->- 1111 CENA NAROČNINI:	
Za eno leto ............	........ $2.00
Za pol leta ......	............ 1.25
Za ZDA...............	3.00
EDINOST
206 Adelaide St. W. Toronto, Ont.
Entered as second class matter at the Post Office Dept. OtJawa.
Vol 2 No. 24.
Priče 5.
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV TORONTO, ONTARIO TOREK, 29 JUNIJA, 1943.
Cena 5c.
Leto 2 štev. 24.
IZ ZAVEZNIŠKE ZRAČNE FRONTE
Zavezniški bombniki bombardirali, Sardinijo, Sicilijo in osiščno zrakoplovno pristanišče v Saloniki. Na tisoče ton eksplozive je vrženo na vojaške in pristaniščne objekte v Italiji, Nemčiji in obrežju do Salonike v Grčiji.
Iz dosedajnih poročil razvidno je, da je primorano vsled zavezniškega bombardiranja se preseliti okrog 3 milijna duš iz okolice industrijskega mesta v Nemčiji Ruhr.
Zavezniški bombniki naredili so ponovne polete iz Anglije, sesuli tonažo eksplozive na važne objekte, prešli čez ostali del Evrope na afriško ozemlje, ter tukaj ponovno natovorili bombnike za bombardiranje italijanskih otokov na sredozemskem morju na potu nazaj v Anglijo. Tako se ponav-
SOVJETSKI POSLANIK ODŠEL V MOSKVO
Ottawa. — Feodor Gušev, Sovjetski poslanik, je odpotoval z bombnikom v Moskvo, kjer bo imel posvetovanja z maršalom in premi-jerjOm Sovjetske Unije Stalinom, kakor je naznanjeno.
Gušev je odpotoval z istim bombnikom, potom katerega je prispela sovjetska kupčevalna komisija dne 22 junija iz Moskve v Ottawo. Kanadska vlada je v to svr-ho odobrila bilijon dolarjev za nakupitev vojaških in vojnih potrebščin.
Sovjetsko komisijo vodi, Kapitan Feodor Panomare-nko, kateri je obenem z svojim tovarišem, poročnikom Aleksij Malzhev, prisu-stovala svečanosti ''Salut To Our Russian Ally" v Toron-tu .
Poročilo nadalje pravi, da se bo Gušev v kratkem povrnil nazaj v Ottawo.
Ijajo poleti zavezniške zračne sile, katera šteje v krdelih do 300 bombnikov in obrambnih letal.
Zračnim bombardiranjem se pripisuje pomembnost s ozirom na industrijska središča v Nemčiji in Italiji, katerim je omejena delno proizvodnja in delno pa za-državanje njihove zračne sile v obrambi lastnega praga. Obenem pa značilno je bombardiranje zračnega pristanišča v Soloniki, kot glavne baze preko katere se je zavezniška armada izkrcala v zadnji svetovni vojni proti Nemčiji in Avstro-Ogerski, Turški in Bolgariji.
Nedvomno da je s dose-dajnim bombardiranjem za-vezničke sile se dosegel deloma uspeh. Prvič pričuje da je zavezniška zračna sila v nadmoči nad osiščnom, drugič pa predpogojna priložnost za invazijo evropskega kontinenta, če tudi zavzetje aPntelerije ne more predstavljati splošno invazijo evropskega kontinenta, potrjuje pa, da je z koordinaci-jom kopnene in zračne sile, mogoče pristati tudi na evropskem kontinentu. Kar je pa edino popolna garancija za skorajšnjo zmago nad skupnim sovražnikom narodov in človeštva — fašizmom.
Poleg tega tudi z strani Sovjetske Unije se opominja na čas primeren za invazijo evropskega kontinenta. To pomeni da je Rdeča Armada pripravna z vzhoda podpreti invazijo v odločni ofenzivi, kot najkrajša pot do zmage.
Pregled bojevitih ©rt proti fašizmu
RDEČA ARMADA DRŽI TRDNO POZICIJE NA CELI BOJNI ČRTI. VEČJI BOJI SO BILI OKROG OREL, KALININ, DONETC REKI IN NA KAVKAZU, TODA BREZ VEČJIH SPREMEMB. LETALCI SO PA POBILI LE V PAR TEDNIH NAD TRI TISOČ NACISTIČNIH LETAL, DOČIM SO SAMI IZGUBILI KOMAJ ENO ČETRTINO, ALI PA EDDEN NAPRAM ŠTIRIM.
Ddeča Armada, ki je takoj po zimski ofenzivi kon-solidirala svoj položaj na celi bojni črti, trdno drži svoj položaj in vsak poskus nacističnih sil prodreti bojno črto se je izjalovil. Na več krajih je pognala nacistične sile iz njihovega položaja in zavzela nekoliko nadaljnih vasi severozapad-nood Moskve v okraju Kholm
Ob reki Donetc nacistična kolona od 3000 mož, napadala je položaj Rdeče Armade, toda breS; uspeha in tudi proti ogromnih izgub. Kajti kakor je omenjeno, poleg tega celo poročia iz Berlina priznavajo utrjen položaj Rdeče Armade na celi bojni črti.
Sovjetski letalci so pa v nekaj tednih pobili nad tri tisoč bojnih letal nacistov.
Poročilo nadalje pravi, da je Nemčija in njeni saliteti od začetka vojne, izgubili
6,400.000 mož, 56.000 topov, 42.400 tankov in 43.000 bojnih letal,
Sovjetske izgube bi pa znašale nekako okrog 4,200. 000 mož, 35.000 topov, 30.-000 tankov in 23.000 bojnih letal od začetka vojne.
Nedvomno da so na eni in drugi strani ogromne izgube, toda znano je, da je lanska nacistična ofenziva
pospešila iste v vsih ozirih eden napram štirim. Kajti njena sila tako v moštvu, kakor tudi drugih vojnih pripravah in izurjenosti, je prerešetana, ni pa vničena. Za popolno zmago nad fašistično silo je potrebno ustanoviti drugo fronto na evropskem kontinentu brez odlašanja in zanašanja na uspeh z bombardiranjem.
Pozdrav Stalinu in narodu Sovjetske Unije
BREZ SPORAZUMA Z SOVJETSKO UNIJO TRAJEN MIR JE NEMOGOČ, - DAVIES
Petnajst tisoč vdeležencev v počast drugi obletnici Sovjetske Unije v vojni proti fašizmu. Vstanovitev organizacije za prijateljstvo izmed naroda Sovjetske Unije in Kanade. Ni mogoče zamisliti o naši usodi ako bi bila poražena Rdeča armada in Sovjetska Unija, — Mackenzie King.
KOMUNISTI BODO VSTANOVILI NOVO STRANKO
Toronto. — Tim Buck, vo- fundamentalno gotovih raz-
dja kanadskih komunistov je podal izjavo dopisniku "Toronto Star" zadnji teden o novi komunistični stra nki z novo konstitucijo. Med drugim njegova izjava se glasi:
"Kanadski komunisti bodo toliko lažje prispevali svoj delež vsim zadevam borbe proti fašizmu, ter e-notnosti kanadskega naroda, potom svoje stranke. Kajti dosedaj veliko število delavcev in delavk komunističnega mnenja, se čuti prizadetih radi prepovedi njihove stranke, ki je nasledila takoj v pričetku tekoče vojne. Po razpustitvi tretje Internacionale, kanadski komunisti smatrajo za pravilnim in obenem za svojo dolžnost, vstanoviti stranko kanadskih komunistov, vskla-diti njeno delovanje v obs*e-gu določb zakonov, državnega ustava itd.
Vsa dosedajna proti komunistična gonja, kot stranki ki teži le za krvavim prev ratom državnega reda, ni služila za nič druegga kakor prav ugodno zaslombo onim, ki so po hlapčevsko služili sebičnim interesom. Prvič zato, ker revolucija če jo vzamemo tudi iz ameriške povesti, ni nastala kot recept propagande, ampak
mer in okolščin ameriškega ljudstva.
Komunistična stranka ni zagovarjala krvavi prevrat, toda razvojna povest zatrjuje ,da je nastopil krvavi prevrat le tedaj, ko so bile izčrpane vse druge zakonite priložnosti, da se izboljša splošen položaj ljudstva", poudaril je Tim Buck.
Takoj nato je nasledilo vprašanje z strani nekaterih poslancev v državni zbornici justičnemu ministru, ali je pooblastil kanadske komuniste za vstanovitev svoje tranke. Ta je pa odvrnil : "V obsegu naših zakonov državljani niso omejeni vstanoviti svojo organizacijo, ki razvija svoje delovanje naspram zakonskih določb. To ne izključuje kanadske komuniste, da vstano-vijo svojo stranko v obsegu državnih zakonov. Justični minister pa nima oblasti iznad teh zakonov, je bil od-gOvor v zbornici.
83 LET STAR KOVAČ SABLJE ZA STALINGRAD
! London. — Tom Beasley je v svojem 83 letu starosti in menda najstarejši kovač po poklicu za sablje. Njemu je izročeno naročilo za izdelek dvorezne štiri stopala
11.500 aretiranih v Italiji
London. — Musolinijeva tajna policija znana pod i-menom Ovra", je aretirala 11.500 osumljencev s ozirom priprav proti zavezniški invaziji, se glasi tukajšnje poročilo.
Osumljenci so kajpak obtoženi kot petokolonci, predstavljajoč nevarnost za pre vrat Musolinijevege režima v Italiji vpričo zavezniške invazije. Med temi se navaja število 7.900 komunistov, dočin ostalih 3.250 kot pro-tifašisti.
Ako se do dobra spominjamo vredno je spominiti se ' poročila pred nedavnim, ko je dospelo večje število gestapovskih agentov v Italijo. To število se je računalo okrog 90.000 gestapov-cev za nadziranje v Italiji, ter tudi za nameščence posebno po vojaških in civilnih uradih. Verjetno je da so dosedajne aretacije popolnoma v skladu nacističnih gestapovcev, ter tudi ita-liajnske Ovre, kot posledica varščine obenem za nacistično dominacijo in vodstvo v Italiji.
Toda ako je resnična gornja vest, tedaj daja podlago slutnji, da je naraščajoče nezadovoljstvo zavzelo precejšen razmah v Italiji. Ne samo kot pripravnost ob zavezniški invaziji, ampak tudi proti vojni in fašistični tiraniji v Italiji.
dolge sablje, ki jo bo podaril v znak junaštva Stalingradu, Kralj Vel. Britanije.
Tom je postal kovaški pomočnik v svojem 8 let starosti. Najljubši izdelek je bil sablja znana pod imenom "The Flame", neprimeroma z rdečo barvo, primeroma naročilo Emperorja Ethiopi-je Maile Selassie.
» Washington. — Predsednik Roosevelt, je naslovil obširen pozdrav Stalinu ob drugi obletnici zlikovnega napada po nemškem fašizmu na Sovejtsko Unijo, čestitajoč na junaštvu Rdeče Armade, ter njegovem ro-kovodstvu oboroženih sil Sovjetske Unije, ki so strle glavno odporno silo nemškega fašizma.
Ravno tako so poslani pozdravi in čestitke iz raznih zborovanj i7f svečanosti druge obletnice v Vel. Britaniji, ter drugih zavezniških vodij.
