železničarji pa prav store, ako vsi pokažejo hrbet rdečkarjem in denar, ki ga zbirajo po svojih društvih, nabirajo raje za svoje potrebe, ne pa, da polnijo žepe nikdar sitim Tomschikom in Ellenbognom in tako dalje.
Društveno gibanje.
Katehetsko društvo ima sestanek 30. t. m. pri benediktincih v Celovcu.
Slov. delavsko društvo ima občni zbor 3. januarja v „Rokodelskem domu".
Št. Jakob v Rožu. Kat. slov. izobraževalno društvo „Kot“ ima svoj letni občni zbor v nedeljo, dne 27. t. m., popoldne po blagoslovu v „Narodnem domu". Na sporedu je odborovo poročilo, volitev odbora, petje in poučen govor. K prav obilni udeležbi vljudno vabi	odbor.
Št. Peter na Vašinjah. Na praznik sv. Štefana, t. j. 26. grudna t. L, popoldne po blagoslovu priredi tukajšnje „Izobraževalno kmetsko društvo" mesečno zborovanje v gostilniških prostorih g. Šterlinka v Unarah (Št. Peter) po običajnem sporedu. Slovenci in Slovenke, pridite v najobil-nejšem številu na shod in pristopite k društvu!
Odbor.
Železna Kapla. V čast trem letošnjim jubilejem: lurškemu, cesarjevemu in papeževemu priredi tukajšnje slov. kat. izobraževalno društvo na Št. Štefanovo, dne 26. t. m., ob V23- uri popoldne v zgornjih prostorih gostilne pri p. d. Bošteju, slavnostno zborovanje s petjem, deklamacijami, govorom in igro: „Sv. Cita". Slovenci in Slovenke iz Kaple in okolice, pridite v obilnem številu!	Odbor.
Gospodarske stvari.
Kdor hoče purane opitati, naj jih zapre na kakem dvorišču dva ali tri tedne. Krmi naj jih z mokrimi otrobi, kuhano repico in turščico. Oljičnih tropin pa jim naj ne dajo, ker diši sicer meso po olju. Kuhan ali surov trpek sir je zanje izborna hrana, ravno tako korenje, skvarjeno sadje, ki ga kakor orehe celo požirajo. Mladi purani ne marajo za orehe, dasi se najprej odebelijo, če jih jedo. Včasih se jih lotijo z nezaupanjem, če so jih pa enkrat okusili, jih žro požrešno. Ta sad, četudi ima trdo luščino, se v guši hitro zmehča, tako, da je v 15 do 20 minutah popolnoma prebavljen.
Če se konjem kopiti sneg, jih tega najlažje in najvarneje obvaruješ, če izpolniš prostor med znotranjim robom podkve in spodnjim kopitom z lepilom ali kitom za kopito. Drugi pripomočki, kakor izpolnjenje kopita s slamo, mazanje kopita z mastjo ali zelenim milom, niso zanesljivi. Slama se lahko izgubi, maščoba ali milova plast pa ne drži dolgo. Če pustiš, da se konjem kopiti sneg, ni to samo nevarno, da konj pade, ampak se konj tudi brez potrebe bolj trudi in težje vleče.
Še pri nas tako! «Slovenski Čebelar" piše: Na Francoskem se pri vojakih tudi v zimskem času, ko ni mogoče imeti zunaj vojaških vaj, ne lenuhari ter v vojašnicah ne ubija dragega časa samo z nepotrebnimi opravili, s «kartanjem" in zde-hanjem, temveč se vojaki, ki so večinoma iz kmečkega stanu, poučujejo prav mnogo v raznovrstnih panogah kmetijstva ; največ seveda vinarstva, ker je Francoska v prvi vrsti vinorodna država. V mestu Nantes pa je vpeljal v neki vojašnici narednik Permantier tudi pouk v čebelarstvu. Ta pouk je v prostem času, vendar se ga udeležuje prostovoljno do 200 vojakov, in tudi stotnik prav pogosto zahaja k predavanjem, pri katerih se kaže in razlaga tudi vse najpotrebnejše čebelarsko orodje.
Pozimi mir pri čebelah! Čebelar, daj pozimi čebelam popolni mir! Četudi morebiti ne verjameš, da jim vsako vznemirjenje škoduje, je vendarle res. Pa ne samo, da se vznemirjene čebele razlezejo in otrpnejo, tudi hrane potrebujejo več. Škoda je torej na medu, vrhutega pa je nevarnost za grižo tem večja. Če že moraš v čebelnjak, hodi po prstih, kakor hodiš po čumnati, kjer spi tvoj najljubši otrok.
