ISKRA glasilo delovnega kolektiva tovarne elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov »Iskra« Kranj 19 5 8 št. 8 december Izdaja: Upravni odbor Ureja: Uredniški odbor Odgovorni urednik: Jaka Vehovec Kranj, Struževo 50 Naslov uredništva: Tovarna »Iskra« Gorenja Sava 6 telefon 231 (interna 425) Naslovna slika: Razstava elementov avtomatizacije v Zagrebu Klišeje izdelala: klišarna CP »Gor. tisk« Kranj Tisk: ČP »Gorenjski tisk« Kranj Naklada: \ 3300 izvodov VSEBINA 9 Ob 29. novembru — Jaka Vehovec 9 12. zasedanje DS — Jaka Vehovec 9 Zanimivosti iz tehnike 9 Iz mladinske organizacije — Milan Živkovič 9 Potrjen je periodični obračun O 15 minut letalskega napada — Milan Živkovič 9 Kdo bo zmagal, telefon ali avto? — inju 0 Beograjski velesejem — Igor Slavec 9 100 let pozneje — inju 9 Sodobni električni štedilniki — IMK 9 Izobraževalni center — Stane Cyranski 9 Anekdota iz Beograda — Si 9 Vam mladi prijatelji — Roman Vitez 9 Vino modruje -rt; Marija Sušnik 9 Kratek seminar na Pokljuki — Si 9 Ali vas zanima — inju 0 ' Moderne učne metode — inju 9 Okrevanci v Crikvenici — iver # Vrtnarsko servisna služba — Jože Zaplotnik # Šport .4« Stojan Oblok 9 Personalna kronika # m IKŠ — M. Ž. LETNIK IV. Ob 29% novembru Pred dnevi smo praznovali Dan Republike. Ta praznik vsako leto pričakujemo z vedno novimi iti lepšimi rezultati, ki jih dosegajo naši delovni ljudje na vseh področjih graditve in oblikovanja naše družbe. Iz prvih temeljev nove države, ki so bili položeni v ljudski revoluciji, se je razrasla socialistična Jugoslavija v razvito industrijsko državo z mnogoterimi in bogatimi oblikami družbenega upravljanja. Ti novi odnosi, ki razširjajo pravice in dolžnosti naših delovnih ljudi, se iz leta v leto odražajo v naglem gospodarskem napredku. Tudi člani našega delovnega kolektiva lahko z zadovoljstvom zro na uspehe minulih let, ki pričajo o delovni sposobnosti in prizadevanju, usmerjenem v nenehno izpopolnjevanje uspešnega gospodarjenja, vodenja in upravljanja našega podjetja. S tem daje naš delovni kolektiv znaten prispevek k razvoju naše dežele, ki iz leta v leto spreminja svojo podobo. Poleg prijateljev, ki jih danes ima naša domovina po vsem svetu, pa so ljudje, ki jim razvoj naše socialistične družbe, naši uspehi in prizadevanja v mednarodnem političnem življenju za ohranitev mirnega sožitja in enakopravnega sodelovanja med državami niso pogodu. Ne zdi se jim prav, ker je Jugoslavija danes samostojna, neodvisna in že gospodarsko razvita dežela, ni jim všeč naša pot v socializem, očitajo nam revizionizem in pačijo naša stališča. Toda zgodovina je enkrat že pokazala, kdo ima prav in prav gotovo bo praksa socialistične graditve tudi v prihodnje ostala pri stvarnih dejstvih in razgalila pravi namen obrekovanj. O tem smo prepričani in zalo mirno zremo v prihodnje dni. Predsednik UO: Jaka Vehovec Jaka Vehovec \ C r* r\ A i\l ! r* rS C* J 2, Lr \ b rl D A Delavskemu svetu je bilo na Zasedanju predloženo poročilo upravnega odbora, zapisnik bilančne komisije o pregledu našega zaključnega računa za' leto 1957, predlog rebalansa gospodarskega plana za leto 1958, predlog za uvedbo novih delovnih mest in poročilo o izvršenih nadurah v III. tromesečju. V prvem delu poročila je upravni odbor poročal o izpolnjevanju gospodarskega plana podjetja in o finančni in komercialni problematiki. Dokaj skromni rezultati v doseganju gospodarskega plana) v I. polletju so se v II. polletju 19581. bistveno popravili, tako da je bil plan v prvih mesecih II. polletja že presežen, kar kaže na možnost ugodne izvršitve plana, v letošnjem letu. Upoštevati je seveda treba, da imamo letos precej več izgubljenega časa zaradi daljših dopustov, polurnega odmora in drugih ugodnosti, ki jih nudi zakon o delovnih odnosih. Zanimiv je podatek, da imamo v podjetju 426 zaposlenih, ki imajo skrajšan delovni čas. Izguba časa se nam je torej v odnosu na lansko leto povečala skoraj za 100o/0!. Toda kljub temu smo povečali proizvodnost dela Za 6o/o, Tudi glede prodaje naših izdelkov razmeroma dobro kaže, razen projektorja OP-2, ki jih imamo precej na zalogi. Mesečna vrednost prodanih izdelkov se giblje okrog 500 miljonov din. Zaloge izdelkov niso visoke in nam predstavljajo v povprečju nekaj več kot mesečno proizvodnjo. UO je razpravljal tudi o finančni situaciji v podjetju. Kljub temu, da realizacija normalno poteka, smo večkrat v neugodnem položaju. Analize so pokazale, da imamo za vedno večji obseg poslovanja nezadostna obratna sredstva, ki jih bomo morali povečati, če. bomo hoteli povečati'obseg poslovanja. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev smo v težavah, ki nam otežkočajo normalno dobavo materiala. V poročilu UO je bilo omenjeno tudi vprašanje ureditve obrata v Otočah. Izračuni so pokazali, da bi morali v ta obrat investirati 88,9 milijonov din, da bi ga usposobili za obratovanje. Sedaj se izdelujejo dokončni načrti in predračuni, nakar se bo pričelo Z deli samimi. Omenjeni so bili tudi privatni izhodi iz podjetja, če primerjamo privatne izhode s skupnimi možnimi urami;- znaša izgubljeni čas 0,43 °/d. Nekateri oddelki odstopajo od tega povprečja in so bili opozorjeni od upravnega odbora. Upravni odbor je večkrat razpravljal, tudi o. razmerah v naši restavraciji, posebno še Z, ozirom na visoko dotacijo za kritje primanjkljaja, ki jo plačuje podjetje. Za pregled stanja je upravni odbor angažiral gostinske strokovnjake, ki so dali nekaj predlogov za izboljšanje poslovanja in evidentiranja stroškov. Delavci iz Tržiča in okolice so naslovili na delavski svet prošnjo za odobritev prevoza v službo z avtobusi. Prošnja temelji na neugodni zvezi z vlakom. UO je sklenil zaradi upravičenih razlogov predlagati uvedbo avtobusne proge Tržič—Kranj, kar je DS Sprejel. Za ureditev izdajanja voznih kart je UO sklenil, da se obračun pre- REAKTOR Z ZRNATIM GRAFITOM je najnovejša izvedba jedrskega reaktorja, zgrajenega v Zapadni Nemčiji. — Graiit Je uporabljen kot moderator in kot izmenjevalec toplote. Kot izmenjevalec toplote so doslej uporabljali tekočine ali razsta-ljene snovi, ker se dajo dobro črpati s črpalkami. Tudi tu se črpa zrnati graiit s črpalkami in tako potiska skozi izmenjevalec toplote. LETOS V JESENI BO ZAČELA OBRATOVATI V ČEŠKOSLOVAŠKI tovarna za izdelavo televizijskih sprejemnikov. Letno naj bi ta tovarna izdelala 100.000 aparatov. Upajo, da bodo lahko znaten del proizvodnje izvozili tudi v zapadne države. NOVA TOVARNA ALUMINIJA V INDIJI v pokrajini Utta-Pradeš, ki jo sedaj gradijo, bo proizvajala letno 20.000 ton aluminija in bo dokončana leta 1960. Boksit bodo morali transportirati z železnico 500 km daleč, električno energijo pa bo dobavljala hidroelektrarna, ki se istočasno gradi na reki Rihaud. VELIK EKSPORT ANGLEŠKE RADIO-INDUSTRIJE so zaznamovali v letu 1957, znašal je 130 milijonov dolarjev in je bil napram izvozu v letu 1956 večji za 7,5 odstotka. KONTROLA AVTOMOBILSKEGA PROMETA Z RADARJI. V Zapadni Nemčiji so v mestih Hamburg in Franklurt montirali radarje za kontrolo hitrosti avtomobilov. Naprava meri hitrost avtomobilov s točnostjo J 3 % 'in registrira istočasno tudi registrsko številko, datum in čas. KOMISIJA ZA ATOMSKO ENERGIJO V INDIJI, ki je bila ustanovljena v začetku letošnjega leta razpolaga z velikimi pooblastili in tinančnimi sredstvi. Naloga komisije ni samo pospeševati jeder-ske raziskave temveč tudi projektiranje atomskih električnih central. KUBA GRADI ATOMSKI REAKTOR z močjo 11,5 MW, ki naj bi začel obratovati čez eno leto. Stroški za nabavo in izgradnjo so ocenjeni na preko 1,7 milijona dolarjev. Ta atomski center na Kubi bo služil kot baza za raziskovalna dela držav Srednje in Južne Amerike. 1 TEH Ut KB KANADA JE NAJVECJI POTROŠNIK IN UVOZNIK TEHNIČNIH IZDELKOV, saj je znašal uvoiz v letu 1956 približno 4,4 milijarde dularjev. Predsednik družbe Canadian General Electric Co. je pozval kanadsko vlado, naj bi podprla izgradnjo domače, predvsem elektrotehnične industrije. MEHIKA — VELIK IZVOZNIK ŽVEPLA. V preteklem letu se je izkazalo, da je postala Mehika ena izmed naj večjih producentov in izvoznikov žvepla. Tri velika podjetja, ki se bavijo z eksploatacijo žveplenih rudnikov, računajo na zalogo 50 milijonov ton. JEKLENO TRDO STEKLO, ki se kot navadno steklo lahko vliva ali piha, proizvaja neko ameriško podjetje pod imenom »Pyrokeram«. To steklo je lažje od aluminija, je trše kot granit in je obstojno v kislinah. — Temperaturna meja Je pri 1350° C. To steklo že uporabljajo za izdelavo nosov raket in bo mogoče ¡postalo važen material za Izdelavo zemeljskih satelitov in vesoljskih prevoznih sredstev. VEČJI IZKORISTEK FLUORESCENTNIH ŽARNIC so ugotovili pri višjih frekvencah napajalne napetosti. Neko ameriško podjetje je zato začelo graditi miniaturne transistorske frekvenčne pretvornike za frekvenco 1500 Hz, ki nimajo obrabi jivih delov in delujejo z visokim izkoristkom. PRENOSNI BATERIJSKI TELEVIZIJSKI SPREJEMNIK, ki so ga pred kratkim razvili v ZDA, potrebuje za napajanje nikelj-kadmijevo baterijo z napetostjo 12 V. Z baterijo vred tehta sprejemnik 