Iz Toronta je poslan brzo-jav iz velike narodne manifestacije v Maple Leaf Gar-den, izražajoč globoko sočutje napram narodu Sovjetske Unije, čestitajoč na junaštvu Rdeče Armade Zadnjih dveh let, katero je osnova poraza hitlerjeve voj-
530.000 PREMOGARJEV SE POVRNILO NA DELO
Washington. — Predvčerajšnjem dne 23 junija 560.000 premogarjev se je na zahtevo državnih oblasti povrnilo na delo pod pogojem mezdne lestvice, ki ej nasledila v skupnem sporazumu 1942-43 do 31 oktobra t. 1., pod državnim nadzorstvom. Zato so lastniki premoga naslovili protest v Washington, toda prevladuje mnenje da vlada ne bo spremenila svojega odloka v tem oziru.
Odbor Zedinjenih ameriških Slovencev, Hrvatov in Srbov
Dne 19 junija je vstanov-Ijen Zedinjeni odbor ameriških Slovencev, Hrvatov in Srbov v Pittsburghu, Pa. Poleg osnovne resolucije sprejete na konferenci predstavnikov ene druge in tretje narodnosti, za nadaljevanje sloge in edinosti izmed bratskih narodov, sprejete so tudi resolucije naslovljene na predsednika Rooseve-lta in drugim državnim uslužbencem v Washingtonu. Da bo zedinejni odbor v duhu enotnosti in sloge izmed treh bratskih narodov nadaljeval svoje delovanje, kot najboljša opora vprid enotnosti in demokraciji.
V odbor so izvoljeni od
ne mašine. Osemnajst tisoč meščanov in drugih predstavnikov provincionalnih vlad, cerkvenih ustanov, ter federalne vlade, je izražena pripravnost za pomaganje zgraditi ponovno razdjana mesta in vasi P« hitlerjevih panzer divizijah, kakor tudi potom organizacije za prijateljske odnošaje, razvijanje najtesnejših stikov in razumevanja.
Predsednik shoda je vpričo naglasil: "Pozdravljeni bojevniki in zavezniki v bojnem orožju Sovjetske U-nije, vi niste sami". Kanadski narod s globoko sočut-nostjo se zaveda vaših težkih ran in bolečin. Zaveda se britkosti tisoče matera, žena in otrok. V tej zavesti je pripravljen pomagati olajšanju teh ran in britkosti. Mi bomo pomagali zgraditi nova mesta, nove tovarne in nova poslopja, je naslovil predsednik z otvoritvijo shoda.
Toronto. — Toronto je postalo središče v torek dne 22 junija, narodne manifestacije ob priložnosti druge obletnice Sovejtske Unije v vojni proti nemškega fašizma. Maple Leaf Garden ena od največjih dvoran z 15 tisoč sedežev, je bila polno nabita občinstva, na počast-nem mestu pa predstavniki raznih civilnih, vladnih, verskih ustanov, vojaške komande in z dekoracijo zastav Zedinjenih Narodov.
Ob tej priložnosti največje odobravanje so želi Sovjetski poslanik, njegova soproga, dva vojaška častnika, ter Mr. Joseph E. Davi-es, bivši ameriški ambasador v Sovjetski Uniji in zdaj pa Rooseveltov osebni poslanec v izmenjavi pismenih razgovorov Stalina in Roose-velta. Mr. Davies je bil glavni govornik, ter istočasno počastni vstanovitelj organizacije vred z premijerom Mackenzie Kingom: "Prijateljstva naroda Sovjetske Unije in Kanade".
Premijer King, kot predsednik veličanstvenega shoda je med drugim omenil: "Niti zamisliti si ne moremo o naši usodi o btem času ako bi bila Rdeča Armada in So-vejtsKa Unija, poraženi". Tako pa ker se to ni zgodilo ampak nasprotno da je nemška fašistična mašina doživela poraz za porazom, ni bolj primernega in tudi časnega, kakor dati častno priznanje naši zaveznici ne samo v skupni borbi proti
ZEDINJENEMU ODBORU AMERIŠKIH SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV
Dragi bratje in setre:—
V	imenu organizacij Zvez Kanadskih Slovencev, Hrvatov in Srbov, spodaj podpisani iz srca pozdravljamo vstanovitev zedinjenega odbora ameriških Slovencev, Hrvatov in Srbov.
V	dnevih kadar se borba izmed sil fašizma in sil demokracije približuje naj-odločnejšim in usodapolnim trenotkom; kadar brezobzirna fašistična propaganda si prizadeva storiti vse za razkol edinosti sil demokracije, a katere se aktivnost izraža med Slovenci, Hrvati in Srbi, boljše in nujnejše stvari od vstanovitve zedinjenega odbora ameriških Slovencev, Hrvatov in Srbov, nise mogli storiti.
Dejstvo njegovega formi-
Slovencev sledeči predstavniki:
Louis Adamip, Etbin Kristan, Vincent Cankar, Mirko Kuhel in Janko Rogelj.
Od Hrvatov: Zlatko, Ba-lokovič, Ivan Butkovič, John Ladešič, Petar Radič in To-ny Majnferič.
Od Srbov pa: žarko Bun-čič, Gjorgje Kovačevič, sve-štenik Strahinja Maletič, Mirko Markovič in sveštenik Vojislav Gačionvič.
ranja označuje novo dobo v živlenju in borbi za obče a-meriško demokratično živlenje, kakor tudi uspešnejšo borbo proti sovražniku človeštva.
Vaš korak je obenem čin-kovit udarec sovražniku edinstvenega živlenja treh bratskih narodov v skupni in novi Jugoslaviji. Ravno tako sovražniku sloge in enotnosti med nami na ameriškem kontinentu. Končno pa naj-doslednejši enotnosti junaških borcev Slovencev, Hrvatov in Srbov v Narodni Osvobodilni Armadi Jugoslavije, ter obenem njej velika podpora.
Prepričani smo da bodo pozdravili vaš korak vsi ljubitelji svobode in sovražniki fašizma, zlasti med ameriškimi in kanadskimi Jugoslovani. Bodite prepričani tu di vi in verjemite nam, da bomo v Kanadi v istem pra-pozdravljamo in želimo največjega uspeha v vašem e-vcu nadaljevali naše delo, ter vas v duhu tega imena notnem delu.
V	imenu Zveze Kanadskih Slovencev, tajnik R. Maurin;
V	imenu Zveze Kanadskih Hrvatov, tajnik E. Jardas;
V	imenu Zveze Kanadskih Srbov, tajnik M. Bijelič.
enega sovražnika, ampak tudi razviajti prijateljstvo izmed obeh narodov zdaj v vojni, tako tudi po vojni. Vsled tega je tudi najbolj primerno da se vstanovi organizacija takega prijateljstva ravno na današnji dan druge obletnice izdajalskega napada z strani nemškega fašizma na Sovjetsko U-nijo. To je dan ki nas bo spominajl in vezal v prijateljstvu tako sedaj v oborožen zavezništvu, kakor tudi po zmagi. Z strani vlade bo pa imelo najtoplejšo podporo, omenil je Mackenzie King.
Nato je predstavil Sovjetskega poslanika Feodor Gušev, na kar je nasledilo gromko odobravanje po dvorani, klici Rdeči Armadi, Stalinu in drugim vodjam Sovjetske Unije.
Gušev je v svojem govoru posebej poudaril poleg dosedajnih zmag Rdeče Armade ,naslednje naloge za popolno in brez kompromisno zmago nad hitlerjevo Nemčijo. Narodi in Rdeča Armada v tem oziru so vezani z eno idejo in načelno: ločne borbe do popolnega poraza fašistične sile." To-pričakovati je čim prejšne akcije enotnih udarcev po Rdeči Armadi in armadi Zaveznikov, na evropskem kontinentu za popolni poraz fašističnih sil.
Udarci Rdeče Armade so bili činkoviti, ki so štrli glavno odporno silo nazi-fa-šizma, pri Moskvi, Leningradu, Sevastopolu in na po-sled pri Stalingradu. Od zavezniških vojnih sil pa v Tunisiji. Fašistična sila hromi ,ni pa vničena ,poudaril je poslanik Gušev. Potrebno je vsled tega odločnih in enotnih udarcev z ene in druge strani.
Nato se je v imenu Sovjetske vlade zahvalil kanadskemu narodu za naklonjeno pomoč in njegovo pripravnost k vstanovitvi organizacije prijateljstva izmed obeh narodov. Nedvomno da bo taka organizacija zelo dobra podlaga za boljše razumevanje o živlenju in delu, ter drugih kulturnih, znanstvenih vprašanj.
Joseph E. Davies, ki je ravno tako bil deležen vnetega odobravanja z strani vdeležencev, je v svojem govoru pojasnil marsikatere stvari in dal pred vsem razumeti onim, ki pelo do današnjega dne niso prenehali z odvratno gonjo proti Sovejtski Uniji. Ti ljudje bi morali vedeti nekaj boljšega, kakor pa ponavljati in posluževati se s lažmi o Sovjetski Uniji, kar je edino po volji in vprid fašizmu. Ravno tako pa oni, ki so v skrbeh v svojih mislih o Rusiji, njenim državnim redom itd. "Bodočnost ni odvisna toliko kaj mi mislimo o Rusiji, kakor je kaj Rusija misli onas. Trajen mir je odvisen od zaupnosti Rusije v nas". D on't forget that", podudaril je Davies.
"EDINOST"
Published semi montly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Regintered in the Registry Office for the Oity ®f Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. F.
NALOGE SANS
SREČANJE S SLOVENSKIM VOJNIM VJETNIKOM
Nič več se ni moglo pričakovati
Londonski dopisnik za "Novosti",, E. Cook, je že nekaj krat sporočal o notrajni in zunajni krizi jugoslovanske vlade v Londonu, ter da je nejn pad neizogiben. Resničnost pričuje danes, ko je dosegla višek svoje razburkanosti in pred novim sestavom vlade.
Jovanovičeva vlada je padla, le spomin nazadnja-štva ostane, ne samo radi njene nesposobnosti, ampak trdovratnosti k priznaju osnovnih načel današnjega sveta, ki polaga neizmerne živlenjske in materijalne žrtve na oltar, boljše, demokratičnejše in svobodne bodočnosti.
Posamezni člani jugoslovanske vlade, kakor razvidno če tudi so se preselili iz Beograda v London z starimi arhivami zakona in nadvlade, niso za pretekli dve leti naučili nič drugega, kakor nadaljevati skrajno nazadnjaško politiko v zunajnih in notrajnih zadevah Jugoslavije. Celo program protifašističnega zavezništva Vel. Britanije, Sovjetske Unije in Združenih držav, ni zadostoval spoznati dejstvo tekoče vojne in tudi preureditve sveta, po zmagi nad fašizmom. Končna posledica take politike ni mogla biti drugačna, kakor da vsled svojega nazadnjaštva preživlja zaporedoma krizo v vladi. Ne zato da ji je primanjkovalo denarnih sredstev, da ni vži-vala udobnosti na račun narodnega fonda, ampak vsled trdovratne zapopadenosti priznati demokratičen program za Jugoslavijo .odgovarjajoč narodnim interesom, državnim in končno interesom protifašistične borbe.
Paradiranje z Mihajlovičem, ni moglo popraviti resnih razmer v Jugoslaviji, še manj pa dati zadovoljstvo narodu. Nasprotno izražalo je le trdovratnost in skrajno reakcionarnost proti demokratičnim osnovam zahtev naroda, povrh tega pa neljuba ovira osvobodilne borbe.