Književnost.
Katoliška Bukvama v Ljubljani je izdala sledeče knjige: «Zbirka ljudskih iger", 9. snopič; obsega štiri igre: Na Betlehemskih poljanah, Kazen ne izostane. Očetova kletev, Čašica kave; K —-80. Andrej Hofer, tirolski junak, poslovenil Franc Rihar, K—'80. Anton Medved, Poezije, II. del. Cena broš. knjigi K 4'—, vez. K 5 40.
V založbi trgovskega društva „Merkurc‘' v Ljubljani je pravkar izšla nam Slovencem potrebna knjiga: Josip Gasteiner — Ivan Vole «Knjigovodstvo za dvorazredne trgovske šole." Knjiga obsega popolno knjigovodstvo, služila bo tako šolskemu pouku kakor zasebnemu študiju izborno. Vsebina knjige je jako bogata. Cena v platno vezani knjigi, ki ima 300 strani, je 4 K 50 h, po pošti 30 h več. Slovenci, sezite po tej knjigi, ki smo jo tako dolgo pogrešali!
Dobivanje zob.
Dajte trpečim SCOTT-ovo emulzijo in trdno bodo spali ponoči.
Pristna le s to znamko — z ribičem — kot z jamstvenim znakom SCOTT-ovega ravnanja.
SlS©)TbjQ
rastejo brez bolečin, brez ovir v prebavi in postanejo beli, ravni in močni. Otrok uživa rad SCOTT-ovo emulzijo. Neredno prebavljanje se zboljša.
Cena izvirni steklenici 2 K 50 vin.
Dobiva se v vseh lekarnah.
Kaj je novega po svetu.
Razglednice družbe sv. Cirila in Metoda za Božič in Novo leto so letos izvanredno lepe. Družba je nabavila samo umetniške razglednice, ki se odlikujejo po svoji dovršenosti, kakor tudi po raznoterosti. Narodni trgovci bi lahko letos izključno samo te razglednice prodajali, ker ne morejo tožiti, da niso lepe in da ne odgovarjajo
okusu ljudstva. Celo najbolj razvajen mora biti ž njimi zadovoljen. Priporočamo jih kar najtopleje.
Planinski ples. Osrednji odbor Slovenskega planinskega društva v Ljubljani bo priredil dne 1. svečana 1909 zopet svoj planinski ples, ki je vsled svoje izvirnosti in neprisiljene zabave tako priljubljen postal. Prireditev se bo vršila po vseh prostorih «Narodnega doma" da bo dovolj prostora za vse obiskovalce. Velikanske priprave obetajo mnogo presenečenja in pričakujejo obilo obiska. Podrobnosti se objavijo polagoma.
Odbor.
• Tek,	•
zdrav želodec, nobenih slabosti nimamo, odkar rabimo Feller-jeve odvajalne Rabarbara-kroglice z znamko _Elsa-kroglice". 6 škatlic franko 4 K. Naročite pri E. V. Fel-O lerju v Stubici, trg Elsa 67 (Hrvatsko).	Elsa. 0
Umrl je v Gradcu slaven slovenski skladatelj dr. Benjamin Ipavic.
V celjski okolici je umrl vrl mož Ostrožnik, ki je svoje dni z agitacijo veliko pripomogel, da je prišla celjska okolica v slovenske roke. Slava njegovemu spominu! N. v m. p.!
Rečica oh Savinji. Tukajšnji trški občinski zastop je v seji dne 11. t. m. protestiral proti barbarskemu postopanju nemških puršev na Dunaju in v Gradcu proti slovenskim visokošolcem in je sklenil krepke resolucije, v katerih zahteva slovensko univerzo v Ljubljani, veljavnost izpitov na zagrebškem vseučilišču tudi za tostransko državno polovico, priznava Lahom pravico do vseučilišča, protestira pa proti ustanovitvi laške univerze v slovenskem Trstu, obsoja strankarsko postopanje vlade proti Čehom v Pragi in slednjič odobrava priklopljenje Bosne in Hercegovine, zahteva pa za ljudstvo v teh deželah dejansko enakopravnost. Za dijake na Dunaju sklene poslati 25 K, za dijake v Gradcu pa 10 K. Zavedna občina! Če bi vse občine izpolnovale svoje dolžnosti na tak način, bi bilo delovanje naših poslancev bolj uspešno!