14,5 kg. Sprejemnik lahko priključimo na 12 voltni cigaretni vžigalnik osebnega avtomobila. OPREMA ELEKTRIČNIH ŽELEZNIC V INDIJI. Indija bo kmalu v stanju kriti potrebe z materialom za elektrifikacijo železnic. Že pri današnjih ¡projektih uporabljajo le še 40 % uvoženega materiala. GUATEMALA SE BO ELEKTRIFICIRALA. V Guatemali je bil konstituiran državni svet za elektrifikacijo, ki bo skrbel predvsem za izgradnjo novih električnih central. Do sedaj je projektiranih že 10 central, od katerih bo imela naj večja moč 50 MW (50.000 KW). Skoraj vsa oprema za te centrale bo uvožena iz inozemstva. nese v .izplačilni oddelek, kjer se bo znesek vozovnice posameznikom odtegoval od osebnega dohodka. UO je sprejel tudi predlog naše obratne ambulante za adaptacijo in razširitev prostorov. Glede na razpoložljive možnosti je UO predlog zavrnil, ker je menil, da zaenkrat naša ambulanta še odgovarja prilikam v podjetju. Živahna razprava se je razvila o predlogu za ukinitev pregledov Za svojce v naši obratni ambulanti. Zavod za socialno zavarovanje smatra, da so te usluge predrage in ni voljan poravnati stroškov. UO je bil mnenja, da zaenkrat ne bi kazalo ukiniti pregledov svojcev. Po razpravi o tem vprašanju je bilo sprejeto stališče, naj se skuša doseči znižanje cen storitvam, v nasprotnem slučaju pa naj se pregledi ukinejo. UO je poročal tudi o naših 1'etovanjskih kapacitetah glede na sklep DS o proučitvi možnosti, da se v prihodnjem letu te kapacitete razširijo. Letovanjska komisija je dobila nekaj ponudb iz raznih obmorskih krajev. Najresnejšo ponudbo je poslal občinski odbor Makarska. Predlagajo, da bi kupili hotel, ki je že opremljen, za 30 miljonov din. V hotelu bi lahko letovalo 40 oseb. UO je proučil to ponudbo in prišel do zaključka, da ne moremo rezervirati tako visokega sredstva za nakup hotela, če upoštevamo, da moramo iz fondov podjetja odplačati anuitete za rekonstrukcijo in kredite za povečani obseg poslovanja. Sredstva, ki podjetju ostanejo, so majhna in zadostujejo le za kritje nujnih potreb. Poleg tega moramo misliti tudi na gradnjo stanovanj. DS je sklenil, da UO pošlje v Makarsko zastopnika podjetja, ki naj prouči možnost plačila in si ogleda stavbo. Verjetno pa bomo morali v prihodnjem letu najti bolj realno možnost, ki naj bi zagotovila našim članom kolektiva izkoriščenje letnega oddiha v obmorskih krajih. DS je odobril poročilo UO in nato : razpravljal o pripombah bilančne komisije in o'rebalansu plana za leto 1957. DS je potrdil tudi uvedbo nekaterih novih delovnih mest in odobril poročilo o izvršenih nadurah v III. tromesečju. Iz mladinske organizacije V preteklem mesecu smo tudi v našem kolektivu izvolili:po osnovnih organizacijah nova mladinska vodstva. Lansko leto se je namreč pokazalo, da nekatere osnovne organizacije LMS v našem kolektivu niso delale, kot bi bilo to potrebno, da čim več nudijo mladini, bodisi na kulturnem, športnem ali pa političnem področju. V bodoče bo treba posvetiti več pozornosti mladini in še bolj poživiti delo ter se še bolj organizacijsko utrditi in povezati z ostalimi organizacijami v podjetju, ter poiskati še več možnosti za skupno sodelovanje. Udeležba na mladinskih konferencah po osnovnih mladinskih organizacijah je bila še kar zadovoljiva, Foto: Krenerjeva vendar pa moramo pripomniti, da so bile nekatere konference zelo slabo pripravljene, zlasti so bila bolj slabo pripravljena poročila. Res da je pol ure ob malici premalo časa za dobro konferenco. Zato bi bilo v bodoče potrebno, da se konference in podobni važni sestanki opravijo ob drugem, bolj primernem času. Vodstva po osnovnih organizacijah so izvoljena, sedaj pa se moramo pripraviti še na mladinsko konferenco osrednje organizacije v tovarni in z nje prinesti čim koristnejše zaključke. Foto: Krenerjeva Milan Živkovič • i Na 14. zasedanju je DS razpravljal o periodičnem obračunu poslovanja podjetja in trgovske mreže za obdobje od januarja do septembra t. 1. Obračunu so bila priložena tudi poročila sekretariata, tehničnega, komercialnega in finančnega sektorja. Rezultati poslovanja so sledeči: Obračun celotnega dohodka Realizacija din 4.308,232.154 Izredni dohodki din 14,253.610 Skupaj din 4.322,485.764 Nabavna vrednost realiziranega materiala in odpadkov din 220,574.618 Izredni izdatki din 16,403.215 Skupaj din 236,977.833 Celotni dohodek = din 4.085,507.931 Delitev celotnega dohodka Poslovni stroški din 2.207,395.794 Prometni davek din 51,532.658 Skupaj din 2.258,928.452 DOSEŽENI DOHODEK (celotni stroški — stroški in davek) din 1.826,579.479 Delitev dohodka Prispevek iz dohodka a) Za federacijo din 872,975.083 b) za republiko in ljudske odbore din 69,890.002 Skupaj din 942,865.085 CISTI DOHODEK (skupni dohodek — prispevek) din 883,714.394 Delitev čistega dohodka Osebni dohodki delavcev a) za kritje izplačil po tarif, pravilniku din 567,809.922 b) za osebni dohodek nad tarif, pravilnikom din 141,952.478 Skupaj din 709,762.400 Obvezni prispevek v rezervni sklad podjetja din 63,751.312 Obvezni prispevek v skupni rezervni sklad industrije. din 1,102.007 Nerazporejeni del dohodka, ki se bo razporedil v sklade ob koncu leta po Zaključnem računu din 109,098.675 RAZDELJENI CISTI DOHODEK din 883,714.394 Potrjen je periodični obračun Iz poročil in analiz poslovanja v prvih devetih mesecih leta 1958 je bilo razvidno: — izdelali-" smo za 16,3 o/o več izdelkov, kot v istem obdobju lani ter prekoračili letošnji plan proizvodnje za 3,2o/o. — povečali smo delovno storilnost nasproti istemu obdobju lanskega leta za 6,8 o/0 ter pri tem nadoknadili 6 o/o izpod storilnosti zaradi povečanega’ prostega časa po novi zakonodaji tako, da je storilnost v vsoti večja za 12,8o/o. — izboljšali smo kvaliteto v produkcijskih delavnicah za 21 o/o nasproti istemu razdobju leta 1957, v montažah pa za 16o/o. — imeli smo za 11 o/0 manj izmeta kot v istem obdobju lani. — Zmanjšale so se reklamacije glede kvalitete od strani kupcev za 12o/o nasproti istem obdobju lani. — Znižali smo direktne stroške materiala za 2,61 o/o pri obračunanih serijah. — dosegli smo za 14o/o večji skupni dohodek kot lani (3,567.089 din — v prvih devetih mesecih leta 1957) — Znižali smo zaloge materiala v povprečju za 15 o/o in zaloge gotovih izdelkov za 29 o/o ob sočasnem izboljšanju koeficienta obračanja za 8,2o/0. — Dosegli s mo za 14 o/o večjo prodajo. — Prekoračili smo celoletni predvideni izvoz za 21 o/o oz. devetmesečni izvoz za 61 o/o. — V tem času nismo povečali cen našim izdelkom, temveč sm0 jih celo znižali z novim cenikom za vse področje FLRJ z uvedbo prodaje franko. Glede na prodane količine v tem obdobju znaša znižanje a) Znižanje cen • din 150,468.200 b) Stroški prodaje franko din 18,512.711 Skupaj din 168,980.911 Iz podatkov je razvidno, da smo v letošnjem letu po zaslugi delovnega krioiektiva dosegli lep napredek v pogledu uspešnega poslovanja V poročilih, ki so bila predložena DS, je izločena vsa dejavnost našega podjetja v tej periodi in pa problemi, s katerimi se je v letošnjem letu srečal naš delovni kolektiv. Mnogo podatkov iz različnih področij gospodarske dejavnosti v podjetju nudi zanimiv pregled o dogajanju in gospodarjenju v podjetju. Posebno Zanimiv je pregled izkoriščanja delovne sile v devetih mesecih letošnjega leta na podlagi opravljenih in izgubljenih ur. Podatki nam kažejo, da je povprečno stanje delavne sile porastlo za 9 o/o, vendar je porabljeni čas za proizvodnjo in režijo povečan samo za 1,5 o/o: Vzrok je v tem, ker se je čas odmora povečal za 118,1 o/0 in ker so še izrabljeni dopusti povečali za 44,4 o/0. Tako imamo torej letos fnnogo več izgubljenega časa kot je bil to primer v prejšnjem letu, ko smo imeli krajši odmor in dopuste. Iz podatkov je razvidno tudi, da so neopravičeni izostanki znatno padli in da je bilo izvršeno manjše število nadur kot v istem obdobju lani. • • Delavski svet je, potrdil predlagani periodični obračun in sprejel tudi obračun t rgovinske mreže Za isto obdobje. Glede na nizka obratna sredstva, ki nam v pogojih stalnega po-večjega obsega poslovanja ne zadoščajo več, je bil DS predložen predlog za najetje kredita' za obratovalna sredstva v višini 500 milijonov din. Predhodno j e bila v podjetju izvedena analiza obstoječih in potrebnih obratovalnih sredstev, ki je pokazala, da za sedanji obseg poslovanja nujno potrebujemo omenjeni kredit. Po živahni razpravi je DS predlog sprejel in bo predlog za najetje posojila predložen banki. Delavski svet je potrdil tudi spremembe, oz. dopolnitve pravil podjetja; ki- dosedaj niso vsebovala določb o naši trgovinski mreži, ki je bila pred kratkim reorganizirana. napada V razgovoru s komandantom PVO (Protiletalske obrambe) tov. Jernejem Teropšičem v tovarni ISKRA, bomo skušali objasniti vsem članom kolektiva pomen te enote v naši tovarni in pa vaj protiletalske obrambe. Tov. Teropšiču smo zastavili nekaj vprašanj, na katere nam je tudi Z veseljem odgovoril. 1. Kdaj in zakaj je sploh prišlo do ustanovitve enote protiletalske obrambe v naši tovarni? Lahko rečem, da smo pri nas v Jugoslaviji v evropskem merilu med zadnjimi pri formiranju enot protiletalske obrambe v večjih industrijskih podjetjih. Pomen takšnih enot V večjih podjetjih je velike .važnosti. 