Vodstvo Narodne Osvobodilne in Partizanske Armade, ter Narodne Skupščine, izdalo je proglas programa v osvobodilni borbi. Dotični program je demokratičen program, vključujoč razne skupine naroda z raznim političnem prepričanju vsmerjen eno miselnim načelom: "Odločna borba za osvobojenje Jugoslavije". Mesto podpiranja programa z strani bivše zamejne vlade v Londonu, izlivalo se je nedostojno obrekovanje proti Narodni Osvobodilni in Partizanski Armadi, pripisovalo zadoblje-
no zmago Mihajloviču.
Ko je prej omenjeno vodstvo zahtevalo da se od-pošljo izvedenci s ozirom na resne razmere na lice mesta pod pogojem popolne varščine, vlada m stmatrala za shodno izvideti položaj, ter izslediti razmere. Nedvomno da tako stališče je bilo več kot očitno, da ji m namen poravnati razmere napram volji in zahtevi večine naroda, ampak enostavno nadaljevati staro režimsko politiko.
Kakšno stališče bo zavzela "nova" vlada brez izjeme takojšnjih deklaracij, pokazala bo bodočnost. Ali je pripravna slediti narodnim interesom in obenem interesom protifašistične borbe neoziraje se na sebičnost položaja ampak vrednot narodnega osvobojenja in pripravnost priznati demokratična načela, da je vendar narod bazično vprašanje bodoče Jugoslavije. Ali pa ostane le kratkega živlenja z posnemanjem politike bivših reakcionarjev o katerih večina pravi: "Nimamo kaj zaliti za njim, — le spomin nazadnjaštva ostane".
Zelo važni sklepi
Na drugem mestu priobčen je pozdrav z strani treh bratskih Zvez, Zedinjenemu odboru ameriških Slovencev, Hrvatov in Srbov.
Z strani uredništva Edinosti, ni namen dodati nekaj omenjenemu pozdravu, ampak solidarno v duhu pozdrava izjaviti pripravnost v tem oziru podpirati Zedinjeni Odbor, da pride naše delovanje v tem pravcu kolikor vec mogoče v enoten sklad v borbi proti fašizmu, ter tudi osvoboditvi našega in drugih trpečih narodov v starem kraju.
Ameriški Slovenci, Hrvati in Srbi, dajajo z tem tudi nam v Kanadi najboljši primer slediti njihove stopnje in razvijati bratstvo in slogo med nami. Kajti edino na ta način bomo zmožni doseči uspeh v splošnih zadevah borbe proti sovražniku, ter popolne in brezkompromisne zmage nad njim. Obenem pa, kadar se ukaže priložnost za direktno pomoč našemu narodu, tedaj bomo že na podlagi enotnosti in soglasja zmožni priskočiti v pomoč do one stopnje, ki bo dajala prednost ameriškim in kanadskim Slovencem, Hrvatom in Srbom v narodnih in mednarodnih zadevah pristojno mesto.
Zatem je na drugem mestu izjava glavnega odbora Zveze Kanadskih Slovencev za prvo redno Konvencijo, ki se bo vršila kakor je omenjeno dne 7 in 8 septembra.
To bo prva Konvencija Slovencev v Kanadi, organizacije katere načela v današnji dobi segajo v one zadeve od katerih smo odvisni posamezno in tudi skupno. Važnost pri te je, da že sama izjava glavnega odbora jasno govori, da je prva konvencija namenjena vsim Slovencem v Kanadi, brez izjeme na politično ali pa versko pripadnost. Poziv se glasi vsem enako. Za nadaljna pojasnila se pa lahko eden ali pa drugi obrne že na omenjeni naslov.
Torej tudi to je zelo važen sklep, ki jasno in nesebično postavlja vsa prašanja organizacije pred Slovence v splošnem. Celo niso izdelane posebej okrožnice za odseke Zveze, ampak enotna in javna okrožnica za vse enako. že iz tega se da sklepati, da bodo diskusije in raspra-ve v naselbinah sledile navodilom in da bo prva Konvencija, ki je zgodovinskega pomena, res Konvencija vsih Slovencev v Kanadi. Da bodo odseki Zveze, raznih društev in skupin pretresali to vprašanje na svojih rednih sejah in z tem pa odločili tudi svoje zastopništvo.
Značilna je izjava tudi glavnega tajnika Vzajemne Podporne Zveze "Bled", da se vstanovijo odseki društva tam kjer še niso vstanovljeni, obenem pa oni ki še niso člani da se včlanijo. Kajti z tem bodo pomagali prvič samemu sebi proti nesreči, nezgodi in bolezni, drugič pa v
Ker se v nekaterih ozirih izraža nerazumevanje s ozirom nalog in cilja Slovenskega Ameriškega Narodnega Sveta, člani ekzekutiv-nega odbora smatrajo za potrebno izdati naslednjo izjavo :
"Naloge in cilj SANS., nista drugačni od resolucij sprejetih po Slovenskem Narodnem Kongresu, kateri je istočasno vstanovitelj te organizacije. Ponovno poudarjajoč, da je aktivnost SANS le začasna, kar je bilo med drugim omenjeno tudi na kongresu, ne lasteči si neko prednost do pravic nad našim narodom v starem kraju. Naš narod v starem kraju si prizadeva govoriti, toda sovražna sila, ki ga duši je naravnost toliko brezobzirna in ako ga zapustijo nejgovi svobodni bratje na tem kontinentu v najtežjih preizkušnjah njegove zgodovine ,je prav mogoče da bi ostal pozaben.
Vsled tega razumljivo je, ^^ da njegovi predstavniki tukaj si prizadevajo proširiti le one stvari, za katere se narod tam v celoti bori. Nedvomno da so med ljudst-, vom različna mnenja s ozirom raznih zadev, ampak kot celota želi svobodo in rešitev ne le nasilnežev ki so nastali z vojno okupacijo in okupiranem ozemlju, temveč tudi onih, ki so potom raznih brutalnih izumov si prizadevali iztrebiti Slovenski narod pred izbruhom tekoče vojne.
Slovenci hočejo zedinje-no Slovenijo, to je Primorje, Kranjsko, štrajersko in ozemlje čez Muro, ter njegov živeči narod da je svoboden in da kot svoboden narod ra zvija svoje kulturno in svo: bodno živlenje. Zavedajoči se tega, zato smatramo obenem tudi za naš delež delovanja v tej smeri.
Nihče ne bo dal Slovencem Zedinjeno Slovenijo na krožniku. Ravno nasprotno. Slovenija ima precej sovražnikov, kakor ima tudi prijateljev, med zadnjemi pa različnih. Zato je naše delo tembolj nujno in niti ena ovira v tem oziru bi ne smela delati napotje.
Dalje tudi vemo, da narod v starem kraju hoče Jugoslavijo,, ker ako bi recimo Slovenija dobila tkim. popolno neodvisnost, bi v tem oziru obstojala nevarnost z strani ene ali pa druge "ce-ntralno-Evropske" sile, za ponovitev nič drugega kakor znan način stare Avstro-Ogerske monarhije.
Toda številni dokazi pre-pričujo nas, da narod želi drugačno Jugoslavijo, idejno in v kolikor se v podrob nosti more razsoditi napram temu, resnično pa je, da narod želi avtonomijo, kot način za federativno Jugoslavijo, ravno tako odločen zahtevati demokracijo, kakor tudi garancijo za njo. Nihče drugi razen onih, ki žele postati diktatorji hočejo di-ktakturo zunjanih in domačih zadevah.
Kakor naša narodna enotnost tako tudi demokracija ima močne sovražnike, ne samo v taborih osišča, ampak tudi drugod. Tisti ki gleda z odprtimi očmi, ne more prezreti vidnega dejstva, kako si reakcija prizadeva sprečiti realizacijo osnovnih ciljev tekoče vojne, ter povrniti ljudstvo prejšnjemu načinu le v interesih skrajnih sebičnežev.
Resnična demokracija je podpirajo njegove naloge,
potrebna za vse, toda za manjše narode pa naravnost tako nujna,, da brez nje ne morejo živeti. In odkar je demokracija daleč od zagotovljenosti, naloga onih, ki se potegujo in za njo bore, je toliko bolj značaj na.
Nad vse to Kongres je postavil ekzekutivnemu odboru nalogo za posredovanje sporazuma s Srbi in Hrvati, kar je pa enaka vrednost tudi za njih. Toda v tej deželi so široko misleče organizacije,, boreče se za demokratizacijo celega sveta — resnično — le tedaj, ko bo cel svet demokratičen — bo demokracija kot posamezen del vključujuč tudi našega naroda, sigurna pred kakoršnom koli autokracijom.
SANS-ova naloga je pripraviti pota in način za dosego teh ciljev, ter ko bodo nacisti in fašisti izgnani iz slovenske zemlje in naš osvobojen, tedaj SANS stopa v zaledje prepuščajoč našemu narodu reševanje njegovih stvari. Do tega času njegovi bratje tukaj, se morajo zalagati za njegove pravice da jih doseže, da se ne ponovi prevara po zmagi prve svetovne vojne.
SANS se ne vmešuje v partizanske afere, toda v oči-gled neveranosti ki preti ljudstvu, resnično pa njegovo delo ne služi eni stranki temveč interesom vseh in dokler eden ne more obstojati ako je vničen narod, razno prerekanje ne sme o-virati tega dela. Ker preveč sovražnikov je proti na zunaj njegovega obsega.
Ekzekutivni edbor apelira na vse ki se interesirajo za rešitev boljše in srečnejše bodočnosti slovenskega naroda, da nam pomagajo graditi organizacijo do stopnje njene moči,, odbijati napad sovražnikov slovenskega ljudstva in njegove svobode.
Zaradi važnosti ne le da seznanijo naši čitatelji, odseki organizacije in društev s nalogami SANS., ampak da tudi kanadski Slovenci potom svoje enotnosti idejno
ki niso nič manj> važne tudi za nas kanadske Slovence.
Največjo pomoč tem nalogam bomo dali le tedaj, ko bomo postavili na dnevni red društvenih in organizacijskih sej, ter v pogovoru raznih mišljenj, da smo pripravni graditi našo enotnost Slovencev v Kanadi, ter na ta način pomagati vresničiti plemenitih in po vsih demokratičnih načelih opravienih zahtev vprid našega in drugih trpečih narodov v Jugoslaviji. Do tega času pa naj bo najvišja cena našega dela, naša enotnost in soglasje do one stopnje, ki bo dajala ne le vzoren primer kanadskih Slovencev, ampak delno ona sila enotnosti in zavesti za one stvari, za katere naš narod po laga neizmerne žrtve in vodi nepremerno borbo proti fašističnih okupatorjev.
Naša enotnost naj nam bo cena tudi v borbi proti onih črnih sil,, ki ponovno kujejo zaroto proti narodnih interesov, proti svobode in demokracije. Vežimo našo enotnost z bratskim hrvatskim in srbskim narodom, kot z narodi z katerimi hočemo pomagati graditi svobodno in demokratično Jugoslavijo. Kajti edino v taki enotnosti nas in enotnosti Zedinjenih Narodov, bomo zmožni ne le do kraja vničiti sovražnika na okupiranem ozemlju Jugoslavije, ampak tudi Evrope in drugih delih sveta. To bo obe nem pa najboljša garancija proti povrnitvi goljfivih obljub z strani protinarodnih elementov, ki kujejo zaroto in se poslužujo raznih sredstev z namenom zasesti oblast nad narodnimi interesi v svoje skrajno sebične svrhe.