Narodna občina Kokarje v Savinjski dolini je tudi sklenila soglasno oster protest proti postopanju nemških vseučiliških rektorjev nasproti slovenskim dijakom in resolucije, v katerih zahteva slovensko univerzo v Ljubljani, ugovarja, da bi se laško vseučilišče ustanovilo prej nego slovansko in povrh še v Trstu in odobrava opo-zicionalno stališče «Narodne zveze".
Osel je domača žival posebno na Angleškem, Francoskem, Španskem in Laškem; pri nas se posebno v Istri uspešno boljša domača pasma z italijansko krvjo. Pravijo, da je osel trmast, a da je ta lastnost samo sad pretepanja. Je pa ta žival bolj utrjena proti boleznim nego konj in doseže tudi večjo starost. Zadovoljen je z odpadki vsake vrste — toda morajo biti snažni; rad se tudi pase; osel ne dela torej toliko stroškov nego druge živali, zato se izplača posebno v tistih krajih, kjer je mnogo vrtov in malo pašnikov. Na Nemškem na pr. se misli že zelo na to, da se polagoma pomnoži ta žival in rabi za vprežno žival mesto lahkih konj, ki jih dobivajo Nemci po ceni večjidel iz Rusije. Vrtnarstvo ne potrebuje dragih živali, osel pa bi prav lahko vse zvozil, kar je treba za vrt, bi vozil mleko v mesto in sočivje. Zdaj kupujejo Nemci tudi ogrske osle in irske; pred par leti so jih plačevali še z 80 do 100 markami (96 do 120 kron), zdaj so pa že po 120 do 150 mark in še dražji.
Na Ruskem imajo vedno manj ovac s finejšo volno; zato manjka ruskim suknarjem take volne in jo morajo vedno več kupovati iz drugih dežel. Nekdaj so našteli do 15 milijonov takih ovac, 1. 1901. samo 10 milijonov in 1. 1906. le še šest milijonov. Vzrok pa je ta, da se tudi na Ruskem draži zemlja in se pašniki spreminjajo v njive. Dalje: vedno več se razkosa velikih posestev med male kmete, ti pa morajo pridelovati žito, da se jim izplačajo stroški. Morda so pri zadnjih nemirih po nekaterih krajih tudi pobili mnogo ovac. Ovce rediti se more samo, če je najemščina k večjemu po pet rubljev od desjatine zemlje; v srednji Rusiji pa se zahteva po 10 do 15 rubljev in še teh je vedno manj, ker se manjša število velikih posestev. Kjer je svet ravan, se najhitrejše manjšajo črede ovac; najbolje še ta panoga kmetijstva uspeva po goratem Kavkazu in njegovih dobrih planinah; dalje se množi ta žival po Sibiriji; tam so menda dobri pašniki in žival daje tudi lepo volno. V te kraje se seli vedno več ruskih kmetov; upajo, da bode tukaj ovčarstvo iznova oživelo.
loterijske številke 19. decembra 1908: Trst 8	27	73	83	54
Line	28	57	14	21	6
Darovi za stavbeni sklad «Učiteljskega doma“ v bogoslovju v Celovcu. (L. 1908. nadaljevanje.)
Jezersko: Zbirka pri primiciji preč. gosp. P. Šenka K 25'62 (novomašnikov oče 10 K) ; Dobrlavas : Dobrolski žnpljani namesto spovednega groša in drugi darovi, poslal preč. g. I. Dolinar, 50 K; Uršula Kuhling na Dobrovi nabrala sledeče darove: Pera Štefan, g. Val. Morti po 2 K, Kuhling Janez, Markec Urh, Hobi Franc, Mak Hel., Pridnik Mar. po 1 K, Schein Ana 80 vin , neimenovana 70 vin., Klein Marija, Kobač Jožef po 50 vin., Hanžo Urša, Somrak Jera, Gaio Ana, Lužnik Katrca, Matic Apolonija po 40 vin., Kobač Jera 30 vin., Petek Tomaž, Petkova Leniča, Petkova Klara, Kobač Franc, Kobač Jožef, Lužnik Jakob, Lužnik Jak., Vrelih Lue. po 20 v., skupaj^K 15'40; g. Matej Weiss v Logivasi nabral: gosp. Singer Štef., župnik, 3 K, Motte Ana, Torkar Jožef, Singer Barbara po 1 K, Kobentar, dijak, 40 vin., Wornik Matej 30 vin., skupaj K 7'70. — Vse skupaj K 98'72. Prisrčna hvala vsem darovalcem !