2e v začetku druge svetovne vojne so prav te edinice protiletalske obrambe odigrale važno vlogo v obrambi svojega podjetja pred sovražnikom. Prav te enote so v Angliji, Franciji, Nemčiji in po drugih naprednih deželah igrale prvo vlogo pri razbijanju napada sovražnika iz zraka, ker armade v začetku tega še niso bile sposobne opraviti, ker še niso bile dovolj dobro pripravljene ža boj v zaledju. Prav s tem ciljem za obrambo našega podjetja smo leta 1956 organizirali to enoto, da usposobimo člane našega kolektiva, da ga bodo pripravljeni braniti ob vsakem primeru. Zato je tudi vsako pomišljanje, da je to metanje denarja stran, čisto odveč. 2. Kako ste si to obrambo zamislili v našem podjetju? Ta protiletalska obramba je bila v ISKRI ustanovljena iz več razlogov. Vsi vemo, da danes delavci sami upravljajo podjetja in se pri tem vprašamo: zakaj ne bi svoje podjetje še branili pred napadom sovražnika? Prav s tem namenom, da usposobimo svoje ljudi pri upravljanju z orožjem irt sploh z vsemi ostalimi funkcijami v tej enoti, da bodo ob vsakem trenutku pripravljeni braniti lastno podjetje, smo tudi pri nas formirali enote PVO. 3. „Kateri člani našega kolektiva so prišli v poštev za sestavo enote protiletalske zaščite v našem podjetju? je bilo naslednje vprašanje. Tov. Teropšič je nadaljeval: Takoj, ko smo jeseni leta 1956 dobili Foto: Abe ijjs it ■I wm HM F,oto: Krenerjeva m topove, smo pristopili k delu. V to enoto smo izbrali take ljudi, ki ne bi odšli v primeru napada v JLA, ampak bi ostali ves čas v pod-podjetju. 4. In kdaj ste zabeležili prvi večji uspeh pri vajah z orožjem? O uspehu samem niti ne morem govoriti. Nastopile pa so težave, katere smo tudi pričakovali. Najprej smo izvedli streljanje na zemeljske cilje in sicer v Rudnem pri Begunjah na Gorenjskem. Znanje, ki smo ga pridobili pri teoretični predelavi vaj, smo tu prav koristno uporabili. Pri vsem tem pa se je pokazalo, da ni še vse ' I Ml 1 ■ ■ ■lipi ■ ", jj 1 t ■ ISig tako kot bi moralo biti. Prav na teh prvih vajah smo videli in spoznali, kaj nam še primanjkuje. Nismo se ustrašili dela, ki nas je še čakalo, ampak smo še z večjo voljo začeli odstranjevati napake in pridobivati še novo znanje, katerega pa smo in ga še bomo gotovo koristno uporabili. 5. Lansko leto ste bili na vajah v Puli. Ali lahko poveste našim bralcem, kaj ste se naučili v Puli? Tov. Teropšič je tudi na to vprašanje z veseljem odgovoril: Neka- Foto: Abe ■B teri med nami so na vaje v Puli gledali precej pesimistično, pa so ob koncu videli, da so se krepko zmotili. Dobili smo priznanje, da so vaje popolnoma uspele in da je orožje dobro, (dosegli smo 3. mesto na tekmovanju vseh enot iz delovnih kolektivov in dobili pohvalo od Izvršnega sveta Slovenije). Kmalu za tem smo izvedli še enkrat vaje v streljanju na zemelj,-ske cilje. 6. Pretekli mesec ste imeli vaje v tovarni sami. Povejte nam, kakšen namen so imele te vaje in ali so v celoti uspele? Namen teh vaj, ki smo jih imeli oktobra v naši' tovarni, je bil ta, da povežemo aktivno obrambo s pasivno, v katero spada civilna zaščita. V teh vajah, kjer je sodeloval celotni1 kolektiv, smo si postavili 12 točk, v katerih so bili povezani vsi momenti protiletalske obrambe. Pri vsem tem pa moram pripomniti to, da člani delovnega kolektiva niso bili preveč disciplinirani. Vsi so odšli v namišljeno zaklonišče že pri prvem znaku sirene, v resnici pa bi morali iti šele pri drugem, kajti prvi znak sirene je veljal samo za aktivno obrambo. Pri tem pa leži krivda tudi na nas samih,-ker nismo ljudi dovolj dobro poučili. Ob koncu naj povem še to, da je tem vajam prisostvoval tudi predstavnik JLA, polkovnik Grujič iz Zagreba in pa član Izvršnega sveta Slovenije. Oba sta se o teh vajah prav pohvalno izrazila. Pohvaliti moram prav vse, ki so sodelovali v aktivni obrambi, da sb imeli potrpljenje in da so obdržali hladne in mirne živce v najhujših trenutkih. Milan Živkovič Foto: Abe ■ OBVESTILO Odbor »Samopomoči« tovarne Iskra, Kranj, obvešča vse člane kolektive, da se s 1. decembrom 1958 zviša višina posojila od 5.000 na 10.000 din, pod istimi pogoji kot doslej. Zgornji znesek se mora vrniti v 5 mesecih (5 obrokov po 2.000 din) 3Cd& bß zmagaly TELEFON ALI AVTO V svetu tehnike vse tako hitro napreduje, da danes telefonov, radijskih sprejemnikov ipd. nič več ne prištevamo med luksus, pač pa le med praktične tehnične naprave moderne, tehnične dobe. Med take naprave se vsak dan bolj prišteva — tudi pri nas — motorizacija. Prav podobno pa se vsak dan tudi veča število telefonskih priključkov. Prav iz teh razlogov je zanimiva „tekma“, ki sta si jo ustvarila medsebojno avto in telefon. Podatke o tem najdemo v reviji „Ericsson“ 2/58. Zanimivost je prav v tem, da oba „tekmeca1“ v svetovnem merilu napredujeta zelo enakomerno in vzporedno, saj je n. pr. bilo 1. 1. 1957 na Svetu, priključenih 110 milijonov telefonskih aparatov in v prometu 103 milijone avtomobilov. Posebno zanimivost v tem pogledu predstavlja ravno Švedska, ki je znana kot evropsko najbolj napredna dežela za telefonijo. Na 100 prebivalcev je bilo leta 1957 32 telefonskih priključkov, leta 1965 jih bo 36 in leta 1975 38. Avtomobilov pa so imeli Švedi leta-1957 12, leta 1965 jih bo 25 in leta 1975 33 na 100 prebivalcev. „Tekmovanje“ med telefoni in avtomobili moremo nazorno videti iz naslednje tabele: Dežela Milijonov telefonskih Milijonov avto- Razmerje 1.1.1957. priključkov mobilov Francija 3.31 5.00 0.7 ZDA 60.19 64.60 0.9 Afrika 1.55 1.98 0.8 Oceanija 2.53 2.95 0.9 Kanada 4.50. 4.32 1.0 Lat. Amerika 3.47 3.34 1.0 Belgija 0.93 0.70 1.3 Velika Britanija 7.22 5.42 1.3 Zap. Nemčija 4.32 3.10 1.4 Italija 2.61 1.48 1.8 Azija 4.93 2.59 1.9 Nizozemska 1.23 0.49 2.5 Norveška 0.61 0.24 2.5 Danska 0.92 0.36 2.6 Švedska 2.31 0,85 2.7 Finska 0.49 0.17 2.9 Švica 1.29 , 0.37 3.5 ■ Španija 1.20 0.24 5.0 Ves svet 109.8 102.8 1.07 Število vozil in telefonskih priključkov na 100 prebivalcev moremo videti tudi iz grafikona: Za FLRJ revija podatkov ne navaja, vsekakor so pa še bolj skromni, saj pride približno 1 telefonski priključek na1100 prebivalcev. Zatrdno smo pa prepričani, da se bo tudi to število dvignilo, saj zmoremo tudi mi izdelovati vse vrste telefonskih central: Ä i ES fig x y fOO c//>o i ov/o/no J J Zanimivo pa je — kolikor mi je bilo pač možno zbrati podatke — da se v „Iskri“ nekako ne ujema število lastnikov privatnih osebnih avtomobilov in uporabnikov telefonskih priključkov v privatnem stanovanju, nanašajočih se na uslužbence tovarne Iskra. Vsekakor zmaguje število privatnih avtomobilov.. Člani kolektiva Iskra imajo namreč ca. 45 lastnih osebnih avtomobilov in ca. 30 telefonskih priključ-čkov na stanovanjih. inju ZAHVALA Vsem tovarišicam in tovarišem v Pripravi dela, ki so mi 's svojimi prispevki olajšali poravnavo pomote pri razdeljevanju mesečnih prejemkov, se toplo Zahvaljujem. Vukotič Ančka BEOGRAJSKI oe!esejem Konec avgusta letos so se drugič odprla vrata beograjskega sejma, sejma tehnike in tehniškega napredka. Poleg neštetih jugoslovanskih podjetij in podjetij iz inozemstva, se je sejma udeležila tudi naša tovarna. V pritličju Hale II Srro imeli zelo lep prostor kakih 150 m2, ki je bil lepo in smiselno izpopolnjen z našimi najnovejšimi izdelki. Z našim razstavnim prostorom smo bili prvič v dobi sejmov zadovoljni tudi mi sami in bili smo deležni tudi vsestranskega priznanja publike v splošnem in tudi najvišjih državnih funkcionarjev. Tako mi je kot predstavniku ¡tovarne tov. Rodoljub Colakovič dejal, da nam čestita k našim uspehom na področju tehnike, obenem pa je dal priznanje tudi aranžmaju našega prostora z besedami: „Ovo je doista najlepši štand, koliko sam jih do sada video“! Ves čas so k nam prihajali preprosti delovni ljudje — obiskovalci sejma in nam izrekali priznanje za lepo urejeni razstavni prostor. Iz objavljene fotografije so razvidni naši izdelki, ki naj glavne še enkrat navedem: telefonska centrala, serija ojačevalnih naprav, trofazni števec T1, enofazni števec E 3, uni-verzalec US 3b, 24 V starter, 24 V dinama, koncen-trator in še manjši asortiman naših standardnih izdelkov toplotne merilne tehnike, telefonije, avto-elektrike in ostalih panog naše proizvodnje. Lepo urejeno razstavišče je pritegnilo marsikaterega kupca, ki je že preje šaril okoli „Pupina“, da se je tudi pri nas pozanimal za naše izdelke, se prepričal o njihovi prednosti in jih naročil, odnosno se dogovjoril za obisk naših strokovnjakov pri njem. Ne bo napak, če' trdim, da so nas šele letos opazili tiste vrste obiskovalci in tiste vrste kupci, kot. sem jih opisal zgoraj. Naši standardni kupci, kot Elektrotehne, Tehnometali in Elektro-nabave ter še nekateri drugi, ti nas poznajo in Foto: Ekportprojekt Naš paviljon na razstavi Sodobna Elektronika v Ljubljani Zaradi njih tudi nismo sli v Beograd, razstavili smo zaradi Beograda, javnosti in inozemskih interesentov. Tako kot mi, polagajo na sejem, tudi naši najvišji državni in partijski voditelji, veliko pažnjo. Da je to res, pričajo obiski predsednika republike tovariša Tita, predsednika ZSJ, tov, Svetozarja Vuk-manoviča in drugih visokih državnih in partijskih funkcionarjev. Kakšnih posebnih komercialnih poslov nismo delali, ker števcev na beograjskem sejmu nismo zaključevali, pa tudi za ostale artikle naše proizvodnje smo več ali manj sprejemali le specifikacije potreb za naslednje poslovno ieto 1959. Precej več dela pa je imelo naše predstavništvo v Beogradu, ki je moralo obdelati precej ponudb in končati ter uspešno zaključiti na sejmu začetne razgovore. Takih poslov, ki bi jih ne bilo brez udeležbe na beograjskem sejmu, je bilo za nekaj milijonov, nekatere pogodbe pa še niso zaključene, ker so potrebni projekti in detajlni izračuni. St 100 H Letos je. tovarna Iskra razstavila na GR v Ljubljani tudi avtomatsko 'telegrafsko centralo direktnega (koračnega) sistema z dvižno-vrtilnimi izbiralniki z oznako Tg 39; To je prvi izdelek celotne telegrafske centrale, če me mislimo na posamezne izbiralne enote, É¡¡ jih je sicer Iskra izdala tudi že preje. Zanimivo .je, da je tak važeii datum za Iskro ravno 100 let pozneje, ko se j,e v svetu proslavil svetovno zgodovinsko važen dogodek. 