B^T^aH— sobot, nedelj W*t in pr«n*ov- daily except Saturday Knd.ys-ndHolid^_ PROSVETA _glasijo slovenske narodne podporne jednote Uredr.llkl ln uprsvnlškl prostori: 260? South Lawndsl* Avs. Office oI Publication: 26ST South Lawndsle Am Telephone, Rockwell 4004 „TEAH XXXVIII Can* Ueia Jo $6.00 ^c^^titZZ^ Jffffc2J£ S SitST* CHICAGO 23. ILL.. ČETRTEK. 14. MARCA (MARCH 14). 1946 Subscription $6.00 Yearly fiTEV.—NUMBER 52 Acceptance for mailing at special rate of postage provided for in section 1103, Act of Oct. 3, 1017, authorized on June 4, 1018. H ni department naslc ivo noto sovjetski vladi čete prodirajo ti Teheranu in turški meji SEDANJE VR-)VNEGA SOVJETA __jon. D. C., 13. marca. avni department je sinoči jI, da je naslovil novo no-vjetski vladi s pozivom, naj j ali zanika poročila, da ru-[oborožene sile prodirajo pro-Teheranu, glavnemu mestu oje, in meji med Turčijo in om. Nota vsebuje tudi za-naj sovjetska vlada po-premikanje ruskih čet, če iročila resnična, je že druga nota poslana V prejšnji je državni nent protestiral, ker Ru-odpoklicala svojih čet iz » do 2. marca v soglasju govorom, katerega so Ame-, Rusija in Velika Britanija nile s perzijsko vlado v teku natični krogi so izjavili, >a jasnem glede prodira-;ih čet v smeri Turčije ka in bogatega oljnega po-losulu. To je mogoče po-s pritiskom na Turčijo, )i Rusiji provinci Kars fian. Znano je, da Rusi-dobiti posebne pravice [kontrole Dardanelske oži- , - —- — — —---- —? čete prodirajo preko Perzije v smeri meje rcijo in Iraka. Sovjetski fir oklopni avtomobili so že" di v Karaj, ki je oddaljen ilj od Teherana, ročilo iz province A^erba-1 pravi, da ruska kavalerija m proti Astari, mestu ob Jiskem morju. Druge ruske ške enote se bližajo Miane-Maraghehu in Miyanduabu, ob nicji med Turčijo in 'om. mier Ahmed Qavam Salta- ie v bistvu postal diktator ko je parlament zaklju-»je zasedanje, ne da bi gla-glede podaljšanja svojega lnJa Splošne volitve se ne vršile, dokler se bodo na-tuje čete v deželi. It5>neh so je udeležil za-ne seje parlamenta. On se ■%> nedeljo vrnil v Tehe-J* Moskve, kjer je bil 16 dni tonferiral s Stalinom in dru-ruskimi voditelji. Po poku domov je dejal, da je y m utrditev prijateljstva ^msko unijo. ^^ ' 13. nuirca.—Rusija je a na noto ameriške vla-u J' i* bila dostavljena 9. Ameriška vlada je zjasnila, zakaj so ru-toritete odpeljale lri 'Irugo opremo iz japon- ■ arn v Mandžuriji v So- ^ unijo. ^ ' -govoru, da japonske ar- *v°ln» Plen, do katerega r* ceni Odgovor bJ* 'Ja J- Husija pred-*l*nitev pogod- Vykova so pozdravili s ploskanjem, ki je trajalo pet minut. Izvestja, glasilo sovjetske vlade, so ponovno napadla bivšega britskega premierja Churchilla, ker je v svojem govoru v Ful-tonu, Mo., predlagal sklenitev vojaške zveze med Veliko Britanijo in Ameriko proti sovjetski Rusiji v navzočnosti predsednika Trumana. "Rusija se ne boji groženj," pravijo Izvestja. "Vsak poskus strašenja Rusije se bo izjalovil." Sedanje stališče Rusije je pojasnil v Izvestjah Evg^n Tarle, sloviti ruski zgodovinar. Izjavil je, da Rusija ne išče dominacije sveta, toda ona hoče zaščititi vse svoje meje. Tarie je komentiral Churchil-lovo izjavo o tradicionalnem prijateljstvu med Veliko Britanijo in Ameriko in naglasil, da je tudi stara tradicija prijateljskih