Za «Delavski dom“ v Podljubelju so še došli naslednji darovi:
Pr. Kovačič, Maribor, 4. L. Lederhas, Ljubljana, 3. J. Lies-kovnik, Celje, 5. Val. Bernik, Homec, 3. Fr. Ažman, Štenge, 8. Dr. M. Slavič, C^lje, 2. Dr. J. Janežič, Ljubljana, 5. Rodoljubni Slovenci v Črni 10. Cerne in Podboj, Št. Peter na Krasu, 2. Jos. Sitar, Brežice, 5. Egidij Hudapisk, Prevalje, 2. Ant. Pušnik, Slov. Bistrica, 1. Dr. Jos. Barle, Kozje, 5. Jož. Apovnik, Labod, 2. Arn. Linz, Prevalje, 1. L. Žagar, Prevalje, 1. Gr. Eržen, Prevalje, —’20. Dr. Danilo ^Majaron, Ljubljana, 4. Fr. Hiti, Slivnica, 2. Jos. Gunčar, Šmihel — Mozirje, 2. Dr. Ant. Švab, Celje, 1. Neimenovan v Tržiču 3. Emil Orožen, Kamnik, 1. Dr. Lemež, Slov. Bistrica, 1. R. Polak, Tržič, 3. Al. Nastran, Ljubljana, 5. Val. Eržen 5. Al. Kokelj, Vurberk, 1’50. Dr. Fr. Jurtela, Ptuj, 3. Tomaž Stare, Zg. Libuče, 3. Fr. Maselj, Ljubljana, 5. Ant. Dobravc, Celje, 1. Iv. Koman, Kadoljica, 1. Ant. Kajzer, Mižice, 1. Št, Vidmar, _ Sl. Bistrica, 1. Fr. Lahovnik, Prevalje, 2. Al Hadprlap, Žel. Kapla, 5. Ožb. Prosekar, Kotmaravas, 1. — Iz Češkega: Ant. Hàla, Hotinc, 1. Vàcl. Pulce, Hlubokà, 1. Jan. Volf, Klatovy, 1. Farni urad Milčin 1. Jan. Štčtka, Žirovnice, 1. Bol. Prustka, Prestice, 1. And. Kasel, Hartei Rovč, 1. Jos. Mjska, Mlada Vožicč, 1. F. Žlabek, Nadčjkov, 1. Fr. Zeman, Švihov, 2. V. linč, Blatna, 2. P. Moio Majer, Lnàre, J. Jan. Švec, Chudénice, 1. Fr. Čute, Bystfice, 1. Kar. Balik, černovice, 1. Jan. Zeman, Olešnice, 1. Hynek Hrašč, Pacov, 1. Jos. Vančk, Breškovice, 1. Jan. Rytič, Kamenny, 1. Vàcl. Bruha, Malà Chjška, 2. Gerard Nydl, Stfižovč, 2. Fr. Kroiher, Borovany, 2. Bart. Berger, Dubné, 2. — Skupaj K 269-27.
Bog povrni vsem! Posebno bratom Cehom: Hvala
lepa !
»Zvesin« blagajnik.
Tržne cene v Celovcu
17. decembra 1908 po uradnem razglasu:
Blago			100 kg				80 1	trov en)
			od		do		(bii	
			K	v	K	V	K	V
Pšenica ....											_	_
Rž				20	50	21	18	12	37
Ječmen ....								
Ajda				20	—	20	80	10	32
Oves				17	42	18	50	6	20
Proso				—	—	—	—	—	—
Pšeno ....			—	—	25	40	16	
Tnrščica ....			17	89	18	42	10	27
Fižola rdeča . .			—	—	—	—	—		
Repica (krompir) .			—	—	5	11	2	30
Deteljno seme .	.			—	—	—	—	—	—
Seno, sladko . .			9	—	11			—	—
„ kislo . . .			7	60	9	50	—	—
Slama ....			7	—	8						
Zelnate glave po 100 kosov								
Repa, ena vreča .								