18. avgusta 1858. leta je pamreč bogati ameriški industrijalec Cyrus West-Field naslovil prvo brzojavko' preko Atlantika angleški kraljici.-Viktoriji. To je bil znamenit -uspeh tehnike, ki je prevladala razdaljo 300Ó 'kilometrov preko oceana. Kraljica Viktorija je bila vsled tega dogodka tako vzhičena, da je takoj še ona poslala preko morja svojo brzojavko predsedniku ZDA g. Georgu Buchananu, ki je za odgovor .porabil kar preko sto beised. ■ . ■ / ,, Temu uspehu so še sledile Tazné nevšečnosti,, ko je n. pr. po 400 izmenjanih brzojavkah ali 4359 besedah t. j. po 271. brzojavkah iz Amerike in 129. brzojavkah iz Evrope 2. septembra 1858 kabel »obolel« in »odrekel vso poslušnost«, vendar je bil to uspeh, 'ki je kronal delo poslednjih štirih let. Misel take zveze se je namreč porodila angleškemu inženirju Gisborne, katere je leta 1854 Srečal g. West-Fi’eid.. Gisborne je namreč leta, 1851 že vzpostavil prvo zvezo čez Rokavski preliv med Evropo in Anglijo. Na podlagi tega je 7. marca 1854 nastala »Atlantic ‘ Telegraph Company« z osnovno glavnico 2 milijonov dolarjev. Kr družbi sta pristopila kot znanstvena sodelavca še inženir.John W. Brett in profesor Willíam Thomson, pozneje poznan kot znanstvenik Lord Kelvin, oba-- Fa-radayeva . učenca. Kabel sta prevažali in polagali dve ladji, »Agamemnon« in »Niagara«, prva z evropske, druga z ameriške strani. Polaganju kabla je botrovalo yse polno nevšečnosti, med drugim tudi ta, da se je kabel pretrgal in, da je končno zvezo vzpostavila šele tretja ekspedicija, ki je zapustila Queeñstown 17. julija 1958. inju Sadatni električni štedilniki Kadar govore ljudje o električnih štedilnikih velikokrat prevladuje mišljenje, da so te naprave nekaj novega. Vendar, je tako mišljenje dokaj zmotno. Zaradi pomembnih prednosti, ki jih ima uporaba električne energije za pripravo jedi, so bili električni štedilniki v ujoorabi že ob začetku tega stoletja. Vzrok, da.se uporaba ni razširila v takem obsegu kot danes, tiči v nekdaj zelo visoki nabavni ceni in visoki ceni za električno energijo. Za takratne razmere so bili, v tehničnem pogledu, štedilniki zelo dobro izdelani. Zato so se skoraj nespremenjeni ohranili prav do danes. Se vedno Električni štedilnik izdelan v tovarni SIEMENS lets 1914 najdemo podjetja, ki izdelujejo električne štedilnike na povsem klasičen način, le ohišje so prikrojili tako, da ima moderen izgled. Težnja za čim širšo uporabo avtomatizacije, ki je nastala v povojnih letih, pa je privedla najprej ameriške in nato še evropske producente do uporabe avtomatskih regu- Moderen ameriški električni štedilnik latorjev tudi pri gospodinjskih aparatih. Najprej jih opazimo v likalnikih, čez nekaj let pa tudi v. štedilnikih. Poleg avtomatskih regulatorjev pa so uvedli še nove oblike plošč, sedem-stopenjske preklopni ke, infra sevalnike, stikalne ure in nekatere druge tehnične izpopolnitve. Zal pa so te novosti in njihove prednosti pri nas le malo znane in zaradi tega tudi premalo cenjene. Zato sem pisal pričujoči članek z namenom, da tiste, ki uporabljajo oziroma imajo namen kupiti sodoben električni štedilnik, vsaj v grobem seznanim1 z novostmi na tem področju. Najprej ši. bežno oglejmo, kako je izdelan klasično grajen štedilnik. Na gornji, nosilni emajlirani plošči ima običajno dve ali tri grelne plošče, pokrite z masivnim železnim odlitkom. Vsaka plošča ima dva-grelca, katera vključujemo s štiristopenjskim preklopnikom, ki ima naslednje položaje 0-1-2-3. Tudi pečica, ki je nameščena pod grelnimi ploščami, ima dva grelca, ki ju vključujemo s štiristopenjskim preklopnikom. Na takem štedilniku vidimo, danes-celo vrsto pomanjkljivosti; navedel boni le nekatere. Ker so plošče zelo. masivne, potrebujemo precej časa, da se toliko ogrejejo, da jih lahko' koristimo. To je posebno neugodno kadar imamo malo; časa, pa bi | si hitro radi pripravili kako jed. Ko pa potem, ko je jed 'zavrela , želimo zmanjšati temperaturo,- preklopimo preklopnik v naslednji nižji položaj opa- zimo, id a temperatura plošče le počasi pada, kar je večkrat neugodno. Tudi dejstvo, da imamo samo tri delovne položaje, ni ugodno, večkrat bi rabili še vmesno stopnjo, da bi dobili odgovarjajočo tem-jperaturo. Z vsemi navedenimi hibami je obremenjena tudi pečica, le da je pri pečenju še mnogo bolj neprijetno, če ne moremo višine temperature poljubno izbrati. Masivna litoželezna plošča Moderna litoželezna plošča Premer Moč Stik mm W ( 800 145 { 520 180 štiristop. 11000 760 520 540 165 100 sedemstop. (1200 180 «j 860 240 štiristop. 11500 1150 800 350 245 145 sedemstop. ¡1800 220 <; 1400 300 štiristop. 12000 1400 950 450 305 200 sedemstop. Idealna rešitev pa bi bila prav gotovo brezsto-penjska regulacija. Ta zamisel je bila uresničena pri hitrokuhalni plošči, ki ima poleg že navedene novosti še to veliko prednost, da v zelo kratkem času doseže d elovno temperaturo. Pri razvoju hitrokuhalnih plošč so šli proizvajalci po različnih poteh, zato najdemo danes na tržišču več sistemov. Najvidnejši predstavniki so, Ego, Grossag, Regla in Protodyn. Vse pa lahko delimo v dve skupini. Projektanti sodobnih štedilnikov pa so vse navedene pomanjkljivosti duhovito obšli, poleg tega pa uvedli še niz novosti, Zato danes skoro lahko govorimo o popolnosti. Prvi korak k izboljšanju je bila izdelava tanjše litoželezne plošče. Ker je plošča toplotno zelo obremenjena, zahteva zelo skrbno izdelavo. Iz sredine plošče so grelci izločeni s tem namenom, da dobimo na plošči čim enakomernejšo temperaturno porazdelitev. Grelna plošča ni več dvignjena nad nosilno, ampak leži na njej. Prekipni obroč pa ščiti, da prekipela hrana ne uhaja v notranjost. Drugo novost predstavljajo sedemstopenjski preklopniki. Ti so omogočili uporabo treh grelcev, v grelni plošči, oziroma šest delovnih stopenj. Prednost, ki jo ima sedemstopenjski stik pred štiri--stopenjskim, je razvidna iz razpredelnice. Navedena je primerjava za tri plošče različnih premerov. Razlika moči dveh Zaporednih stopenj je znatno manjša. V sodobnem štedilniku so vsi deli lahko dostopni Prva izvedba ima še dodatni grelec, ki ima , nalogo, da skrajša čas segrevanja. Po določenem času ali pa, ko doseže plošča določeno temperaturo se" dodatni grelec avtomatsko odklopi. Značilna predstavnika tovrstnih plošč sta sistema Ego in Grossag. Znatno boljši je sistem Regla, ki se ga poslužujejo tudi tvrdke AEG, BBC, GEA in domača tvrdka EKA. Začetno hitro segrevanje plošče se izvrši, ko je preklopnik v položaju III; v tem položaju je izkoriščena moč 2100 W. S tem, da premaknemo preklopnik iz položaja III, pa preidemo, v območje brezsto-penjske regulacije od 100 do 1400 W. Avtomatski termični izklopilec ščiti ploščo pred toplotnimi preobremenitvami, zato lahko uporabimo tako visoko priključno moč grelcev. Avtomatska hitrokuhalna plošča sistema Protodyn Popolnoma brezstopenjsko regulacijo v celem območju imajo hitrokuhalne plošče, izdelane po sistemu Protodyn. Plošča ima en grelec z veliko priključno močjo, ki ga vključuje poseben regulator. Od razmerja časov, ko je. plošča vključena oziroma izključena, zivisi temperatura plošče. Ker pa je to razmerje poljubno nastavljivo, je regulacija res brezstopenjska. Značilen predstavnik je plošča sistema Protodyn. Te plošče vgrajuje v svoje izdelke tvrdka Siemens, pa tudi v izdelkih domače tvrdke Standart jo že srečamo. Grelno navitje je nameščeno na zunanjem delu plošče, njegova priključna moč je 2000 W. V sredini plošče je vgrajen temperaturni regulator. Z njim nastavljamo temperaturo na plošči brezstopenjsko, v območju od 60 do 400 °G. Z uporabo hitrokuhalne plošče so bile osvojene naslednje prednosti: v kratkem časovnem obdobju doseže plošča visoko temperaturo — brezstopenjska regulacija — avtomatska temperaturna prilagoditev — zaščita pred toplotnimi preobremenitvami — izredno gospodarno