odnošajev med Rusijo in Ameriko. Omenil je dobo, ko ie bila Amerika britska kolonija, ko so britske čete zažgale ameriško prestolnico, in ameriško civilno vojno, v kateri je Velika Britanija podpirala južne države in sistem suženjstva zamorcev. Rusija je takrat podpirala predsednika Lincolna. "Churchill misli, da bo Amerika rešila britski imperij pred razpadanjem," pravi Tarle. "On je govoril o atomski bombi kot tem orožjem. Churchillova misija v Ameriki ni zagonetka. Očit-' no je vsakemu, da bi rad pridobil Ameriko za sklenitev vojaške zveze z Veliko Britanijo proti Rusiji. Ta zveza naj bi rešila majajoči se britski imperij pred razsulom. Churchill ne bo pogasil plamenov revolte v Indiji, Egiptu in kolonijah britskega imperija." Tdrle je namignil, "da ima Churchill oporo pri britski delavski vladi. Zunanji minister Ernest Bevin je skušal nahujska-ti Perzijo proti Sovjetski uniji. Obsovraženi Francov režim v Španiji se vzdržuje na krmilu, ker ga Churchill podpira. On skuša vsiliti tudi fašistično monarhijo grškemu ljudstvu, da bi ta podpirala položaj Velike Britanije v Sredozemlju. Mi sodimo, da je angleško ljudstvo proti vojni z Rusijo, ker mu je dalo brco pri volitvah. Uverjeni smo, da se bo tudi ameriško ljudstvo postavilo po robu in odločno povedalo imperialistu in vojnemu hujskaču Churchillu, da ne mara vojaške zveze, ki naj bi rešila britski imperij pred razsulom." revizijo pogodbe Predsednik organi« zacije tovarnarjev okrcal Trumana Domače vesti Obisk Chicago.—Glavni urad jednote sta v torek obiskala Mike in Frances Gorence iz Sharona, Pa., v družbi Rosie Buchar iz Chicaga. Prestal operaciji Duluth, Minn.—V bolnišnici St. Mary se nahaja John Mer-sich iz New Dulutha, član HBZ, ki je dobro prestal dve operaciji. Smrt člana Chicago.—V sredo zjutraj je umrl Lorenz Bizjak, star 64 let in doma iz Sežane pri Trstu. Bil je član društva 39 SNPJ. Tukaj zapušča ženo, hčer in štiri brate. Njegovo truplo leži v Zefrano-vem pogrebnem zavodu. Pogreb bo v soboto ob 1:30 popoldne na Woodlawn Cemetery. V petek zvečer bo izredna društvena seja v navadnih prostorih. Is Clevelsnda > Cleveland.—Po daljši bolezni je umrl Joseph Mam, star 56 let. doma iz Bistrice pri St. Rupertu na Dolenjskem. V Ameriki je bil 36 let in po poklicu kovač. Zapušča ženo, šest sinov, tri hčere in več drugih sorodnikov.— Po dolgi bolezni je v Collin-woodu umrla tudi Frances Pe-trič, rojena Kumše, stara 50 let, doma iz Borovnice na Notranj skem. V Ameriko je prišla pred 22 leti in bila članica društva saimice moža, na in več sorodnikov, v starem kraju pa starše, štiri brate in sestro.—Po daljšem bolehanju je umrl John Simčič, star 67 let, doma iz Sopjane pri Jelšanih na Notranjskem. V Ameriki je živel 46 let in bil član društva 126 SNPJ. Tukaj zapušča ženo, sina Johna, ki vodi gostilno v Collin-woodu, poročeno hčer, štiri vnuke ln več sorodnikov, v starem kraju pa brata in dve sestri.