Mleko, 1 liter .					24			26				
Smetana, 1	„			—	60	1	20	—		
Maslo (goveje)	• 1 ba		2	60	2	80	—	—
Surovo maslo (putar), 1			2	60	3	20	—		
Slanina (Špeh), povoj., 1		n	2	—	2	40	—	—
*	„ surova, 1			1	50	1	70	—	—
Svinjska mast	. 1	n	1	70	1	80	—	—
Jajca, 1 par . .			—	20	—	24				
Piščeta, 1 „	. .			2	—	2	40				
Race , . . . .			4	—	4	40				
Kopuni, 1 „	. .								
30 cm drva, trda,	1 w	i‘ .	3	20	3	60				
30 „	„ mehka,	1	•	2	80	3	20	—	—
	Počrez		100 kilogramov					
Živina			živevage		zaklana			-§
	od	do	od	do	od	do		1
		V	k r	o n	a h		£	(L
Konji									
Biki		—	—	—	—								
Voli, pitani . .								
„ za vožnjo	330	362	—	—	—	—	28	16
Junci		202	255	—	—	—			12	5
Krave ....	112	362	—	—	—	—	78	31
Telice		180	—	—	—	—	—	3	1
Svinje, pitane . .	—	—	—		116	124	105	98
Praseta, plemena	12	44	—	—	—	—	156	121
Ovce									
Slovenske narodne pesmi, harmonizirai A. Mihelčič, organist v Metliki; izšel je III. zvezek. Prodaja «Katoliška Bukvama" v Ljubljani. Cena 50 vinarjev.
Mlin
se išče X najem v dobrem kraja in z dobro vodo na Koroškem. Naslov: R. Hartman, mlinar v Mojstrani na Gorenjskem.
Snežnobelo
pere
SchiciL
ovo
Pristno edino le z znamko ,Jelen" in imenom „ScliicIit“.
Carl de Roja, Beljak
Podružnica v Celovcu. ""
Trgovina
s steklom, porcelanom, kamenino, kuhinjsko opravo, svetiljkami, cunjami in surovinami.
Zastopnik tovarne za kalcium-karbid v Šibeniku.
Brzojavni naslov: Roja, Beljak.
Telefon: Beljak 32. — Celovec 128.
V zalogi tiskarne Družbe sv. Mohorja v Celovcu je izšel molitvenik:
Vir življenja in svetosti.
Obširnejša izdaja molitvenika
„Presv. Srce Jezusovo."
Spisal o. J. Pristov.
Izdaja za duhovnike,
Cena mehko vezanemu iztisu K 2'—, v usnje vezan z zlato obrezo K 3'20, v platno vezan z rdečo obrezo K 2'60, za družnike 60 vin. ceneje, po pošti 40 vin. več.
Cesa© faosteljno perje
1 kg sivega, skublj enega K 2'—, napol belega K 3‘80 belega K 4'—, izredno finega K 6-—, najbolj finega, sknbljenega K 8-—. 1 kg sivega puha 6 K, belega 10 K, naprsnega 12 K, od 5 kg začenši franko.
Dovršene postelje
iz zelo gostega, rdečega, modrega, rumenega ali belega nanking-blaga, 1 pernica 180 cm dolga, 116 cm široka, z dvema 80 cm dolgima in 58 cm širokima blazinama, dobro napolnjena, z novim sivim, očiščenim in trpežnim perjem K 16'—, z napolpnbom K 20'—, s pubom K 24 — ; posamezne pernice po K 12-—, 14—, 16'—, blazine K 3'—, 3'50, 5-—. Pošilja po povzetju, zavoj brezplačno, od K 12'— naprej franko.
Maks Berger v Dcšenici 224, Šumava, Češko. Neugajajoče se zamenja ali se vrne denar. Ceniki zastonj in franko.
Srečno in veselo novo leto
vsem čast. gg. duhovnikom, obenem pa zahvalo za dosedanje zaupanje in obilna naročila. Prosim pa tudi zanaprej moje narodno podjetje z naročili podpirati; hvaležen se bom skazal s finim in solidnim delom.
Z odličnim spoštovanjem
Jan. Goleš,
podobar in pozlatar v Celovcu.
Lovske puške

vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
Prva borovska tovarna orožja
Peter Wernig,
c. in kr. dvorni založnik v Borovljah, Koroško. Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Zahtevajte cenik!