izkoriščanje energije. Naslednji element, ki je danes grajen povsem drugače kot pri klasičnem štedilniku, je pečica. Pečica z dvema grelcema, ki jih vključujemo s pomočjo štiristopenskega pretikala je dnaes že zsta-rela, Zasenčila jo je moderna, avtomatsko krmiljena z brezstopenjsko regulacijo. Pečico ogrevata zgornji in spodnji grelec s skup- Fosebni gumb za izbiro grelca v pečici Posluževalni gumb hitrokuhalne plošče no močjo največ do 2400 W. Pri starih izvedbah je bila zgornja meja moči 1500 W. Možnost povečanja moči je bila dana z uvedbo temperaturna regulacije, ki prepreči dvig temperature preko do- Posluže.valni gumb regulatorja pečice s kontrolno lučko pustnih mej. Z večjo priključno močjo smo dobili možnost, da v pečici mnogo hitreje dosežemo izbrano temperaturo. S posebnim gumbom vključujemo grelce v pečici; imamo možnost, da vključimo oba — samo gornjega — samo spodnjega — ali pa infra sevalnik. To nam nudi možnost, da za vsako jed izberemo najprimernejši način ogrevanja. Glavna prednost novih pečic pa je avtomatski temperaturni regulator. S pomočjo posluževalnega gumba lahko nastavljamo poljubne temperature v območju 50—300 °C. Ko vključimo pečico, temperatura v njej naglo narašča, ko pa doseže tisto vrednost, ki smo jo nastavili na posluževalnem gumbu, regulator izklopi vključeni grelec in temperatura, v notranjosti pečice prične počasi padati, ko pa pade za nekaj stopinj, regulator zopet vključi grelec. Poleg posluževalne-ga gumba imamo še kontrolno lučko, ki nam pove, kdaj so grelci vključeni. Temperaturo lahko tudi tako nizko nastavimo, da v pečici hranimo že kuhane oziroma pečene jedi, da ostanejo tople. S Pečica z vgrajenim infrasevalnikom S tem, da ima pečica poljubno izbrano stalno temperaturo, ki je neodvisna od nihanja omrežne napetosti, kletnega časa in različnih vplivov, . ima veliko prednost napram starim pečicam, v katerih je jed velikokrat izpostavljena nevarnosti, da se bo prežgala. Prav gotovo pa je pomembna tudi prednost, da so nove pečice mnogo bolj ekonomične. V zdanjem času so pričeli vgrajevati še infra sevalnike. Njihova priključna moč je največ 3000 W, običajno pa okrog 1500 W.' Uveljavili so se zaradi prednost, ki jih ima pečenje Z infrardečimi, žarki. Če pečemo meso, bo lepo zapečeno, imelo bo lepo skorjo, ohranilo pa bo sok in bo zato zelo okusno. Tudi pri peki kruha in peciva ima sevalnik prednost v tem, da se pecivo oziroma kruh pri peki mnogo manj osuši in ostane zato dalj časa svež. Pečice Z infra-sevalniki se izdeluejo tudi kot samostojne enote in so tehnično- Zelo izpopolnjene. Palico, na katero pritrdimo meso, ki ga pečemo, vrti vgrajeni elektromotor, ko pa je meso pečeno, pa nam Pečica z infrasevalnikom vgrajena ura avtomatsko izključi sevalnike. Jed ostane v pečici topla. Prostor pod pečico štedilnika služi običajno za segrevanje krožnikov ali pa za hranjenje toplih jedi. Navadno ga grejejo 'grelci pečice, včasih pa ima tudi samostojen grelec, katerega moč Znaša okrog 300 W. Oglejmo si še nekatere druge novosti sodobnih štedilnikov. Nekateri imajo vgrajene ure, ki imajo različne funkcije. Najenostavnejše dajo po določenem, poljubno izbranem času zvočni signal, ki opozori gospodinjo, da je jed gotova. Popolnejše so Prigrajena stikalna ura, ki v poljubnem času vključi ali Izključi štedilnik 194 ISKRA IV/S stikalne ure, ki po določenem času avtomatično izključijo pečico ali pa ves štedilnik. Druge pa v poljubno izbranem času vključijo štedilnik. To je posebno ugodno za gospodinje, ki so zaposlene. Ko se gospodinja vrne, opoldan iz službe, jo čaka doma že skoraj gotovo kosilo. Da moremo pustiti štedilnik vključen brez nadzora, so omogočili že obravnavani avtomatski regulatorji, ki držijo temperaturo štedilnika v določenih mejah. ; Štedilniki italijanskega porekla imajo vrata pečice običajno prozorna, na njih pa nameščen kazalčni termometer. Tega pa ne smemo vzporejati s termo-regulatorjem, kajti termometer služi le kot indikator. Sodobno grajen štedilnik, izdelek tovarne TOBI Zunanje oblike štedilnikov so v zadnjem času gladke in enostavne. Posebno pri štedilnikih domače in nemške proizvodnje, lahko opazimo težnjo po čim bolj preprosti obliki. Nazadnje: pa si še kritično oglejmo izdelke najbolj znanih domačih firm. Tovarna TOBI že dalj časa zalaga naš trg z električnimi štedilniki. Pri prvih štedilnikih tega podjetja smo včasih opazili, začetne pomanjkljivosti, grajeni so bili zelo preprosto in brez tehničnih novosti. Pri štedilnikih, ki jih je dala tovarna ,TOBI na trg v zadnjem času, pa lahko opazimo velik napredek. Izdelava je znatno boljša, ni težko spoznati, da je bila pri projektiranju osnova težnja izdela-ti sodoben Štedilnik, ki bo tudi ob inozemski konkurenci iskan na trgu. Novost na Tobijevih štedilnikih je hitrokuhalna plošča, avtomatična regulacija temperature v pečici, stikalna ura itd. Tudi domači podjetji EKA in STANDARD se z uspehom uveljavljata na tržišču; dosti elementov, ki jih vgrajujeta v svoje štedilnike je uvoženih, nabavljeni so' bili pri vodilnih tujih firmah. Mirno lahko trdimo, da so izdelki- teh tovarn grajeni po sodobnih načelih, Ker pa ohišja doma izdelanih štedilnikov včasih niso ravno najbolje emajlirana, niso pri povprečnem kupcu zadosti cenjeni. Najprej na ameriškem, Zadnje čase pa tudi na evropskem tržišču opažamo električne štedilnike, ki jih imenujejo štedilniki bodočnosti. To so elektronski štedilniki. Njihova velika prednost je v tem, da je še tako zahtevna jed kuhana oziroma pečena v nekaj minutah. Seveda pa imajo za enkrat ti štedilniki še pravljično visoko ceno. Le če se bo kupna moč znatno povečala in bo uvedena masovna proizvodnja teh štedilnikov, potem bodo imeli mogoče dosegljive cene. Zaradi 'z. animivosti še nekaj podatkov o elektronskih štedilnikih tovarn Neff und Junker: valovna dolžina 12,4 cm — priključna moč 7000 W — hlajenje cevi za tekočo vodo. IMK Elektronski štedilnik tvrdke NEFF und JUNKER Stane Cyranski Sodobni stroji, orodja, vozila, zgradbe, rakete in vse mogoče koristne in nekoristne stvari, s katerimi danes razpolaga človek, so brez dvomno vredne občudovanja. Dnevno se seznanjamo z vedno novimi dosežki tehnike in znanosti. Dnevno pa tudi delamo zelo grobo napako ali pravilneje, smo krivični. Krivični namreč zato, ker občudujemo le dela ljudi, zelo malo pa ise- zanimamo za človeka, ki vendar vse to ustvarja in za njegovo izobraževanje. S tem ne mislim reči, da se pri nas ne misli na delovnega človeka, nasprotno, dana nam je vsa možnost, ¡d a to skrb čim pravilneje-izkoristimo. Časi, ko je bil 'koristnik proizvajalnih sredstev posameznik, edina metoda za dosego večje storilnosti pa bič — so že zdavnaj za nami. Danes se večja storilnost uspešno dosega z manjšimi fizičnimi napori, toda z temeljitejšim znanjem. Seveda pa mora biti tudi delo organizirano tako, da ima posameznik pred seboj le tolikšen zalogaj, ki ga zmore. Letos avgusta je v naši tovarni pričel z delom izobraževalni center. Le-ta ima eno samo nalogo — skrbeti za izobrazbo članov kolektiva. Napačno bi bilo, če bi rekli, da- avgusta za izobrazbo ni bilo nič storjenega, toda dejstvo je, da se je dejavnost na tem področju sedaj močno razširila in se izvaja smotrnejše. IC je v svoji primerno urejeni „delavnici“ organiziral „uvajalni seminar“. Namen seminarja je, da vse novo sprejete uvede v delo oziroma jih se znani "s tovarno, delovnim procesom in kolektivom. Lahko bi rekli, da se deli na tri osnovne dele: splošni, ožji in na praktično priučitev za delovno mesto. V centru se poslužujejo vseh sodobnih učnih pripomočkov, kot kinoprojektorja, epi-diaskopa, diaprojektorja, magnetofona, flanelograma, strojev, ročnega orodja, primerno urejenih delovnih mest in tudi stare dobre črne table s kredo. Nadalje skrbimo za smotrno uporabo raznih obrazcev, pravilnikov, navodil zaščitnih sredstev, značk, garderobnih omaric in vseh mogočih drobnarij. Posneli smo že tudi naš prvi dia-film „Red na delovnem mestu“. Torej: Sprejemamo skupino po določenih rokih. Vsaka skupina pride v center po opravljenem vpisu v personalnem oddelku, zdravniškem pregledu in psihološkemu testu. Da bi bilo pridobljeno znanje posameznikom čim bolj koristno, poteka seminar po učnem programu, ki ga prouči tudi Strokovni svet. Važnost mnenja Strokovnega sveta nam zagotavlja dejstvo, da člani Sveta vodijo sektorje tovarne in se zato vsakodnevno srečujejo z vso problematiko. Med vsemi težavami ne gre podcenjevati problema strokovne vzgoje. Svet sestavljajo: sekretar podjetja, šef priprave dela, šef proizvodnje, šef razvojnega biroja, šef organizacijskega biroja, direktor IKS in šef personalne službe,- Program uvajanja podajajo razni tovariši iz tovarne in inštruktorji IC; sestoji pa se iz naslednji!