V tem duhu želimo SANS, ne samo obilo uspeha, ampak obenem da postane središče zedinjenih ameriških Slovencev, vred z ameriškim narodom za popolno in brez kompromisno zmago nad nazi-fašizmom. Da postane vred z ameriškimi rodoljubnimi in demokratičnimi Hrvati in Srbi, združeno narodno mišljenje in podpora za svobodo in demokracijo narodov Jugoslavije. — Ured.
Moskva. — Ivan Regent, Slovenec iz Trsta in predstavnik Slovencev v Vseslo-vanskem kongresu v Moskvi, opisuje v zadnjem poročilo svoje srečanje s slovenskim vojnim vjetnikom iz štajerske.
Poročilo se glasi:
ZVIJAČE PARTIZANOV V SLOVENIJI
Londonski Daily Telegra-ph prinaša izpod peresa svojega posebnega dopisnika "nekje v Evropi", članek z naslovom — "Zvijače jugoslovanskih patriotov":
"Ravnokar sem dobil podatke o mali epizodi iz bojev v Sloveniji, ki osvetljuje hrabrost in iznajdljivost jugoslovanskih patriotov v njihovih gerilskih podjetjih proti italijanskih osvojeval-cev.
Kadar potrebujejo gerilci večje količine hrane, je ne gredo konfscirat, temveč jo kupijo od kmeta po primerni ceni.
Nedavno so v bližini Postojne gerilci odgnali živine nekega slovenskega kmeta. Del nakupne cene so mu takoj plačali in m uobljubili, da se povrnejo še isto noč z ostalim denarjem.
Kmet jim je povedal, da mora stvar brez odloga javiti italijanski oblasti in dodal — ako tega ne storim, me obesijo.
Gerilski vodja mu je odgovoril : "Ne bodo te obesili". Takoj po našem odhodu
skupnosti gradili najboljšo medsebojno vzajemnost.
Torej dragi itatelji čitajmo tri zelo važne izjave trezno in razsodno. Kajti kakor prva, tako druga in tretja spadajo v delokrog našega živlenjskega, društvenega in narodnega obstoja. Vežejo nas z duhom časa in tudi z potrebo nalog in zavesti.
pojdi na italiajnsko komando, toda mi se bomo vseeno vrnili z tvojim denarjem.
Italiajni so seveda takoj obkolili kmetijo in na vse strani naperili svoje strojnice . . k Toda kmalu je slovenski kmet prišel k italijanskemu komandantu in mu pokazal šop bankovcev, rekoč: "Vseeno so mj plačali".
Italijanski komandant je ves begen začel preiskovati stvar. Pokazalo se je, da so gerelci oblečeni v italijanske uniforme prinesli kmetu denar, straži pa povedali, da so prispeli iz Trsta z natančnimi navodili od glavne komande, kako postopiti z gerilci. Takoj nato so s svojim abtomobilom zbežali.
Gornja epizoda je tembolj karakteristična v bistvu svojega pomena radi o-nih, ki imenujejo partizane "bandite" in "telovaje". Zakaj jih tako imenuje sicer v javnem mnenju neznatna skupina protinarodnih elementov, ni težko uganiti, ako vemo da jim je le njihov "ljubi položaj" prvotna zadeva, narodni intresi pa le gredoč in površen pregled. Važno je da pri tem vemo resnico, ki je bila in ostane močnejša sila nad lažjo. Partizani so nastali iz naroda, po narodu in v prid narodu, ured.
"Oddaljeni milje in milje od domovine,, Slovenci polagoma doznavamo kaj se vodi v naši rojstni deželi. Pozno nas dosegajo te vesti, toda dosežejo nas na en ali drugi način in vse pričajo, da gredo Slovenci danes skozi najtemnejšo in najstrašnejšo preizkušnjo v svoji zgodovini. Nepopolne in pičle informacije, ki jih imamo na raspolago dajo sklepati, da naci-fašizem brutalno iztreblja Slovence.
Pred nedavnim sem imel priliko govoriti s slovenskim vojnim vjetnikom — 22 let starim fantom iz štajerske. Njegovega imena iz razumljivih razlogov ne morem izdati. Njegova družina je v Sloveniji. Ko sem ga us-prašal, kako je prišel v rusko vojno vejtništvo, je odgovoril : "Nisem bil zajet, pač pa sem se sam predal iz svoje lastne volje. Nemci so me vpoklicali k vojakom in ko sem prišel na rusko fronto sem prešel s puško in municijo na rusko stran. V strelskih zakopih sem bil samo nekaj ur in nisem niti enekrat ustrelil na vojake Rdeče Armade, čakal sem da se je znočilo, potem sem se splazil do sovjetskih pozicij.
O položaju v Sloveniji je povedal naslednje: "Nemci so okupirali naše okrožje že 2 dni pred aktualno invazijo Jugoslavije. V bližini Ptuja so se vneli hudi boji. Civilisti so se borili rama ob rami z vojaki. Slovenci so spoznali ,da nimajo od Nemcev pričakovati nič dobrega in zato so pomagali vojakom, kolikor so mogli.
Okupatorji pa so bili seveda močnejši. Ni bilo dolgo in že so začeli izvajati gro-zovitosti. Najprej so začeli izganjati Slovence iz štajerske. Sredi noči so hodili Nemci od hiše do hiše in izganjali napol nage ljudi na cesto. Mladi, stari, otroci, vse brez izjeme je moralo v pregnanstvo. Ko so opravili svoje kruto delo po mestih in trgih, so se spravili nad kmete. Pruski in bavarski kmetje so prihajali na
slovenske kmetije. Slovenski kmetje so pa morali tujim lastnikom pustiti vse žito, živ^io, krmo itd.
Nemci so vedno ponavljali in podudarjali, da hočejo Slovence vse izgnati in so to tudi z vso krutostjo izvajali. Mnogo Slovencev so po-strelili tekom prvih dni okupacije. Še več so jih izgnali in odvedli v koncentracijska taborišča. Iz mojega rojstnega mesta je bilo poslanih v koncentracijska taborišča na tisoče Slovencev. Odposlani so bili v skupninah, ki so štele dvesto ali tristo o-se. Vsak dan je bila odposlana nova skupina in nekega dne je bil na vrsti moj oče.
Moj oče se ni nikoli vtikal ali brigal za politiko, kij < j temu je bil aretiran in >o-slan v Nemčijo s skupino 264 drugih. Pozneje se je vrnilo 62 od teh izgnance' in moj oče je bil med njimi. Vsi so bili izmučeni od neprestanega trplenja in gla-dovanja ter težkega prisilnega dela. Mojega očeta so morali nesti domov iz postaje. Vsi ti ljudje so bili oči-vidno poslani nazaj, da bi ostali ljudje videli kaj jih čaka ako se ne bodo pokorili Nemcem. Usoda preostalih, ki se niso vrnili, je bila gotovo smrt — prisilna ali pa potom stradanja.
Jaz bi se nikdar ne bil boril proti Rusom, tudi ako bi mojega očeta ne zadela taka nesreča, pa potem kar se je zgodilo očetu, pa sem bil še bolj odločen in poln sovraštva ter prepričan, da je treba storiti vse, da se pomaga onim, ki se bore proti fašizmu.
Jaz sem bil mobiliziran v poletju leta 1942. Nemci so hoteli, da Slovenci poljubljajo palico, ki jih tepe, toda so se uračunali. Slovenci so se pričeli istočasno mobilizirati. Fantje in možje so uhajali k partizanom. Bili so odločni, da se ne bomo borili za Hitjerjeve interese in proti Rusiji. A vsi nismo mogli uiti. Tako nas je prišlo nekaj v nemške čete. Porazdelili so nas tako, da smo bili med samimi Nemci. Jaz sem bil edini Slovenec v moji stotniji.
Ko sem ubežal k vojakom Rdeče Armade nisem bil ranjen. Oni so me lepo sprejeli. Sedaj se želim boriti proti sovražniku mojega naroda do zadnje kapi krvi. (Ponotis iz GLas Naroda,)
KRVAVI IZGREDI V DETROITU
Detroit. — Krvavi izgredi ki so nasledili izmed črno-poltnežev in belih ljudi v Detroitu dne 19 in 20 junija, so zahtevali dozdaj znano 31 mrtvih in 700 manj ail pa težje ranjenih, ter na-daljnih, 1.300 pa aretiranih.
Iz dosedajnih vesti nikjer se ne navaja resničen vzrok za krvave izgrede v Detroitu, zlasti v delu mesta kjer bivajo večinoma zamorci. Toda početje, ki je nasledilo proti zamorcem z strani "belih" presega vso dostojnost s ozirom na ameriško ustavo. Ako so pa zamorci prizadeli Krivico in vsled tega postali vzrok takih izgredov, tedaj so sicer bolj pripravna sredstva za kazen, kakor pa poulična borba in linčanje.
Iz števila mrtvih, ranjenih in tudi aretiranih, razvidno je, da je okrog 85 do 90 odstotkov prizadetih za morcev. Od mrtvih dozdaj se omenja, da so bili od 28 le tri beli. Pri aretiranih je 85 odstotkov črncev, veči-nom mladina.
Dopisnik "Toronto Star" o tej borbi med drugim omenja: "Kar bolanega sem se čutil vpričo početja "be-
lih" nad črnci. Toda pomagati nisem mogel vedoč da me lahko zadene ista usoda, kakor število teh nesrečne-žev. Nastal je takšen pretep in prizor, da ga skoraj ni mogoče opisati. Po ulici je bilo vsevprek prevrnjenih avtomobilov, nato pa žažga-ni. Zaustavljen poulični promet, autobusov itd. Več od teh ravno tako pre vrnjenih v plamenu ognja.
Policija in vojaštvo je bilo poklicano, da vpostavi red in mir. Oblasti so na-anznile da ostane vojaštvo v neposredni varčšini proti izgredom za nedoločen čas.
Ako se do dobra spominjamo prej znanih Klu-klu-ncev, ali pa "ognjenih kri-žev", tedaj omenjeni izgredi niso nastali sami od sebe ampak brez dvoma da je to preračunano delo fašističnih privržencev, če je to z ene ali pa druge strani. Kajti rasni izgredi s° podlaga rodovitnega polja fašistični propagandi in nauku. Pojav takih izgredov daje dokaz, da je ne daleč njih fašistično gnezdo, ki stopnjema pripravlja razdor in sovraštvo izmed ene rase in druge,, ravno tako izmed drugih narodov.
Prva redna konvencija Zveze Kanadskih Slovencev
Bratje in sestre:—
Na podlagi splošnih zadev ki so pred nami v tekoči vojni, kakor tudi boljšega razumevanja narodne protifašistične organizacije, ki je najvažnejša poalaga za nadaljevanje plemenitih nalog kanadskih Slovencev, glavni odbor Zveze je prišel do sklepa, da skliče prvo redno konvencijo Zveze Kanadskih Slovencev, ki se bo vršila v Torontu dne 7 in 8 septembra t. 1.
Oid prve vstanovitvene konvencije, ki se je vršila lanskega maja, nedvomno da smo storili prav dober korak napredka v tem oziru. Tembolj ako računamo, da je to bil pričetek k ustanovitvi organizacije, ki bi na centralizirani podlagi delovala na kulturnem polju, kot zaščitnica demokratičnih tekovin v borbi proti fašizmu za svobodo naroda in človeštva.