Svoji k svojim!
Scmeiiskil trgovina, edina slovenska, odlikovana in strokovno urejena ter umetno vrtnarstvo je
Jllojzij Jiorsika
v Ljubljani,
katera obstoji že 34 let in si držim 460 vrst najboljših poljskih, zelenjadnih in cvetličnih semen, za katere kakovosti jamčim. Posebno za to leto sem se založil tako, da moram vsem zahtevam ustreči. Moja semena so vsa pri deželnem kmetijskem kemičnem preskuševališču preskušena. Tn se tudi izdelujejo venci in šopki, sveži in suhi, kakor tudi vsi v to stroko spadajoči predmeti. Cenik za leto 1909 je brezplačno dohiti.
Z odličnim spoštovanjem
Al. Kor.sika.
Zahtevajte cenik!
Vse Sleme iz sidolJsVega okraja Borovlje
opozarjam pri nakupovanju manufakturnega blaga, obleke, in sploh na vse, kar spada pod trgovino mešanega blaga, na svojo prodajalnico; posebno pa v špecerijskem blagn, žitu in v drugih poljedelskih pridelkih se obračajte na mojo trgovino in priporočam tudi svojo gostilno ter se bom potrudil vsakega z dobrim blagom in z nizkimi cenami zadovoljiti. Proseč za obilo obiskovanje, ostajam vdani	t * is ?
J	Josip Kenk©,
trgovec in gostilničar v Borovljah.
Trgouino
na jako ugodnem prostoru v svojem „Narodnem domu“ v Spodnjem Dravbergu
di o nifin
hranilnica in posojilnica v Spodnjem Dravbergu. Za slovenske trgovce zelo ugodna prilika!
Nastopi se lahko takoj.
Pojasnila daje in ponudbe sprejema
Hranilnica in posojilnica
v Spodnjem Dravbergu.
lajvefa trpa te stroke v Celom.
Modnega in manufakturnega, tu- in inozemskega blaga, redno najnovejši izbir.
Zaloge je stalno v vrednosti lU milijona kron.
Za prodajanje na debelo oddajam blago trgovcem po tovarniških cenah.
Zaradi posebno velikega nakupa zimskega blaga bodem letos po zelo nizkih cenah prodajal, t. j. brez konkurence, ker se je tudi cena pri blagu znatno znižala.
Imam za ženine in neveste zmirom veliko zalogo in najlepše blago na razpolaganje.
Vsi uslužbenci govorijo slovenski, “ipti
Anton Renko, lastnik trgovine,
Celovec, vogel Kramarjeve ulice in Novi trg.
! ! Prodajalci ! !
najdejo
!! kupce !!
kakor udeležbo za trgovine ali posestva vsake vrste na mestu ali v deželi po najhitrejši in najdiskretnejši poti. Obračajo se naj zaupno in izključno le na
upravništvo „1. Realitatenverwaltung“,
Dunaj VIII. Albertg. 30.
Podjetje prve vrste, zelo reelno, točno ter skozinskoz strokovno. Zahtevajte brezplačen poset našega zastopnika na Dunaju in v provinci v svrho ogledanja in dogovora.
lOOtine kupcev zapisanih.
Patentovane mline za debelo moko
s ploščami za mlete v;
mimo Hahaln m©!/n z jeklenimi valjarji za različno zrnato IIEiiElU &.&. UtJUCEU EEalmU sadovje in druge pridelke;
stroje za pripravljanje krme, rezanice, rezalnice za repo, parnice za krmo, sesalke za gnojnico itd.
izdeluje in prodaja
-Ph. M avla rt h & Co. e e-
tovarne za kmetijske stroje, železolivarne in fužine na par,
Dunaj, II., Taborstrasse Tl.
Ilustrovan cenik zastonj in franko.	Zastopniki in prekupci se sprejmejo.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Akcijski kapital M 2,000.000.
Denarne vloge obrestujemo po-
41
12 O
od dne vloge do dne vzdlga.
Kolodvorska cesta št. 27. -fPQ
Zamenjava in eskomptuje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije.
Kskompt in inkaso menic. — Borzna naročila.
Centrala v Ljubljani. Podružnica v Spljetu.
Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplačevanje po K 8‘— za komad.
Tiske srečke s 4°/o obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10'— za komad.
Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem kurzu,
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik Ivan Koželj. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.