“ tem: — Pojasnila v zvezi z delom IC — Splošne informacije o podjetju — Zakon o delovnem razmerju in- tarifni te* premijski pravilnik — Družbeno gospodarsko upravljanje IjSggj HTZ — pravilnik in Zaščitna sredstva — Osebna higiena — Požarna varnost — Tehnična dokumentacija delavnic -— Ogled ISKRA filma in ogled tovarne — Risbe — Red! v delavnicah in na delovnem mestu Prikaz in opis produkcijskega in montažnega drobnega orodja EeS Ogled in pomen strojev - — Uporaba meril — Ponavljanje podane snovi —1 Splošno obdelovalna praktična vaja Splošne praktične vaje za delavce namenjene v montažo. Pri uvajanju pazimo na to, da vsak ostane v centru toliko časa, kolikor je potrebno, da pridobi znanje ’ za opravljanje dela na njegovem bodočem delovnem mestu. Pri tem mislimo na znanje, ki ga posamezniku lahko, nudi center pod sedanjimi pogoji: Pred odhodom na delovno, mesto izpolni vsak noyo sprejeti „Vprašalni list“ na katerem anonimno odgovori na 8 vprašanj. Odgovori so namenjeni izr boljšanju dela v centru. Tako izpolnjenih vprašalnih listov imamo do sedaj 144, iz katerih Vam navajamo nekaj značilnih odgovorov:- „Zelo sem zadovoljna, ker. takega sprejema še nisem doživela.“ „Zame je bilo vse to novo, saj sem bila prvič v takem izobraževalnem centru. Ostal mi bo v trajnem spominu.“ 1 „Želim, da bi vsakega delavca sprejeli s takim veseljem, kakor so sprejeli našo skupino“. „Uvajalni seminar ob sprejemu novih delavcev je zelo napredna poteza tovarne.“ „V tako kratkem času dobiti toliko' vpogleda v ustroj dela, je res nekaj posebnega“. „Kaj takega nisem pričakoval. Začuden sem bil, saj še nikjer nisem videl toliko skrbi za delovnega človeka.“ Odgovora z odklonilnim stališčem do dela v centru doslej še nismo prejeli. Navedli smo le delo centra v zvezi z uvajalnim seminarjem, prihodnjič, pa bomo povedali nekaj ° o strokovnem izpopolnjevanju članov kolektiva. Anekdota iz Beograda Glavno mesto naše Zvezne republike Beograd se z velikimi koraki modernizira, širi in spreminja svoje lice ter raste v moderno milijonsko mesto. Širijo cestišča ulic, podirajo stare in neprimerne hiše in namesto njih grade moderne deiset in več nadstropne stavbe, trolejbus in avtobus odrivata iz prometa tramvaj. SemafoTji opravljajo službo prometnika na važnih križiščih, saj promet je Tesni eno velemesten, ki ga more regulirati isamo prometnik, ki mu pri tem njegovem delu pomaga tehnika. Sploh se vidi povsod sledove tehnike. Vse drugače kot Beograd pa so Beograjčanke. Ogromno mladih deklet, posebno takih, ki jih še oko nerado neha božati, se ne šminka. Naj Vam na uho povem razloge? Pametne so, mlade in lepe, takim se pač res 'tudi treba ni. Tudi v naši tovarni je pametnih, mladih in lepih deklet precej več, kot mislijo, le premazane so, pa jih ne opazimo oziroma ne ločimo drugo od druge. Vendar ni to tisto, kar sem hotel povedati. Svetujem Vam •le: Varujte se Beograjčanki Mene je ena okradla in to občutno: Ni bila Tavno lepa, niti simpatična (ipa tudi pijan nisem bil) — le zelo dolgo roko je imela.. Zgodilo pa se je takole: Kot dober prebivalec naše stare in utrujene Zemlje, sem šel na obisk k daljnim sorodnikom (pro,srto po Darwinu) v beograjski zoološki vrt. Bila je vročina, in »sorodnice« so mirno lizale sladoled, ki so jim ga nudili občudovalci. In tako sem jaz z zanimanjem opazoval, kako bivši prebivalec — državljan ne vem katere afriške države in pragozda liže proizvod civilizacije, mi šimpanz, najblizji homo sapiensu, sune z nosa očala in hajdi z njimi na naj višjo vejo! Tam si jih je nekaj časa natikala na svoj nos, vsem okrog stoječim, v neverjetno zabavo in v žalost meni, nato pa jih je zlomila, da so izpadla stekla in se na cementu razbila. Vse je bilo tako hitro opravljeno, da nihče okrog stoječih niti ni opazil', komu je opica ukradla očala in tako je bil njihov lastnik obvarovan škodoželjnega smeha — in do smeha mi prav res ni bilo. Še enkrat je bil potrjen star -in resničen pragovor: »Žlahta je strgana plahta.« c. VAH MLAD J PR] JATELJ J... ki želite na Izletih, potovanjih in taborjenjih spoznati svojo domovino, njena bogastva in lepote, kulturno-z god o vinske znamenitosti, ljudi in njih običaje . .. ki hočete poceni in prijetno preživeti dopust v najlepših krajih naše domovine ... ki z nemirom v srcu čakate na dan, ko boste zopet odrinili v neznane kraje in uživali lepote našega sinjega" Jadrana, vrtoglavih višin naših gora, občudovali divjino bosenskih gozdov, kristalnih jezer, nepreglednih polj Panonske nižine . . . ki čutite željo po lastni izobrazbi in želite združiti koristno s prijetnim velja poziv: »PRIDITE V NAŠE VRSTE!« Družina Počitniške zveze »ISKRA« Vas obvešča, da pričenja z dnem izida te številke glasila »Iskra« z obnovo članstva za leto 1959. Počitniška zveza nudi svojim članom: ~ skupinska potovanja, turneje in ekskurzije v vse kraje naše domovine; — opremo za izlete, taborjenja in letovanja (šotore, odeje, razno opremo itd.); Up- bivanje in počitek v številnih letoviščih, v najprivlačnej-ših krajih Jugoslavije; — prenočišča in prehrano po najugodnejših cenah v sprejemnih centrih in domovih Počitniške zveze, ki so v vsakem večjem kraju; — 75 % popust .na železnici, rečnem in pomorskem prometu za skupino petih članov v obdobju sezone (od 15. junija do 30. septembra) a izven tega časa 50 % popust za neomejeno število potovanj. član je lahko vsak mladinec ali mladinka od 15. do 25. leta (če aktivno dela v organizaciji, lahko tudi več). Članarina znaša 240 dinarjev letno. Nove člane sprejemajo vsi poverjeniki družine po oddelkih, stari člani in tovarišica Elica Hariš, predkalkulacija, telefon 312. Spoznavaj domovino — še bolj jo boš vzljubil! Roman Vitez Vino modruje... Danes pa se oglašam tudi jaz. Navadno mi ne daste, da bi govoril, ker Vam sam razvežem jezik, da govorite vi. Moje ime je vino, zdaj prvovrstna kapljica, drugič navaden cviček, tretjič pokvarjena brozga. ..Na zemlji me poznajo že več tisoč let. Pridelujemo me iz raznih sadežev. Najboljši moji; proizvodi pa so iz žlahtnih vinskih trt. Ne vem, kaj vam je ljudem na meni najbolj všeč. Moji predhodniki isadni sokovi in vinski sokovi so vendar mnogo slabši od,mene. Danes, ko se že dobijo sokovniki, bi vendar lahko uživali sveže sokove in jih konzervirali tudi za zimo. Napačno je, da nezavretih sokov .ne uživate v večji meri, ker le p vsebujejo redilne snovi in vitamine. Vem, vem. Na meni vam je najbolj všeč prijetne razpoloženje, ki vam ga pričaram. V veselih in žalostnih urah segate po meni in pričakujete od mene razvedrila in tolažbe. Pa ste v zmoti. Jaz samo nisem krivo in vam nimam namena škodovati. Če pa so med vami ljudje, ki nimajo dovolj močne volje in ki ne vede, da koristim le v majhnih količinah, pa res ne morem pomagati. Zapomnite si to, da imate v pogledu uživanja opojnih pijač svo-jo usodo sami v rokah in da z nezmernim uživanjem alkohola sami uničujete zdravje. Moja koristnost je v primeri s strupenimi učinki, ki jih povzročam, zelo malenkostna. Nekateri mislijo, da povečam telesne in duševne sposobnosti. Toda to ni reis. Če imaš dobro hrano, Ti v zmernih - količinah ne bom škodovalo. Če me pa uživate malo več,-, vam dajem občutek, da ste duševno in .¡telesno bolj sposobni, bolj pogumni in da precenjujete svojo, osebnost. Razne preiskave v tem smislu pa pokažejo ravno obratno. Alkohol namreč hromi hitro in. natančno čutno zaznavanje in nas onesposobi za naglo presojo trenutnega položaja. Zato vam odsvetujem, da bi opravljali odgovorno opravilo po večjem zauživanju alkohola, če hočete, da ne bo' prišlo do kakršnekoli nesreče. Kdor se mi pa ne more odreči in me trajno uživa čez mero, pa postane kronični alkoholik. Gorje njemu in njegeovi okolici! Po navadi zabredejo v alkoholizem ljudje, ki nimajo trdnega značaja in so neresni ter nepremišljeni. Kmalu tak človek telesno in duševno propade in postane velik škodljivec človeške družbe. Zdravniki tudi najdejo pri takih ljudeh kvarno spremembe na notranjih organih ~ na prebavilih, na jetrih, ki največ trpijo pri nezmernem. uživanju tega strupa in kasneje na srcu, živčna vnetja se pojavljajo in nastopijo še duševne motnje, v obliki napadov besnosti. Dostikrat pa se tak človek uvrsti v družbo hudodelcev. Vem, marsikdo med vami, delovni ljudje, misli, da brez opojnih pijač dela ne zmore in da je učinek pri delu večji če ga malo srkne vmes^To pa ne drži. Zakaj? Pri telebnem delu trpi največ srce in zato mora biti njegovo delovanje čim bolj neovirano, da lahko zadosti velikim zahtevam pri telesnem* delu. Če pa uživamo poleg tega še alkohol z njegovimi strupi, bo obremenitev srca še večja in ne bo zdržalo toliko naporov ter bo začelo počasi pešati, J Zato tudi zate, telesni delavec, velja navodilo, da smeš uživati alkoholne pijače šele po 'končanem delu in tudi ta--krat ne na prazen želodec in le v zmernih količinah. S tem končujem. Tistim, ki bodo mojim besedam verjeti in me uživali zmerno, bom v okrepčilo, drugim pa, ki nimajo trdne volje in so slabiči, bom v nesrečo in škodo. Kdor si ne da. dopovedati, mu ni pomoči. Marija Sušnik Konec septembra letos je bil na Pokljuki v Sporthotelu tridneven seminar o vprašanj ih delavskega samoupravljanja, delovnih odnosih in o vprašanjih finančnega in komercialnega poslovanja podjetja ter o planiranju v podjetju. Udeležilo se ga je devetnajst članov upravnega odbora in njegovih komisij in nekaj članov delavskega sveta. Seminar je bil vseskozi