Seveda v to svrho je bil izvoljen začasni glavni odbor,. kakor tudi sestavljena pravila, kateri je imel precej težko nalogo pred seboj. Kajti do tega času ni obstojala niti ena organizacija Slovencev na taki podlagi, razen tu in tam včlanjenih skupin z sobrati Hrvati in Srbi, sestavljajoč bivšo organizacijo za pomoč stari domovini. Toda priznanje v tem oziru gre prvič zvestim rodoljubom v naselbinah, ki so takoj razumeli vrednost organizacije, potom katere naj bi govorili svojo matre-njo besedo, sodelovali kot narodna skupina v najsvetejših idealih protifašistične borbe v splošnem, nepozab-ljajoč pa na moralno in kadar se ukaže priložnost za materij alno podporo našemu trpečemu narodu v starem kraju. In drugič pa prvemu slovenskemu časopisu Edinost, ki je od svojegarojstva zvesto zastopala interese protifašitične borbe in dajala prednost onim zadevam narodne osvobodilne borbe, ki so odobrene in sestavljene po narodu. Povrh tega pa v delavskih interesih, čigar naročniki in sotrudniki so delavci in delavke. Tako se je glavni odbor skoraj izključno oslanjal na Edinost, ter potom nje izdajal svoja poročila in urgiral za vsta-novljanje odsekov Zveze,, o-dločno delovanje za slogo in enotnost kanadskih Slovencev, Hrvatov in Srboj/; za slogo in sodelovanje vsih demokratičnih in svobodo-ljubečih sil za popolno zmago nad fašizmom.
Tako je nastopil pričetek vstannavljaju odsekov Zveze Kanadskih Slovencev, katerih povest bo dajala prednost kanadskim Slovencem, ki so kljub svoji malo-številnosti po svoji najboljši zmožnosti pomagali in podpirali svojo novo domovino Kanado, Sovjetsko Unijo, humanitarno ustanovo Rdeči Križ, vojna posojila in še raznih drugih stvari v tekoči vojni. Poglavitno pa slogo in enotnost, kot najboljša prednost in predpogoj v današnji dobi, za dosego popolne in brez kompromisne zmage.
Tako je pričetek pobudil v splošnem zavest kanadskih Slovencev, da so pričeli vstanovljati odseke Zveze Kanadskih Slovencev v vsih večjih naselbinah. Karakteristična izjava je naših rojakov iz Geraldtona. Med drugim ob vstanovitvi svojega odseka, so omenili: "Tu-kajšni Slovenci nismo imeli organizacijo, ki bi bila vprid nam delavcem. Zato smo v-stanovili odsek Zveze, ter
hočemo z tem seveda kar bo v naši močeh pomagati in prispevati pomoči za naš napredek, posebno k enotnosti Slovencev in naroda v splošnem v Kanadi.
Zatem vidimo zavest naših rojakov tudi po drugih naselbinah, kjer jih je le par po število. Tako je vsta-novljen skupni odsek v Mo-untain Park, Alta, Calgary, Alta in Greighton, Ont. Skupno z Hrvati in Srbi v teh naselbinah delujejo v podpiranju prej omenjenih stvari, posebno pa podpiranju protifašističnega tiska, zavedajoči se da jim ta prinaša najbolj resnične vesti iz bojne črte, osvobodilne borbe našega junaškega naroda v starem kraju, unijskem gibanju itd.
Torej prevladujoča zavest za enotnostjo v preteklem letu, oziroma od vstanovitve treh bratskih Zvez, je rezoltat delovanja odsekov v naselbinah in organizacije v celosti. Napačno bi pa bilo se zdaj zanesti le na dose-dajni uspeh vstanovljenih odsekov. Poleg dosedajnega uspeha nedvomno bomo opazili tudi naše nedostatke, pomanjkljivost in tudi neizkušenost. Zato je potrebno da odseki Zveze skličejo nekoliko rednih in ako je potrebno izrednih sej, za obširno posvetovanje o dosedaj-nem delu odseka, ter Zveze v splošnem. Zabiležiti dose-dajni uspeh in izslediti ravno tako vzrok za neuspeh, ter na podlagi enega in drugega izdelati načrt, priporočila in predloge z,a prvo redno konvencijo.
Ker Zveza Kanadskih Slovencev ne deluje za posebno zadevo organizacije, ločeno od interesov splošnih nalog borbe proti fašizmu, glavni odbor pri poroča odsekom naslednje:
1)	da so posvetovalne seje s ozirom za prvo redno Konvencijo, javne. Da je vdeležba popolnoma svobodna brez izjeme na člansko pripadnost.
2)	da so posvetovanja po točkah dosedajnih pravil Zveze, kjer vključuje ime organizacije, dolžnosti in pravice članstva, načelo in osnova organizacije itd.
3)	da na teh posvetovalnih sejah vlada demokratično načelo svoboda kritike, pritožb in obtožb, ravno tako priporočil in predlogov za prvo redno konvencijo.
4)	naselbine kjer ne obstoja odsek Zveze, želja pa je rojakov da sodelujo v diskusiji in raspravi konvencije, naj skličejo svoj sestanek v to svrho, izvolijo svojega delegata, da prisu-stuje konvenčni raspravi. To velja tudi za druga društva in skupine ako je to njihova želja.
5)	Odseki naj izvolijo svoje delegate,, po svoji z-možnosti za plačanje njihovih stroškov. Kajti Zveza nima denarnih sredstev, razen za najnujnejše organizacijske posle. Imena delegatov je potrebno sporočiti na glavno tajništvo vsaj teden dni pred konvencijo, ti pa naj bodo v Toronto ne kasneje od 7 septembra v jutro. Pričetek konvencije bo točno ob 9 uri zjutraj v soboto dne 7 septembra.
6)	Priporočljivo je, da so posvetovanja odsekov in rojakov in rojakinj v naselbinah s ozirom prve konvencije, obenem spisana za ponatis v Edinosti. Kajti na ta način bo pred samo konvencijo obenem najlepši pregled dela in zanimanja za konvencijo, kakor tudi priporočil za bodoče delovanje
narodne protifašistične in kulturno demokratične organizacije, Vpoštevajmo pri tem prej omenjen razpored izhajanja Edinosti, ker z tem bomo tako ustregli svoji želji, obenem pa olajšali delo v uredništvu.
7)	Glavni odbor ni razposlal posebnih okrožnic na od seke zaradi prve redne konvencije. Odseki Zveze, kakor tudi drugi prijatelji demokracije in svobode, naj se poslužijo z navodili ponatisnjenimi v Edinosti. Vsa priporočila predloge, dopise o diskusiji itd., za informacije je posati in poslati na naslov glavnega tajništva: 206 Adelaide St. W. Toronto,. Ont.
8)	Stari pregovor pravi, da na mlajših ostaja svet. Zaradi tega se obračamo na dosedaj vstanovljene odseke, da poleg vsih drugih nalog za prvo redno konvencijo postavijo na dnevni red vprašanje mladine. Pomagajo jim sklicati svoje sestanke in pri posvetovanju za konvencijo, kakor tudi volitev njihovega delegata.
Bratje in sestre! Kakor vam je razvidno iz javne o-(Nadaljevanje na 4. st.)
"ZVON"
V	WIndsorju se je ustanovilo, Slovensko pevsko društvo "Zvon". In vsem Slovencem dam vabilo, Da prišli bi pod naš patron.
Pa tudi slovenske naše žene, lahko še k nam pristopijo. Potem se lahko vse ukrene, za prvo informacijo.
In mladina naša tudi, dečki in pa deklice. Kaže, da se res potrudi, da nam zapoje pesmice.
Naši mladi tudi igrajo, Kitare — ter harmonike. In tako imamo vso zabavo, na nedelje — praznike.
Zimske čase, bodo igre, zabava razna in še ples. In še druge vse kalibre, jaz ne lažem, to je res.
Lepšega res ni na svetu, kakor petje, če lepo, Možki z ženami na banketu, lepe pesmi zapojejo.
Šestega junija v nedeljo, pel je prvič mešan zbor — in zato imamo željo, da zopet pride na obzor.
Petje bilo je ganljivo, vsem je prišlo do srca. Slutili smo kot bi zvonilo, pozdravljena Slovenija.
Slovenci, torej vsi na delo, pevsko društvo naj živi. In da na odrih bi se pelo,
V	bratstvu — slogi — žive dni.
Tebi pa slovensko pevsko društvo "Zvon" želim: Poj slovenske pesmi v naši novi domovini Kanadi — rasti in naraščuj se na polju glazbe slovenskega petja. Časopisu in uredništvo "Edinosti", pa mnogo stalnih naročnikov.
John Kostanjevec.
Druga obletnica zlikovnega napada na Sovjetsko Unijo
Ob drugi obletnici zlikov nega napada nemškega fašizma na Sovjetsko Unijo, v protifašističnem zavezništvu zlasti Združenih državah, Vel. Britaniji in v Kanadi, vzbudila se je zavest napram junaški zaveznici, zaprav reševalki strašne usode sveta v splošnem — Sovjetski Uniji.
Druga obletnica je bila karakterističen izraz tisočev in tisočev v prej omenjenih državah. Po Vsih večjih mestih in naseljih vršile so se v ta namen svečanosti, kjer so razni sloji naroda poleg ogromne večine delovnega ljudstva priznavali kaKor je to tudi omenil Mackenzie King: "Niti zamisliti si ne-moremo o usodi ki bi bila nas prav gotovo zadela, ako bi bila poražena Rdeča Armada in Sovejtska Unija". Kar v-navadnih besedah pomeni, da je Rdeča Armada in narodi Sovejtske Unije, ostala rešitvena sila za narode in človeštvo, da se danes govori o zmagi nad fašističnimi zločinci.
Po Vel. Britaniji večje število mest je ob drugi obletnici vzelo patronat raznih sovjetskih mest in naselj,
Iz Glavnega Urada V.P.Z."Bled"
Namen šest mesečne kampanje je pridobiti čim več novih članov in vstanovitvi novih odsekov v naselbinah, kjer ti še niso vsta novi jeni. Rojaki in rojakinje seznanite se z pravili in videli boste da vain V. P. Z. "Bled" nudi prav dobre ugodnosti zavarovalnine proti bolezni in v slučaju smrti pomoč dedičem.
ČLANSTVU IMENOVANEGA DRUŠTVA TER SLOVENCEM ŠIROM KANADE!
Kar je že članstvu znano, ni stopiti kot član tega društva? pa znano slovenski javnosti, da je Glede tega samo toliko: Zveza je
V. P. Z. "Bled" edina podporna organizacija z glavnim sedežem v Kirkland Lake, Ont., ravno v tem letu pred svojo desetletnico njenega obstoja.
Za primerno proslavo v ta namen, izredna Konvencija, ki se je vršila dne 9 in 10 maja, je sklenila razpisati šest-mesečno kampanjo z pričetkom prvega junija pa tja do zadnjega decembra 1943.
Kaj to pomeni dragi sobratje in ostali rojaki? To je že skoraj slehernemu znano, da je glavni namen pridobiti čim več novih članov v Zvezo, obenem pa za pristopitev dati prav primerno ugodnost. Da boste pa bolj na jasnem, je gornji sklep rešil, da je v teku kampanje novo pristopni član rešen pristopnine, plača samo svoj redni asesment po določbah pravil. Po preteku treh mesecev je že deležen vsih predpi-snih ugodnosti s ozirom bolniške podpore, kot vsak drugi član. Sprejema se v članstvo možke in ženske v starosti od 18 do 50 leta, Slovence in tudi ostalih Slovanskih narodnisti. Ravno tako za Mladinski oddelek, otroke obojega spola od 3 mesecev do 18 let starosti.