— Krožek št. 1 Progresivnih Slovenk je prispeval $500 v sklad za zgradnjo otroške bolnišnice v Sloveniji. impozantne slovenske demonstracije v trstu Detroit. Mich.. 13. marca. — Člani sveta unije združenih av-tnih delavcev sd odredili revizijo nekaterih frovizij pogodbe, ^rKII?DAIKIA CTAW ki je bila nedavno sklenjena s GENERALNA O 1 AV- Čez 100,000 ljudi para-diralo po triaikih ulicah Stavka proti korporaciji General Motors končana! Ford Motor Co. Ena provizija se nanaša na produkcijo. Ta določa imenova-j nje posredovalca, ki naj bi se-' stavil produkcijski program, i Člani sveta, so se izrekli za sestavitev programa z direktnim pogajanjem s kompanijo brez posredovalca. Provizija glede zvišanja plače za 18 centov na uro ostane v veljavi. Richard T. Leonard, direktor divizije avtne unije pri Ford Motor Co., je dejal, da bo pogodba po reviziji predložena članom v odobritev. Robert R. Wason, predsednik Zveze ameriških tovarnarjev, Je v svojem govoru pred člani e-konomskega kluba hvalil stališče korporacije General Motors napram avtni uniji, zaeno pa je udrihal po Trumanovi administraciji. Dejal je, da se je podvrgla Kongresu industrijskih organizacij. Avtna unija je okli-cala stavko proti korporaciji, v kateri je zavojevanlh čez 175,000 delavcev že 112 dni. Wason je dejal, da skuša Tru-manova administracija revidirati ameriški ekonomski sistem, da ugodi zahtevam voditeljev CIO. On se je izrekel tudi za omeji tev in nadzorstvo aktivnosti delavskih organizacij, prepoved stavk TU bojkota ttt* kolektivnega pogajanja. tov frk H|*pričelo zasedanje kt., »V ' vjeta (par-govornlk je bil ' der A. Vykov, Kusit« prevzeli SVft Pp. c Alek.s 'J*1, "da J^ljeru Metu ■ r»» in K ' na največjih motamo biti s*mo na obram- u rnhov. temveč hrambo v vseh v, I>ka komuni 'ki voditelj Vojaika kontrola atomske energije Washington, D. C., 13. marca. —Posebni senatni odsek se je s šestimi proti enemu glasu Izrekel za vojaško kontrolo atomske energije. Predlog senatorja Vandenberga, da pride atomska energija pod kontrolo civilne komisije, je bil poražen. (Jsluibenci mornaric-nega departmenta dobili zvišanje Washington, D. C.. 13. marca. —Mornarični department je naznanil zvišanje plače za 18 centov na uro uslužbencem. Zvišanje stopi v veljavo 18. marca. To je v soglasju s formulo od bora za stabilizacijo mezd. Stalin '*r'> predsedstva M« *> bili navzo- <**4anjs. Govor Stavka cestnih ielezničarjev v Gary ju Gary. Ind.. 13 mares —Cestni železničarji so zastavkali proti Gsrv Railwava Co., ker Je odbila zahtevo glede zvijanja plače Lewis zahteva zvišan je plače Pogajanja glede sklenitve nove pogodbe Waahington. D. C., 13. marca. —John L. Lewis, predsednik rudarske unije UMWA, je zahteval zvišanje plače in skrajšanje delovnih ur zg okrey? 400,000 rudarjev na polju mehkega premoga. Prej je že naznanil, da bo oklical splošno stavko, če bo zahteva odbita, 1. aprila, ko poteče veljavnost sedanje pogodbe. Pogajanja pned rudarsko unijo in operatorji glede sklenitve nove pogodbe so se pričela v Washingtonu. . Lewis je govoril skoro dve url. Kritizirsl je.o-peratorje, ker so objavili izjsvo glede svojega stališča, preden je unija pojasnila, kaj hoče. "Operatorji so skušali ustvs-riti predsodke v javnosti proti mm," je dejal. "Oni niti ne vedo, kaj hočemo, s so vseeno proti nsm." Glavne zahteve unije so zvl-šsnje plače in skrsjšsnje delov-nih ur. ustanovitev sklsds za rudarje ln instalirsnje vsmost-nih nsprsv v premogovnikih, Vss priporočila morajo biti u-ključena v novi pogodbi. I^ewis je dejal, da premogovne kompa-nije lahko zvišalo plače in skrajšajo delovne ure. za 30 centov na uro. Železničarji