dobro organiziran in so njegovi obiskovalci in predavatelji zadovoljni in ga lahko smatramo za zelo uspelega. Si Foto: Slavec Udeleženci seminarja na Pokljuki cALl (VaSL zanetita . . . MODERNS učne me/euče — da ima od (evropskih) držav »telex« brzojavnih zvez (sta-nje v januarju 1958 po podatkih UJT št. 7/58) z inozemstvom: Avstrija 141 Belgija 220 Bolgarija 4 (2 z Jugoslavijo in 2 z Madžarsko). Češkoslovaška 55 Danska 181 Finska 54 Francija 239 Italija 68 Jugoslavija 32 (5 z Avstrijo, 2 z Bolgarijo, 1 s Francijo, 2 z Madžarsko, 3 z Nizozemsko, 1 s Poljsko, 3 z Veliko Britanijo, 3 s Švico, 1 s Češkoslovaško, 1 7 ZSSR in celo 10 z Zapadno Nemčijo). Madžarska 57 Norveška 122 Vzh. Nemčija 49 Romunija 2 (z Madžarsko). Španija 12 Švedska 198 Švica 241 Vel. Britanija '394 Poljska 32 Zap. Nemčija 739 ZDA 80 ZSSR 17 (2 s Finsko, 2 z Madžarsko, 2 s Poljsko, 3 z Vzhodno Nemčijo, 2 z Zapadno Nemčijo-, 2 z Veliko Britanijo, 3 s Češkoslovaško in 1 z FLRJ). — da torej FLRJ ni -na zadnjem mestu, saj ima najmanj mednarodnih telex zvez Brazilija (1 z ZDA), v Evropi pa Romunija, — da se nam po tej strani obeta še precej dela. inju Kot nam je vsem znano, želimo tudi pri nas vnesti med razne vzgojne prijeme in metode novega duha, nove sisteme in podobno. Zanimivo je, da najdemo take težnje, tudi drugod po svetu. Eno takih je prikazano na ©liki.. Pri tehničnem pouku je večkrat itreba kazati skice, drobne predmete, način obdelave ali rokovanja, kar pa je v običajnih šolskih dvoranah težko za veliko število slušateljev. Po modernem načinu in s pomočjo televizorjev pa slušatelje porazdelimo na skupine, kjbr vsaka skupina gleda predvajanje enostavno in neposredno na najbližjem' televizorju. inju mmmm c/Crikvenici Foto: B. Dežman Naši okrevanci gostje jeseniških kovinarjev — Iskreno prijateljstvo med našimi in jeseniškimi okrevanci — Prelep počitniški dom in odlična postrežba — Primerjava z Ankaranom — Kot lani, je tudi letos omogočil Zavod za socialno 1 zavarovanje okraja Kranj, 12-dnevno okrevanje ob morju. Okre-vance je izbrala zdravniška komisija, stroški pa so bili kriti iz preventivnega fonda. Letos je zdravniška komisija poizkusila z delno zamenjavo med jeseniškimi kovinarji in člani našega kolektiva, tako, da je odšlo 20 Jeseničanov v naš počitniški dom v Ankaranu, 20 naših okrevancev pa je sprejel počitniški dom jeseniških kovinarjev v Crikvenici. Zamisel o zamenjavi je bila dobra in vredna vse pozoT-nosti tudi v sledečem letu. Ljudje so se pogovorili o delu te in one tovarne, istočasno pa so se družabno razživeli in med seboj spoznali, tako, da so bili dnevi vedno prekratki. Sestra Noč Julijana iz jeseniške ambulante, ki je bila določena za nadzorstvo okrevancev, je poslala Upravi naše ambulante pismo, kjer med drugim piše sledeče: »Moja naloga je bila, da skrbim za red, disciplino in zdravstveno stanje okrevancev, kar mi je s sodelovanjem vseh uspelo. V dokaz zato lahko navedem, da je narasla teža vsakega posameznika, tako Kranjčanov, kot naših — povprečno za 2.60 kg. Najveoji porast teže je bil 5 kg pri kranjskih in 4.5 kg pri naših okrevancih. Med okrevanci obeh tovarn se je razvijala izredna družabnost in iskreno prijateljstvo. Poleg raznih družabnih iger jim je bilo največje veselje — skupno prepevanje. Bo zadela v črno? Kaj pa dom? Kdor pozna samo naš Ankaran in pa šotore v Moščeniški Dragi, ta ne ve. kaj je pravi počitniški dom. Dom jeseniških kovinarjev stoji »tik ob morju, s čudovito plažo, odmaknjen od mosta 20 minut, 'kjer ima vsakdo mir, vode in sonca pa na pretek. Dom ima lepe sobe s (tekočo vodo in -lepo urejeno jedilnico. Vse sanitarije so brezhibne. Kar je mladih, ki želijo tujo družbo in ples imajo v četrt ure oddaljenem hotelu vsega na razpolago. Sprehod ob večeru kamorkoli, pa je sila romantičen in poetičen. Ta dom, je res za oddih, hrana je- odlična, strežnice pa vedno nasmejane. Upravnika skoraj ne vidiš, čutiš pa povsod močno roko, ki bedi nad redom, disciplino in dobrim počutjem. čas sem imel in premišljeval: v Crikvenici je mnogo po« čitniških domov; videl sem skoro v^e — in ne samo tam, tudi drugje. Primerjal sem te domove z našim Ankaranom- in s šotori v Dragi. Ankaran je dobil vedno najmanjše število točk. in, še sem primerjal: okrevanci v Crikvenici so se okrepili do 3 kg v 12 dneh; v Ankaranu? . . . Niči Če začenjamo problem Ankarana v naši tovarni, ponavadi slišiš modre in stroge besede: »O tem se ne debatira! Kar je, je!« . . . Sredstva pa se še vedno vzidava j o, čeprav je 80 odstotkov ljudi proti temu. Se je čas. Tovarna »Iskra« ne sme biti zadnja, ki (skrbi za dobro počutje delavcev med dopustom. Počitniški domovi morajo biti v prvi vrsti namenjeni za oddih in okrepitev, ne pa za naporno hojo »gor in dol« pod vročim jadranskim soncem. Iver Tudi na letovanju je streljanje prijetno razvedrilo Ko bi tudi mi imeli tak moderen čoln ?■i.. (Iz razstave na Beograjskem sejmu) Naš počitniški dom v Ankaranu Dnevno so imeli 5 obrokov hrane, z visoko kalorično vrednostjo zlasti glavnih obrokov. Predpisano jim je bilo popoldansko spanje ter večerni počitek ob 22. uri, kar je vsekakor zelo pozitivno vplivalo na njihovo zdravstveno stanje. Namen okrevanja je bil dosežen, saj šo se vsi okrevanci vrnili spočiti in okrepljeni, talko, da so bila. vložena finančna sredstva, koristno uporabljena.« Tako je napisala sestra Julka Noč. Kaj pa pravijo naši okrevanci? Vsi — brez izjeme, poznajo isamo besede zahvale vsem, ki so pripomogli, da je bilo bivanje v Crikvenici res prijetno, 'kot jih malo poznamo: prijaznost osebja, posebno tovariša upravnika, uvidevnost in požrtvovalnost sestre Julke, kot tudi iskreno tovarištvo vseh Jeseničanov. VRTNARSKA S p§! V J S N A SLUŽBA Letos s l. februarjem je bil ustanovljen poseben oddelek z nalogo, da napravi naše okolje in naše prostore, kjer se zadržujemo in delamo, prijetnejše, kulturnejše. Ta oddelek, ki skrbi za olepšavo tovarniških prostorov je pravzaprav nekak servis tovarniške vrtnarije. Uspehi niso izostali. Naše dvorišče je dobilo lep izgled, pa tudi naši oddelki, delavnice, montaže in pijsame so se začele zanimati za usluge tega servisa. Vodje oddelkov so se posvetovali s tovarniškim vrtnarjem, kako naj z zelenjem in rožami opremijo delavnice. Prvi je napravil načrt tov. Rajgelj, vodja splošne montaže, naročil je v mizarski delavnici stojala in jih dal pritrditi na stebre in. stene po vsej montaži. Rože ije dobavila vrtnarija in veselje- je gledati dekleta, ki dnevno zalivajo in gojijo ter skrb e za zaupane jim cvetice. Vrtnar pa kot nekakšen zdravnik pregleda, kako ¿rože uspevajo, kajti treba je marsikatero tudi presaditi, če z vojaško puško iz vsakega stava po 5 strelov. Ekipno so bili doseženi naslednji rezultati : Športno srečanje z Motor iz Šk. Loke Dne 29^ oktobra 1958 smo na povabilo kolektiva »MOTOR« iz Škofje Loke odigrali prijateljsko nogometno tekmo. Zmagalo je moštvo »ISKRE«, z rezultatom 5:1 (1:0). Gole so dosegli za Iskro Mihelčič 2 in Krašovec 1. Povratno srečanje je bilo na igrišču »Mladosti« v Stražišču, dne 5. novembra 1958. Nogometna tekma se je končala v korist ISKRE z rezultatom 4:0 (i:0). Za ISKRO so bili uspešni Brezar Stane 1, Mihelčič 2 in Krašovec 1. Poleg nogometa je bil odigran še dvoboj v namiznem tenisu in streljanju. V namiznem tenisu je bil zabeležen rezultat 5:3 v korist ISKRE, vendar je pripomniti da sta tekmovala za ISKRO le Petrovič in Ješe in smo zaradi odsotnosti tretjega tekmovalca morali prepustiti nasprotniku dve tekmi. V streljanju je bil dvoboj z zračno1 2 3 4 puško. Čeprav je bilo tekmovanje šele. na začetku sezone z zračno puško in je bila strelska družina ISKRE takorekoč brez treninga smo v srečanju zabeležili zadovoljiv uspeh saj smo dosegli 847 krogov napram 836 krog cm, ki so jih dosegli tekmovalci »MOTORJA«. Podrobni rezultati so naslednji: »MOTOR« Sl Čuš Rado Stanovnik Jože Kovač Stanko Ramovš Anton Mavri Milan skupno »ISKRA1 Brajc Lado' Lozar Dušan Malovrh Božo Černe Franc Rode ing. Marj: skupno :ofja Loka 183 'krogov 167 krogov 166 krogov 162 krogov 158 krogov 836 krogov Kranj 173 krogov 170 krogov 170 krogov 167 krogov 167 krogov 847 krogov 1. ’ „Iskra,, 2. „Tone Nadižar“ 3. „Tugo“ 4. „Vrhan“ 540 krogov 439 krogov 423 krogov 312 krogov Da bi bilo srečanje zanimivejše, je vsaka družina prispevala praktično darilo za prve štiri najboljše: strelce. Nagrade so prejeli kot najboljši štirje strelci tovariši: V Lado Brejc „Iskra“ 2. Božo Malovrh „Iskra“ 3. Franc Černe „Iskra“ 4. Dušan Lozar „Iskra“ 117 krogov 114 krogov 111 krogov 106 krogov Ta nedelja je bila za strelce naše družine izredno uspešna, čeprav letos tekmovanj z vojaško puško ni bilo, ker ni bilo vojaške municije. i. M. R. Ekipi »MOTOR« in »ISKRA« Stojan Oblak iskra reft 203 PERSONALNA KRONIKA NOVO SPREJETI V MESECU SEPTEMBRU 1958 Franc Kalan, vajenec, elektro delavnica,-Milan Drempetič, vajenec, splošni oddelek; Anton Lebar, vajenec, elektro delavnica; Ivan Roblek, PKV, obrat Otoče; Milan Hrovat, KV, OTK; Anton Kern, PKV,. prevozni oddelek; Edvard Dovžan, 'KV, vzdr. strojev; Vladimir