Do danes posluje enajst polno-močnih odsekov v provincijah, Ontario, Quebec in British Colum-biji. Namen kampanje pa je kakor že omenjeno, da Zveza sprejme pod svoje okrilje čim več našega naroda, kateri je raztresen po širnem Dominonu. Ako pomislimo na našq raztresenost, ter številne nezgode, je važnost podpornega društva tem večja za nas vse. Da smo v članjeni za slučaj bolezni in nesreče, ter dudi v slučaju smrti, da so dediči deležni gotove vsote njim v pomoč Povrh tega dejstvo je, da ako smo organizirani v dobrem in uglednem društvu, potem šele nekaj pomenimo v javnosti in tudi močnejša je naša medsebojna vzajemnost. Kajti naš stari pregovor pravi: "Da v skupnosti je moč" Spopolniti pomen našega pregovora, moramo pokazati to z dejanjem, oziroma brez odlašanja od danes do jutri, prisotpimo v vrste članstva Vzajemne Podporne »Zveze "Bled". Kajti tudi druga resničnost nam priča, da posameznik ne pomeni dosrti v našem javnem živlenju. Z to resničnostjo se moramo sprijazniti, zavedati pa se skupnosti, ki nam jo daje V. P. Z. "Bled". To je obenem velikega pomena za nag ki se nahajamo v izseljeništvu.
Mogoče da se bo kateri od rojakov ob teh vrsticah vprašal? Ja — kakšnega političnega ali pa verskega prepričanja pa moram biti da mi bo dana ugodnost pri-
vstanovljena na strogo nepolitični podlagi, kar pfrmeni, da ae vsak prosilec v Zvezo sprejme, razen ti-kajočih se zdravniških predpisov, ki so določeni po pravilih za vsakega prosilca posebej. Tudi pomeni, da je njeno poslovanje v skladu predpisanih zakonov Kanade.
Kolikor nam je znano v Kanadi je še precejšnje število Slovencev, ki niso člani tega prekoristnega društva. Ravno tako precejšnje število z večjim številom našega naroda, kjer še ni vstanovljen od-ske podpornega društva Zveze "Bled". Naprimer: Kaj porečete rojaki v Kapuskasing? Zatem v Geraldton? Več krat se sliši o vaših zelo zmožne in požrtvovalne moči. Tudi Calgary, ni preveč oda-ljen od naše sredi, kjer je tudi precej dobrih junakov. Da nepo-zabim tudi našega naselja v Mon-treal in Watreford v Nova Scotia! Upamo da se boste oglasili in nam sporočili svoje želje. Saj to bo le
v vašo lastno korist, skupno pa dober napredek nas vseh.
Slovenci — rojaki! Na plan dvi-gnimo se iz našega mrtvila! Pokažimo da smo narod, kateri ima vse pogoje zmožnosti in pravico do svojega narodnega in družabnega živlenja. Pokažimo drugim narodom da ako ravno smo majhen narod, kateri vodi odločno' borbo proti nazi-fašistični sili, katera ni kos uničiti njegovo žilavost, duhovitost in tudi pripravnost v obrambi za svojo domovino. Pokažimo da razumemo in tudi korakamo v duhu tekočega času, da ne ostanemo osamljeni in neopaženi sredi vsih drugih narodov. Pokažimo da smo za enakopravnost in pravice do obstoja in živlenja z ostalimi narodi. Zavedajmo se, da smo močna in zdrava veja mogočnega debla — Slavanstva. Naj nas ne bo sram da smo po krvi in rodu v nerazdružljivi vezi z junaškim narodom Rusije, katerega občuduje celi svet in prizna, da je edino njegovi armadi uspelo ustaviti nazi-fašistične horde; da je edino ruskemu narodu uspelo se dvigniti v tako kratkem času iz caristične mračnice in nazadnja-štva, na najvišjo stopnjo napredka v vsih ozirih, da celo v gotovih že nadkriljuje najbolj koltur-ne narode.
Stopimo na plan da "bomo ob času potrebe organizirani in zedinjeni ! Zakaj ? Bližajo se kritični časi za nas v tujini, še bolj za naše drage v stari domovini.
Kakor je že omenjeno veliko število je naših rojakov in rojakinj v Kanadi, kateri še niso včlanjeni pri V. P. Z. "Bled", tudi ki nimajo sploh nikakoršnega zavarovanja za slučaj
ali pa celo smrti. Pomislite vsaj nekoliko o tem zelo važnem vprašanju, za vas osebno, vaše dediče in tudi sorodnike. Nedvomno da vas je v prej omenjenih naselbinah precej takih. Zakaj bi ne vsta-novili društven odsek podpornega društva, ki je tukaj v tej deželi, se sporazume v vaši maternji besedi o vašem slučaju, ter tudi poznavajoč najbolj razmere in okol-ščine. Pišite za navodila in druge podatke na tajnika, pri njem boste imeli takjšnjo ustrežbo vašim željam.
Poleg tega dolžnost nas ki smo že včlanjeni je, da v teku kampanje vsak od nas pridobi po enega novega člana. Le malo dobro volje in tudi izkoristiti primeren čas sedaj v kampanji, pa bomo dosegli uspeh. Pripomniti je še to, da je potrebna dobra pojasnitev v vsih društvenih zadevah in predpisih pravil. Kajti edino na ta način bomo ne samo uspeli v povečanju članstva, ampak istočasno člani bodo podučeni o svoji organizaciji v podrobnosti.
Torej naj nam velja za času kampanje geslo: Vsak član vsaj enega novega člana naj pridobi v Zvezo. Z takim geslom na društvenih sejah ob priložnosti v drugem pogovoru z rojaki, prijatelji in znanci, bo zajamčen uspeh. Odseki se naj posvetujejo o medsebojni tekmi, ter o uspehu pridobljenih članov tajniki, naj poročajo na Gl. Urad, kar bo potem objavlejno potom časopisov. Tudi naj članstvo in odsekov tajniki od časa do časa pošljejo primerne dopise v liste "Glas Naroda" in "Edinost" o uspehu, tam pa kjer je zastoj, pospešivti zastoja.
Za vsa nadaljna pojasnila in navodila se obrnite na:
GL Urad V. P. Z. "Bled" 42 Main St. Kirkland Lake, Ont.
Tč. 1. tajnik, M. Otoničar.
OBISKALI SO UREDNIŠTVO .
Jože Celar, kateri je poškodovan v rudniku in se je dalje času nahajal v tukaj-1 šni bolnišnici, ter je radi na-dalnega zdravljena odšel v Frutland, Ont., k svojemu prijatelju.
Zatem Martin Hodolin z svojo družino. Kakor je videti?, tako Martin, tudi njegova soproga, hčerka in sin, so pri prav dobrem zdravju in se primeroma dobro poču-nesreče, bolezni tijo na farmi, ne daleč Galt,
namenoma zbirati pomoč in pomagati zgraditi ta mesta, ki so do tal pporušena in razdjana. Tisoči so takih mest v Sovjetski Uniji, oziroma teritoriju ki je bil podvržen krvavi bojni poljani. Ravno tako vasi, drugih znanstvenih in zgodovinskih poslopij o katerih ostane neumrli spomin rešitve sveta.
Vse to so narodi Sovjetske Unije v zadnjih 25 let zgradili ako ne do cela v ogromni meri pa proširili, zamislimo si samo največja vodna vrata na svetu Djepre-stroj. Milijoni rubljev denarja je izdano za njegovo graditev in milijoni delavcev je delalo nadurno delo v zavesti, da bo to pogon industrijskega napredka vprid narodu, ter obenem narodni žaromet, ki bo dajal luč v nešteto izb, hišah in poslopjih, razvedrilo v kinogledali-ščih in naposled olajšal tisočem delo in živlenje. Toda med izbiro koristi krvnemu sovražniku, ter obrambi domovine, narodov in človeštva — Dnjeprestoj je raz-djan. Ogromna vodna zavora, pognana je v zrak iz zavesti, da ne bo dajala korist sovražniku, katerega namen je podjarmiti cel svet. Iz zavesti, ki je v zadnjih 25 let vzklila na podlagi svobode in ravnoprav-nosti narodov Sovjetske U-nije, Ki je tisočkrat dražja od stavbe ali pa vodne zavore. Končno pa splošnih interesov narodov in človeštva.
Toda poleg materijalnih sredstev narod Sovejtske U-nije, je dal ogromne ljudske žrtve. Napram neoficijel-ne trditve računa se okrog deset miljonov. Deset milijon ljudskih bitij, padlih na bojnem polju v odprti borbi, ter na nečloveški način pokončanih v zaledju po sovražniku na okupiranem o-zelju. Kdo naj olajša težke rane in britkost tisoč in tisoč matera, za padlim sinom na bojni poljani, soprogom, sorodnikom in držav Ijanom Sovjetske Unije ? Kdo pa naj poaceni neizmerno junaštvo in vztrajnost Rdeče Armade, njenega vodstva in vodstva narodov Sovejtske Unije?
Vse to pričujemo, poleg neštetih žrtev ljudstva tudi v zasužnjeni Evropi, da je mlada država, ki je nastala po prvi svetovni vojni na kupih razvalin carske korupcije in raznih drugih privilegijev, postala najznamenitejši steber vprid splošnih interesov svobode, demokracije in narodnih pravic.
Bivši ambasador Joaeph Davies
Kakor je omenjeno, da je druga obletnica v častno priznanje SovejtsKi Uniji zavzela ogromen obseg v protifašističnem zavezništvu, tudi Kanada se vrsti z vsta-novitvijo ob tej priložnosti organizacije, ki bo znana: "Prijateljstvo Naroda Sovjetske Unije in Kanade". Ze lo znane osebnosti v javnem udejstvovanju, naprimer: Vrhovni sodniki in premijer-ji provincij, člani vlad, cerkveni vodje, advokati in razni drugi državni uslužbenci, poleg raznih drugih predstavnikov političnih strank in unijskega pokreta, so vzeli patron vprid tej or-
Ont.
Ob tej priložnosti se je Martin naročil na list, tudi priložil čestitko k prvi obletnici $5.00.
Iskrena hvala tako za o-bisk, kakor tudi naročnino in čestitko, ured.
ganizaciji, katera bo pa imela naspram izjavi Mackenzie Kinga prav toplo podporo tudi vlade.
Bivši ambasador v Moskvi Joseph E. Davies,, kateri je v počastni namen vstanovitve organizacije govoril na veličanstvenim shodu v Ma-ple Leaf Garden v Toronto,' je v svojem značilnem govoru omenil marsikatere Stvari. Le žal temu da ravno oni elementi, ki navadno v obrekovanju ali pa oviranju narodne enotnosti prekašajo vso "modrost in dozdevanja", se redkokdaj vde-leže takih shodov. Navadno taki eleemnti imajo prav dosti za povedati posebno med delavci, proti Stalinu in režimu v Sovjetski Uniji. Celo dozdevaju: "Rusija se polagoma približuje demokraciji", Kar jih postavlja prav na otročje mesto s ozirom zrelosti tekoče dobe in poznavanj udemokracije v Sovejtski Uniji.