so člani unije Ameriške delavske federacije. Sestanek velike trojice predlagan Connally svari pred komplikacijami Waahington. D. C.. 13. marca. —Senator Tom Connally, demokrat iz Texasa in načelnik senatnega odseka za zunanje zadeve, je predlagal nov sestsnek med predsednikom Trumanom, premierjem Stalinom in premi-erjem Attleejem. Izjavil je, da bi razgovori med voditelji Amerike, Rusije in Velike Britanije razčistili mednarodno ozračje in rezultiralt v zboljšanju odnošajev med Ameriko in Veliko Britanijo na eni strani in Rusijo na drugi. Connally je sugeriral novo konferenco med zunanjimi ministri treh velesil, če se Truman, Stalin ln Attlee ne bi mogli se-fftati. Rekel Je. da je rešitev mnogih perečih vprašanj ln problemov mogoča, če vsi poksžejo dobro voljo. V obratnem slučs-ju se lahko pojavijo resne mednarodne komplikacije. Konferenco velike trojice Je prej predlagal bivši državni tajnik Cordell Hull Truman Je namignil, da se strinja s sugestijo o novem Mitsnku med njim, Stslinom In Attleejem pod pogojem, da se konferenca vrši v Ameriki. Sestanek zunanjih ministrov, ki je bil določen t* pomlad, je bil odložen zaradi mirovne konference, k« se bo prlčels v Ps-rizu 1. msja. Senator Connally J« v svojem govoru v višji kot grešni zbornici poročsl o konferenci Združenih narodov v Londonu. On Je bil član ameriške delegacije ns tej konferenci. Dejal Je, ds Je bils kofrferenca uspešna, zaeno ps je nsglasil, ds je orgsnizdti-ja Združenih nanidov še vedno največje upanje človeštva. "Dokler bodo Amerika. Rusija in Velika Britanija podpirale to organizacijo, bo m»r na svetu." Je dejal. "Ns konferencah v San Pranciscu in Londonu sem se prepričal, da )e Rusija za mir. ne za vojno." KA SE TRAJA Trst. 13. marca.—Čez 100,000 Slovencev se je udeležilo demonstracij in parade po ulicah tega mesta, kamor je zadnji teden dpspela komisija veščakov štirih velesil—Rusije, Amerike, Velike Britanije in Francije, da začrta novo mejo med Jugoslavijo in Italijo. Povod demonstracijam je dal pogreb dveh Italijanov, ki sta bila ubita v Skednju, tržaškem predmestju, ko je civilna policija pod zaščito britskih in ameriških sil napadla in streljala na množico. Policiji je poveljaval angleški vojaški častnik. Prvo poročilo se je glasilo, da so bile štiri osebe ubite, 30 pa ranjenih, ko je policija začela streljati na množico brez provo-kacije. Generalna stavka, ki je bila oklicana v znak protesta proti policijski brutalnosti, se nadaljuje. Trgovine in restavracije v Trstu so zaprle vrata in pro met je ustavljen. Med demonstranti, ki so paradirall po cestah, so bili tudi trgovci. Oni, ki so se udeležili parade, so Izjavili, da so demonstracije v bistvu neuradni plebiscit ln protest proti elementom, ki hočejo! da Trst In Julijska Krejtrte ostaneta pod Italijo. Demonstranti so nosili jugoslovanske in italijanske zastave. Italijanske zastave so bile okrašene z zvezdo maršala Tita, predsednika jugoslovanske uylade. Demonstranti so vzkjMall "Tito ln Jugoslavija!" Ustavili, so ae nekaj minut pred poslopjem, v katerem se je nastanila zavezniška komisija. Nekateri člani komisije, med temi ruski častnik, so stali na balkonu in pozdravljali pohodnike. Pri pogrebu ene žrtve policijske brutalnosti je govorila Ev-genlja Laurentl, tajnica