Brejc, PKV, nabavni oddelek; Albin Zelnik, KV, splošni oddelek; Alojz Žerovnik, JPKV, montaža avtoe-1.; Ciril Petrovčič, PKV, produkcija,-Ivan Mohor, PKV, odprema,-Jože Šparovec, PKV, orodjarna; Marinka Praprotnik, PKV, za obr. Otoče,-Elza Praprotnik, PKV, za obrat Otoče,-Valentin Mlakar, PKV, za 'obrat Otoče; Marija Ovsenik, PKV, za obrat Otoče; Terezija Mežnar, .PKV, za obrat Otoče; Marija Klemenčič, PKV, za obrat Otoče; Ana Fajfar, PKV, za obrat Otoče, Minka Sušnik, PKV, za obrat Otoče; Julijana Avguštin, PKV, za obrat Otoče,-x Breda Pegam, PKV, za obrat Otoče,-Marija Ban, PKV, Samski dom Planina; Marija Dolenc, PKV, Samski dom Planina; Ivan Ogris, vajenec, prevozni oddelek; Anton Polak, vajenec, ključavničarska delavnica; Jožefa Šnobel, PKV, Samski dom Planina,- . Franc Pintar, PKV, produkcija; Albin Knific, PKV, priprava dela; Anton Mlakar, PKV, orodjarna; Janez Zavrl, KV, vzdrževanje strojev; Cvetko Cvet, NK, produkcija; Marija Benedičič, PKV, produkcija; Pavel Kavčič, PKV, produkcija; Dušan Milanovič, KV, produkcija; Jolanda Vodopivec, PKV, OTK; Brigita Strlic, PKV, produkcija; Stane Miklavc, KV, orodjarna; Franc Tomšič, KV, vzdrževanje strojev; Jože Ferčak, KV, produkcija; Stanko Jagodic, PKV, produkcija; Andrej Kogovšek, vzdrž. strojev; Janez Benedičič, KV, vzdrž. strojev; Marjan Novak, KV, kinomontaža; Andrej Jenko, KV, OTK; Ciril Avbelj, KV, MTC; Anton Bernik, PKV, ključavničarska delavnica; . Franc Veithauser, PKV, rezkama; Anton Pip, PKV, produkcija; Janez Ženi, KV, produkcija; Jože. Jekovec, PKV, produkcija? Darinka Lombar, NSU, Industrijska ambulanta,- Magda Križnar, NSU, obratno gospodarstvo,- Marija Okršlar, NSU, orodjarna,-Franc Lampe, NSU, razvojni biro; Blanka* Sever, NSU, razvojni biro,-Ing. Jože Teran, VSU, priprava dela; Ing. Milan Križnar, VSU, razvojni biro; Jernej Kuharič, SSU, priprava dela,-"..Milan Loparnik, NSU, priprava dela? IZSTOPILI V MESECU SEPTEMBRU 1958 Jože Ternar, PKV, splošna montaža; Mirko Čampa, KV, razvojni biro, JLA; Franc Lebar, KV, vzdrževanje strojev,-Ivan Rebernik, KV, orodjarna; Milan Hrovat, KV, razvojni biro, JLA; Marjan Brezar, KV, produkcija; Rudolf Vrabec, KV, razvojni biro, JLA,-Marija Frelih, PKV, produkcija; Jože Bizjak, KV, strojna orodjarna, JLA; Metod Janc, PKV, nakupni odd., JLA; Milan Bašelj, PKV, II. del. produkcije, JLA; Janez Bogataj, PKV- nakupni oddelek,-Stojan Vlahovič, KV, OTK; Viljem Leban, PKV, odprema, JLA; Anton Retelj, PKV, produkcija, JLA; Martin Blatnik, PKV, produkcija; Ciril Martinjak, PKV, nakupni oddelek; Tončka Majer, PKV, OTK; Ernest Kavčič, KV, pom. orodjarna, JLA; Rajko Hlad, KV, prevoz, JLA,-Anton Bradaška, KV, orodjarna, JLA; Jože Koncut, KV, orodjarna, JLA; Marjan Blažič, PKV, montaža usmern., JLA,- Ivani Pivk, KV, orodjarna, JLA; Nace Demšar, KV, vzdrževanje strojev, JLA; Marjan Umnik, KV, orodjarna, JLA; Rajko Mavri, VK, Tazvojni biro; Anica Berčič, PKV, montaža; Janez Kveder, KV, OTK; Slavko Dimnik, KV, razvojni biro; Ljudmila Pivk, PKV, PKV — Kino odd.; Ivan Strle, PKV, produkcija? Ivanka Strle, PKV, produkcija,-Ferdo Lebar, PKV, produkcija; Miroslav Tasevski, SSU, razvojni biro; Leopold Langenfus, SSU, razvojni biro, JLA; Ing. Janez Ponebšek, VSU, kem. lab., JLA; Nives Boštjančič, NSU, fin. sektor; Karl Ogrin, SSU, priprava dela; Borut Mlakar ing., VSU, razvojni biro; Janez Jenko, NSU, priprava dela; Božidar Kosr SSU, kem. laboratorij; Štefanija Košmerlj, SSU, sekretariat; Bogdan Žontar, SSU, razvojni biro; Peter Kobal, SSU, priprava dela; Zaplotnik Marjan, SSU, priprava dela. V MESECU AVGUSTU IN SEPTEMBRU SO SE POROČILI; Zadražnik Marijan zaposlen v produkciji se je poročil z našo uslužbenko Lombar Marinko, zaposleno v ind. ambulanti. Orehar Andrej zaposlen v ročni delavnici produkcije se je poročil z našo delavko Božič Marijo zaposleno v produkciji.. ' Torkar Ida zaposlena v montaži se je poročila s Korenom Petrom, zaposlenim v Železarni Jesenice. Kunčič Ivan, zaposlen v razvojnem bi-riju se je poročil s Škrjanc Valentino, zaposleno kot šivilja. Hafnar Tončka, zaposlena v kino oddelku se je poročila s Porento Milanom, obrtnikom elektroinstalacij. Debelak Janez, zaposlen v Lipnici OTK se je poročil z našo delavko Ramšak Vero, zaposleno v montaži instrumentov. Zakovšek Rajko, zaposlen v pripravi dela .se je poročil s Gazvorde Angelco, zaposleno pri podjetju »Špik« v Kranju. Sulcer Viktorija, zaposlena v organizaciji se je poročila z Juvanom Francem, zaposlenim pri Mestnem pleskarstvu Hj Kranj. Benedik Rado, zaposlen v splošni montaži se je poročil z našo delavko Mesec Marijo, zaposleno v montaži. Giglič Anton, zaposlen v vzdrž. strojev se je poročil s tov. Bolha Antonijo, gospodinjo. DoVnikar Olga, zaposlena v produkciji se je poročila ž Ambrožičem Janezom, zaposlenim v Železarni Jesenice. Žagar Anica, zaposlena v montaži instrumentov se je poročila z Dolencem Jožetom, zaposlenim pri Železnici v Kranju. šter< Janez se je poročil z Ovijač Vido, gospodinjo. Knapič Jože, zaposlen v produkciji se je poročil z Ivankovič Klaro, zaposleno v produkciji. UPOKOJENI Tovarišica Frelih Marija, zaposlena v našem podjetju 10 let, je bila v mesecu septembru invalidsko upokojena, vsled stalne nesposobnosti za delo. Ker je bila •izredno pridna, disciplinirana in mirna delavka, ji izrekamo pohvalo in zahvalo za njeno delo in ji želimo skorajšnjega ozdravljenja. UMRLI V me,seču septembru je tragično preminul naš delovni tovariš Blatnik Martin, zaposlen v produkciji. Kot dober, vesten in miren delavec nam bo ostal v lepem spominu. VSTOPILI V MESECU OKTOBRU Štefanija Kacin, PK delavka, montaža central; Marija Kern, >PK delavka, splošna montaža? Janez j Košir, KV el. mehanik, splošni oddelek? Peter Lahovec, KV str. ključavničar, splošni oddelek; Pero Josifovski, KV el. inštalater, splošni oddelek; Franc Konjar, vajenec, splošni oddelek; Mihaela Klemenčič, PK delavka, orodjarna,- Boris Pflaum, KV orodjar, orodjarna; Karl Škrubej, KV str. ključ., orodjarna; Marija Godec, PK delavka, montaža instrumentov; Vera Dežman, PK delavka, montaža instrumentov? Irma Žibert, PK delavka, montaža instrumentov; Olga Rakovec, PK delavka, montaža instrumentov; Ivanka Koselj,- PK delavka, montaža instrumentov,- Francka Zupan, PK delavka, produkcija; Stanislav Starc, PK puškar, produkcija,- Francka Pogačnik, PK delavka, produkti ja; Ana Štibelj, PK delavka, produkcija; Majija Beguš, PK delavka, produpcija; Antonija Fortuna, PK delavka, produkcija; Feliks Poje, PK delavec, produkcija; Franci Toporiš, RK delavec, produkcija; Predrag Jevtič, KV orodjar, produkcija; v Karlina Držaj, PK delavka, produkcija; Tomislav Čuk, KV orodjar, orodjarna? Milka Oblak, PK delavka, produkcija; Mihael Vidmar, PK delavec, OTK; Anton Štular, KV klepar, splošni oddelek; Jožica Bašelj, PK delavka, za obrat Otoče? Ivanka Kokelj, PK delavka, produkcija? Marija Kiler, PK delavka, produkcija,- Blaž Dremeptič, PK delavec, produkcija; Marjan Fabjančič, PK delavec, produkcija; Peter Avbelj, KVK radiomehanik, razvojni biro; Mihela Kobal, PK delavka, komunalni oddelek; Marija Habjan, PK delavka, produkcija; Marija Rubnik, PK delavka, DUR; Blaž Krt, PK delavec, prevoz? .Slavko Žibert, VK delavec, produkcija; Vera Sajovic, RK delavka, OTK; Janez Grilc, PK delavec, produkcija; Mirko Žumer, KV inštalater, splošni oddelek; Fani Puhar, PK delavka, splošna montaža; Vincenc Podobnik, PK delavec, produkcija; Matija Zorč, PK delavec, produkcija; Marija Ropret, PK delavka, produkcija? Rajko Korbar, fizik diplom., razvojni biro; Janez Rot, uslužbenec PU, razvojni biro; Tugomir ing. Vilfan, elektro ing. VSU, razvojni biro; Jože ing. Remec, strojni ing. VSU, priprava dela,- Maitija ing. Tomšič, strojni ing. VSU, priprava dela; Ladislav Matelič, strojni tehnik SSU, priprava dela,- Davorin Savnik, abs. gradb. fak. VSU, propaganda; Marija Grm, kem. stroka NSU, kemični laboratorij; Breda Anderle, pisarniški SSU, računovodstvo. IZSTOPILI V MESECU OKTOBRU Franc Aleš, PK delavec, OTK; Anton Nograšek, KV, produkcija; Francka Kranjc, PK delavka, montaža? Peter Kern, KV, vzdrževanje strojev; Anton Gros, KV, priprava dela; Zorka Švajger, RK, razvojni biro; . Jože Strmšek, NSU, finančni sektor; Anton Pravst, KV, produkcija; Ivanka česen, PK, montaža central; Ivan Mohor, PK, orodjarna? Ivanka Tomše, NK, montaža instrumentov. UPOKOJENI Tov. Pravst Anton, roj. 29. maja 1903 je bil zaposlen v tem podjetju od 1. 1942 dalje in z 31. oktobrom starostno upokojen. Zaposlen je bil kot polkvalificiran delavec v produkciji, opravljal pa je dela kvalificiranega delavca. Pri svojem delu je bil izredno vesten, discipliniran in dober tovariš. Želimo mu, da zasluženo pokojnino uživa v zdravju in zadovoljstvu. Tova. Kranjc Frančiška, roj. 26. novembra 1900 je bila zaposlena v našem podjetju od leta 1942 dalje in sicer kot polkvalificirana delavka v skladišču splošne montaže. Pri svojem delu je bila vestna, discipinirana. Tudi njej želimo, da zasluženo pokojnino uživa v zdravju in zadovoljstvu. Z obiska visokega indonezijskega gosta — Djuande Kartavidjaje v naši tovarni Foto: Abe