Davies, ne taji da je zx kapitalističen način družbne-ga reda, toda z gotovini reformami in peruredbi v socijalnih ozirih. Ravno taico ne zanika fakt, da je druž-i-bni red v Sovjetski Uniji socialističen, to je brez pri -tnih dobičkanOsnih 'drižb, c ampak dobičkonosen "i.rid naroda in nadziran pod narodu. Logičen zaključek z strani Daviesa — toda tragičen za one, ki skušajo dognati nekaj drugega, prištevajoči se, da so "prijatelji" delavstva. Seveda da ni slučajnost da dobimo takih "prijateljev" med delavci. Kajti hlapčestvo izgine le tedaj, kadar bo človeška družba se rešila iz osnove ideološke zavesti privilegijev in izkoriščanja. Tedaj bo pokopano tudi hlapčen stvo. Do tega času bodo le neljuba ovira toleranci in doslednosti.
V svojem govoru Davies odločno je postavil vprašanje: "Bodočnost ni odvisna kako mi mislimo o Rusiji, ampak kakšno zaupanje ima Rusija v nas". Z to resničnostjo se bi morali marsikje sprijezniti. Oni, ki drvijo v-prek neštetih vprašanj pred lastnim pragom ustvarjat "demokracijo" v Rusiji, naj se sprijaznijo z resničnostjo lastnega doma. Eno in poglavitno v tekočih nalogah za popolno in brezkompromisno zmago nad sovražnikom,, drugo pa o nalogah povojnega sveta za trajen mir, napredek in srečnejše živlenje tisočev in tisočev. Da, domači prag naj bo prvotna skrb, da je čist in da počiva na pravičnosti v domačih in tudi za zunajne zadeve.
Vlada Sovjetske Unije ponovila je neštetokrat svoje stališče pred vojno, kakor tudi v tekoči vojni napram vprašanju notrajnih zadev drugih narodov. Ali ni enkrat pravično spoznti z naše strani na isti način notrajno zadeve Sovejtske U-nije? Priznati prijateljstvo na pravični podlagi, katera razvija stvari vprid enega in drugega naroda. Potrebno je poznati fakt o katerem so govorili delavci in delavsko časopisje pred vojno, da je potrebno zavezništvo s Sovjetsko Unijo za zmago nad fašizmom, kako tudi potom kolektivne sigurnosti obrambo proti ponovitvi agresije in vojne. Toda kakor razvidno vzelo je prece jlet, nešteto ljudskih in materijalnih žrtev, predno je ta resničnost zadobila svojo podporo v takem obsegu kakor je potrebno.
(nadaljevanje na 4 st.)
Poletni dnevi
Tako smo tarnali na predolgo zimo, ki je res nekoliko nadlegovala nenavadno preveč. Zatem, ko je pa nastopil čas pomladi, je pa pritiskal zopet dež, tako da je včasih se izlival kakor iz škafa.
Neki so godrnjali, drugi pa zopet vedno pod pasko nosili "raincoat" ali pa dežnik. Ker sem že pri dežniku, zdi se mi primerno omeniti njegovo nepopolarnost odkar je zavozil z. svojo api-zersko politiko Mr. Camber-lin. Od tega času dežnik je zelo sumljiv, posebno če je zaprt.
Drugi so pa omenili rekoč: "Gledaj ga zlomka? Tudi vreme je ratalo nekam smešno. Ako ni sneg je dež
—	ko pa ni dež in ne sneg
—	pritiska pa taka sopara, da ji ni kaj.
Zdaj smo že ob koncu junija in šele v pričetku vročih dnevov. Po končanem delu večinoma vsak hiti na svoj dom, na hitro zaioži nekoliko za tolažbo želodca, t>o-tem pa v park ali pa kopališče.
Na Sunyside v Toronto vam je vsako večer cela reč. Ob Toronto jezero je kopališče in ob njemu pa precej dolg lesen tratoar, ki navadno služi za sprehod, toda poleg tega tudi za ljubljeni parček, ki pod roko si ima prav dosti za povedati. Nekaj krat se tako sprehajata v eno in drugo stran, govora in pripovedovanja pa nikdar ne zmanjka. Toda kdo jih naj pre-šteje ... saj ni presledka ob večernem mraku.
Zatem so pa druga razvedrila v navadnih besedah za otroke. To je "mery go
round", zabavna strelišča, rokomet in nešteto drugih takih stvari. Vendar pa k-ljub temu po največkrat otroci dobe prav malo priložnosti za tako zabavo. Kajti starejši si tudi privoščijo za "priboljšek" "mery go ro-ud", strelišče, rokomet itd. Med vsem zdi se mi pa da je najbolj bizy tiski ki uganja leta. Dekleta se kaj rada zanimajo za tisti prostorček. Zatem pa vdove. Njim je kaj vščeč če se je moži-ček ukanil pri letih, posebno ako je to slučaj recimo iznad 30-tih.
Tako sem zadnjič poslušal dvej, ki ste na skrivnem se nasmehnile rekoč: "Zdaj pa lahko ukaneva tudi drugega, češ možSček jih je nal ju pripisal 28 v resnici jih je pa za nami že 34".
Le nekoliko na nasprat-ni strani pa je umetni slikar. Ta je precej zaposlen z figurami. Za 25 centov in le nekoliko minutah, pa je portret v rokah.
Nekdo je enkret omenil s ozirom na vse to naslednje: "Pogledaj tukaj je to-rontovska gold mine". Toda ljudje so živa bitja in tudi žele razno zabavo. To jim tudi zaprav pripada. Le žal temu da jo večina ne more vživati v oni meri raznega razvedrila in zabave zaradi gmotnih sdedstev.
Torej kadar bo resnična demokracija skušala dognati pravi pomen ljudskega ži-vlenja, pogrebnih sredstev za razvoj živlenja, nedvomno bo morala se seznaniti najprej z neljubo resničnostjo os»9yne ovire radi svojega pomena sebične do-bičkoživčke.
Dop.
Prva redna konvencija Zveze Kanadskih Slovencev
(Iz strani 3.) krožnice za drugo redno konvencijo Zveze Kanadskih Slovencev, nadejamo se da bodo njena navodila dala najširšo podlago za diskusi-
MOJIM PRIJATELJEM V PORT ARTHORJU
Toronto. — Odkar se sem preselil tukaj, preteklo je par tedni, ter z tem tudi kot na novo v večjem mestu, dobiti stanovanje in zaposliti se, nisem seveda utegnil odvoriti prej na pisma, tako tudi vprašanja kako se kaj počutim tukaj v Toronto.
Izkoriščam priložnost potom Edinosti, vam se javiti in tudi omeniti nekoliko o tukajšnjih razmerah in delo.
Toronto je pač Toronto, veliko mesto približno okrog 900.000 prebivalcev različnih narodnosti. Dela se tudi ne manjka, zato me je po-služila sreča, da delam če tudi nisem krojač pri Tip Top kompaniji. Delo je primerno dobro, bolj majhen zaslužek, toda radi zdravja za mene prav odgovarja.
Poleg civilne obleke izdelujemo tudi vojaško, ki je kaj potrebna za naše vojake, da bodo dobro oblečeni in da ji mne primanjkuje obleke prav posebno ko bodo nastopili tam čez kanal na evropsko obježje. Zato kar nekam z navdušenjem merim sukneno blago, ki ga potem zvijamo v bale, vedoč da je to pripravna zaloga važnih potrebščin v vojni.
Spoznal se sem že z nekoliko Slovencev tukaj, pri-sostoval sejam odseka Zveze Kanadskih Slovencev,, tudi V. P. Z. "Bled" o čem bom podal svoje utise enkrat pozneje. Zdi se mi pa da je v tem oziru percejšnje razlike v načinu nas v Port Arthur-ju. Največ kar je opaziti je pomanjkanje .bpljše sloge in sporazuma.
Seveda seznanil se sem tudi z uredništvom Edinosti, oziroma urednikom, kjer sem zaprav storil prvi korak v svrho informacij itd., kar se tudi na svoje zado-vojstvo dobil. Vse priznanje
uredniku, ki vkljub preobloženega dela pri listu, ust-reže človeku z potrebnimi informacijami o eni ali pa drgi zadevi. Pripomnil je da če bom kaj pisal o njemu samemu, da bo cenzuriral, kar pomeni da naravnost lačen čislanja. Zaradi tega sva se kaj pat tudi malo sprla in jast sem uspel zadostiti svoji želji, kakor poročevalec o teh, stvareh.
Drugopot opišem seveda obširnejše o drugih svareh. Do tega času pa najlepše pozdrave mojim prijateljem in čitateljem Edinosti. Le naprej z dobro voljo za splošen naš napredek in uspeh !
Ludvik Troha.
Druga obletnica zlikovnega napadana Sov. Unijo
(Iz strani 3.)
Nedvorpno da bo organizacija za prijateljstvo kanadskega in naroda Sovjetske Unije primerna podlaga za razvoj dobrih odno-šajev in tudi razumevanja. Z tem bo dokaj omejena odvratna gonja skrajnih in sebičnih reakcionarnih sil proti Sovejtski Uniji ,kot državi po svojem sistemu drugačni od naše. Sovjetska unija je pokazala svetu svojo zvestobo v mednarodnih obveznosti pred vojno, ter jo bo tudi s ozirom na preureditev povojnega sveta. Ne hrepeneč za .posestjo tujega ozemlja, toda zahtje-vajoč spoštovanje in priznanje njenih meja.
Narodi Sovjetske Unije in Rdeča Armada, ostane neu-mrli fakt, ki je rešil svet najstrašnejše usode pred fašističnom dominacijom. Toda to je cena deset milijonov sinov, očetov, matera in hčeri, Sovjetske Unije — katerih ne moremo in niti smemo pozabiti.
GM.
Darovalci vprid Edinosti iz Windsorja
V naslednjem priobčuje-mo imena in vsoto, ki so jo posamezniki darovali vprid Edinosti. Vsoto od sto dolarjev je zbral brat J. Miketič, kakor je bilo že poročano.
Louis Ostanek je priložil $7.00, po pet dolarjev pa: R. Smoltz, Nikolaj Gra-brijan, J. Miketič, J. Škof, S. Travica. Po tri dolarja: A. Ajnik. Po dva dolarja: I. Kosovič, I. Cvitkovič, C. Zupan, D. Rošulov, T. Sod-nikar, V. Koprivnik, F. Likar. Po eden dolar pa: N. Pavelič, I. Ratkovič, J. Žili, O. Ostain, B. Jašin, I. Seku-la, J. Centa, K. Vasilju, I. Knežev, V. Todorovič, G. Veselin, M. Bjelič, S. žarkov, M. Ostovič, J. Jergo-vič, I. Prpič, M. Stojšič, D. Šuco, P. Cocin, Rogulja, J. Smole, C. švrljuka, A. Mu-sich, V. Grbič, J. Popovič, I. Kreps, I. Rudak, J. Veljačič, M. Vrkljan, J. Šulentič, T. HorvatOvič," M. Slanac, R. Mijatov, M. Pavelič, P. Dev-čič, M. šurlovič, A. Brozo-vič, A. Novakovič, M. Bela-vič, P. Vukelič, J. Hauzar, J. Vidmar, M. Kostič, A. Mičin, B. Barac, B. Arlando, M. Jovanovič, I. Čubrilov, in W. Hrvat. Po 50 centov: M. Korenič, J. Rački, P. Ru-dič, D. Tumbot.
Skupaj gornja vsota znaša $100.00.
jo in posvetovanja vprid o-nih občih stvari danes v svetu od katerih niso ločeni naši interesi in obstanek, kot narodne skupine, delavcev in delavk, ter našega in drugih bojujočih narodov v protifašističnem zavezništvu.
To je najočitnejši dokaz da je Zveza narodna protifašistična in demokratična organizacija z naj plemenitejšim načelom: "Boriti se enotno in složno za popolno zmago nad fašizmom. Graditi našo enotnost in slogo na tej podlagi, ni sebična in strankarska zadeva, ampak iz svobodoljubnih in demokratičnih načel zadeva vsih svobodoljubečih sil sveta. Da se zadobi zmago, reši zasužnjene narode po fašizmu, povrne narodne in demokratične pravice vredne in dostojne za nadaljevanje kulturnega in narodnega razvoja, brez strahu na pomanjkanje, zapostavljanje ali pa izkoriščanje.
V duhu omenjenega apeliramo tako na odseke Zve-
ze, kakor tudi druge skupine naših rojakov, da pristopimo vsi složno v bratski zavesti graditi organizacijo v naši sredini, ki bo zmožna dajti največjo podporo onim zadevam naroda in človeštva danes v najbolj kritičnem položaju za svoj obstanek in svobodno bodočnost. To bo pa del najlepše povesti kanadskih Slovencev, kot narodne skupine junaškega naroda, ki že nad dve leti kljubuje proti dveh fašističnih velesil, vodi odločno borbo pod vodstvom Narodne Osvobodilne in Partizanske Armade, za svobodno in demokratično Jugoslavijo.
Pristopimo k delu in pomagajmo pripraviti prvo red no konvencijo Zveze Kanadskih Slovencev — konvencijo organizacije narodnega in kulturnega ponosa vprid plemenitih stvari za našo novo domovino in bodočno svobodno in demokratično Jugoslavijo.
Martin Bayuk, predsednik,
R. Maurin, tajnik.
MESTO KI JE USTAVILO HITLERJA
Toronto. — Kosmopolitan filmska družba je naznanila na . podlagi Buletina Sovjetske Ambasade v Washing-tonu, ki slikovito govori o povesti Stalingrada in ene v zgodovini neprimerne borbe, da je izdan film pod gornjim imenom in bo v nekaj tednih prikazan tudi v Kanadi.
Kakor vsi dosedaj prika-
Iskrena hvala vsem ki so priložili vprid Edinosti.
J. Miketič.
ZNAČILNA ZMAGA DELAVCEV
Toronto. — Prvikrat v povesti ontarijske provincije, obenem največje v industrijskem obratu, kanadski delavci so zmagali v svojih zahtevah zakonodaje, za kolektivne pregovore.
Zadnjega tedna v on-tarijski legislaturi je sprejeto zakonodajstvo kolektivnih pregovorov, ter se bodo odsedaj vršila v tem oziru posredovanja preko Labor Court, ali pa delavsko sodišče, za kar je imenovan po vladi Profesor Jacob Fin-kelman.
Poleg tega da bodo odslei delavci vodili pregovore potom svojega unijskega predstavništva, obenem značilno je v dotični zakonodaji, da ji so podvrženi delodajalci in da dosedajni njihov način disitriminacije zaradi pripadanju uniji ali pa aktivnosti za unijsko gibanje, ne bodo mogli enostavno odsloviti delavca iz dela, kakor je to bil njihov način do sedaj.
unijske aktivnosti. Ponekod se je odslovilo celo večje število delavcev zaradi tega. Od druge strani pa vsiljevalo kompanijsko unijo, kar je povzročalo nemir in tudi zastoj v industriji.
Po nekih tovarnah v On-tarijo, so delavci čakali na priznanje unije z strani de-lodajaldev mesece, toda brez uspeha, če tudi je ogromna večina se izrekla vprid uniji, delodajalci so se ponašali brezobzirni in odklanjali priznanje večini delavcev.
Z omenjeno zakonodajo, je vsaj delno zavarovana sicer skromna pravičnost v demokratičnih načelih, da delavci potom svojega predstavništva zastopajo svoje interese in podnašajo obtožbe proti krivici ki zaradi ene ali pa druge zadeve se godi delavcem v industriji. Ravno tako z tem je omejena diskriminacija proti delavcem, zaradi pripadanju
Ni bil le en slučaj, da je ali pa aktivnosti unijskega bil delavec odslovljen vsled gibanja, pripadanju uniji in zaradi -
zani filmi sovjetskega izdelka, dajajoči direktni primer strašne borbe na bojni črti, zaledju zlasti pa nečloveških dejanj z strani podivjanih nazi-fašistov nad civilnem prebivalstvom v okupi-ranejn ozemlju, bo film o Stalingradu dal pregled strašne borbe, ki je odločila usodo sveta v splošnem.
Joseph E. Davies, ki je videl to mesto je med drugim omenil: "če bi le videli to kar sem jaz imel priložnost videti o tem mestu. Skratka povedano to je mesto krvi — mesto, ki ga ni mogoče opisati o strašni borbi".
Torej v nekaj tednih bo dotični film v naših kinogle-dališčih, dajajoč z tem seznaniti se 2 to strašno povestjo, obenem pa rešitveno usodo sveta v splošnem fašistične tiranije.
Vse-slovanski Piknik v Kirkland Lake
Tukajšnje Slovanske organizacije in podporna društva prirede skupni piknik v nedeljo dne 11 julija v prosti naravi ne daleč Main St., oziroma Commiunity Parku.
V ključno bodo sodelovala vsa Slovanska društva in organizacije, imenoma: Ruska, Ukrajinska, Poljska, čehoslovaška, Slovenska, Hrvaška in Srbska.
že iz tega se da sklepati, da bo to ena velika manifestacija Slovanskega naroda ta dan. Ker to bo prvič v zgodovini Slovanskih priseljencev v Kirkland Lake, da bodo priredili skupno zabavo v prosti naravi.
Naša Slovanska narodna dolžnost nas veže, da se o-menjene priredbe vdeleži-mo poleg drugih omenejnih narodnosti, tudi Slovenci in Slovenke iz Kirkland Lake in bližnje okolice. Pridimo združenj v mislih in tudi de-janjin tako na prireditev v prosti naravi, kakor tudi v drugih zadevah, ki so pomembne za naš narodni in kulturni obstanek. Le v bratski slogi postajamo nezlomljiva sila vprid splošnim interesom naroda in človeštva.
Vsi na veselo zabavo v nedeljo dne 11 julija.
Odbor.
Poročilo pooblaščenega Nadz. Odbora V.P.Z. 'Bled'
Odsek št. V. P. Z. "Bled" v Val D'Or, je na svoji izredni seji dne 2 maja 1943, podpisane izvolil in z pooblastilom poslal v Kirkland Lake, da tam pregledava celokupno uradovanje V. P. Z. "Bled", ter isto potem poročava potom časopisa v javnost celokupnemu članstvu.
Knjige so nam bile podane za pregled po Glavnem tajniku Frank Grebene. Ob priliki pregedovanja sva prišla do zaključka, da so knjige jako površno uradovane, zato nam je tudi vzelo dosti časa predno sva prišla do zaključka.
V naslednjem je zvezino stanje, kakor ga sva pro-našla.
Prejemki: Bančna vloga v letu 1941 _____________________ $6.612.25
Asesment ............................................................... 8.044.09
Asesment v letu 1942 .............1..................... 9.479.21
Asesment v letu 1943 .................................. 3.254.94
SKUPAJ:	$27.390.49
Izdatki za leto 1941 ................................................... $4.544.81
Izdatki za leto 1942 .......................................-........... 8.439.87
Izdatki za leto 1943 .................................................. 2.732.39
SKUPAJ:	$15.717.07
Skupni dohodek za leto 1941-42 in do
konca aprila 1943........................................-........... $27.390.49
Izdatki za isto dobo ......................................................... $15.717.07
Zvezna imovina koncem aprila leta 1943 ...... $11.473.42
Od te vsote se je vzelo pok. Miheliča,....................... 200.00
Na ekstra položnico. Ostane skupna vsota .... $11.473.42 Zatem na račun njegove bolniške podpore	84.00
(katera vsota v resnici ni plačana.)
Odbitek $84.00 ostane vsota ...................................-..... $11.389.42
Bančne vloge do aprila 1943 .......................-............... 11.349.48
Ostane primanjkljaj za katerega se ne more
ugotoviti v kakšne svrhe je izplačano .....-................. $39.94.
Ob priliki pregledovanja ni sva imela zadostnih podatkov in vsled tega je nemogoče podati natančnega poročila.
Prišla sva tudi na dva potrdila izdana po Gl. Predsedniku in Gl. tajniku, ravno tako tudi da je bil denar sprejet brez izdanega potrdila. To je pač vzrok, da |e nemogoče sporočiti pravo finančno stanje vsled teh nedo-statkov.
Tem potom prosiva celokupno članstvo V. P. Z. "Bled", da se zadovolji z gornjem poročilom, katerega sva podala na podlagi celokupnih računov ter bančnih vlog, ker slučaj radi pok. Miheliča, se pa ni pravilno uredil ob zadnji Konvenciji za izplačitev konvenčnih stroškov.
Ako se kdor koli počuti užaljenega, sva mu na razpolago za natančna poročila in pojasnilo.
Za odsek "Ljubljana", št. 2., Val D'Or, Que.,
A. Kovač, 1. r. Joseph Sečen, 1. r.
POMEN JUGOSLOVANSKEGA ODPORA
Dopisnik Cristian Science Monitor, Ernest S. Bisco-a, poroča o Balkanu naslednje:
' Akoravno prihajajo iz vseh kotov okupirane Evrope vedno novi dokazi o naraščajočih nemirih, je vendar Balkan še vedno središče geriskih bojev. Borbe v Jugoslaviji paralizirajo nekatere važne železniške proge, ki vodijo v Avstrijo, Madžarsko in Grčijo, dočim je bil želežniški promet med dalmatinskim pristaniščem Dubrovnikom in strategično važnim mestom Sarajevo, popolnoma ustavljen.
Kdaj bo prišlo do zavezniške invazije, se ozirajo proti Balkanu — tam so njihove največje skrbi. Ravno v sedajnem trenotku se naha-
ja na Balkanu trojica njihovih najvašnejših vojaških osebnosti, maršal Sigmund von List, strokovnjak za "blitzkrieg" in stari komandant balkanske kampanje spomladi 1. 1941; maršal Ervin Rommel, katerega afriška slava je nekoliko oguljena, ki pa je še vedno Hitlerjev ljubčeK; končno še Gestapo Heinrich Himmler.
Glasom zadnjih podatkov se nahaja zdaj v Jugoslaviji nič manj nego 30 nemških divizij. ki se nahajajo v Grčiji in enakim številom na Bolgarskem, je osišče osredotočilo v jugozhodni Evropi vojaške sile, ki predstavljajo najbrže približno eno petino vseh nemških sil prvorazredne vojaške kvalitete.
KUPON ZA SPREMEMBO NASLOVA:
Naročnik, kadar se preselite in spremenite svoj naslov, ali vam je pa potekla naročnina, izrežite in spopolnite spodnji kupon:
Ime : ..................................................................................
Ulica, hš. št. ali poštni predal .....................................................
Mesto : .............................................Prov................... Drž........................
NOVI NASLOV:
Ime in primek: .........................,.............................................................-
Ulica, hš. št. ali poštni predal.....-....................................................
Mesto: .............................................Prov................... Drž.........................
Pošljite z spremembo naslova ali pa ponovitve naroč.
EDINOST 206 Adelaide St. W. Toronto, Ont.