Itali-jansko-slovenske protifašistične zveze. Izjavila je, da se bo generalna stsvka nadaljevala, dokler ne bo britsko-amerlška vojaška vlada dala zagotovila, da policija ne bo pobijala neoboro-ženih in mirnih ljudi. Generalna stavka ni učinkovita samo v Trstu, temveč tudi v Gorici, Tržiču, Milju ln drugih mestih. Vse trgovine ln podjetja z Izjemo pekarn ln mlekarn so zaprta. Več parnikov, natovorjenih z blagom UNRRA za Jugoslavijo ln Italijo, se nahaja v tržaški luki. Ker so pri-staniščni delavci zastavkali, razkladajo blago britske čete/ Da le brltsko-smerlšks vojs-šks vlada moralno odgovorna iu policijski napad na množic« \ fikednju ln umor dveh Italijanov. ni nobenega dvoma. Pror tifašistična zveza je izkoristila incident za demonstrsclje proti tej vlsdi in v prilog Jugoslaviji Kitajska bo dobila ameriške ladje Washington, D. C., 13 marca —Predlog, dš Amerika transfe-rita 271 ladij In parnikov Kitajski, Je bil sprejet v nižji zbornici ■ 313 proti 32 glasovom Ladje in parntki bodo dostsvlie-nI kitsjski mornsricl. Apel za odloiitev volitev v Grčiji Atene, Grčijs, 13. mares,—Voditelji grških levičarskih strank so apelirali na Ameriko. Veliko Britsnijo in Frsncljo za odložitev splošnih volitev, ki so določene za 31. marca. Apel Je bil poslan po konferenci reprezen-tantov teh strank. . Ameriški častnik posvaril vojake Kritizirati ne smejo Rusije v navzočnosti Nemcev Wuerburgr Nemčljs, 13. marca.—Ameriški poveljnik v Wu-erburgu je naslovil ostro svarilo svojim vojakom, da se morajo vzdrževati kritik in blatenja So-vjetslte unije v občevanju in razgovorih z Nemci. Ta poveljnik je polkovnik Frank Ebey. "Opozorjen sem bil, da se je morala nemških civilistov dvignila zaradi govora, katerega je imel britski politik (Churchill) v Ameriki glede odnošajev z našim zaveznikom, ki je rusko ljudstvo," pravi Ebey v svojem svarilu. "Zvedel sem, da so se nekateri ameriški častniki ln vojaki Izrazili v navzočnosti nemških gospodičen, da se strinjajo z govorom britskega politika. To mora biti takoj ustavljeno. Sovjetska vlada je zaveznica Združenih držav in vi ste kot posamezniki ln kolektivno re-prezentantl naše vlade. Jaz ne bom trpel blatenja naše zaveznice RusUe v navzočnosti Nemcev. To nI kršenje vaše svobode govora. Jaz n« sovražim numškegu ljudstva, kar vam Je znano. To* da pozabiti ne morem, da golnee vedno zatone ob grobu kakega ameriškega vojaka od Pearl Harborja in Bataana do reke Elbe. Vaši tovariši leže mrtvi v grobovih zaradi zlobnih mahi-nacij nacijske stranke, Hitlerja in članov njegove gange. Nemške gospodične ne smajo vplivati na vas. One so bile vzgojene v atmosferi sovrsštva ln netole-rance za vse narode na svetu z izjemo naroda, ki Je skušal postati gospodar sveta ln katerega >>mo pravkar naklestili. Na milijone ruskih vojakov in civilistov je umrlo ln s tem rešilo naša življenja, To si zapomnite. Ako vas propaganda vodi v sovraštvo do Rusov, morate misliti, da so umirsll ln padali na bojiščih tudi za vas. Ako hočete dsjstl potuho nemškim gospodičnam 7 izjavami, da sovražite Ruse, boste sprožili plaz, Tako se je dogajalo v starih, dobrih dneh. Ako hočete spet stati na železniških progah v hudem mrazu, prezebljenl, zamazani, zmučenl ln lačni, kora-čitl preko ledenih rek, spomnite se, da j«* v Rusiji mraz, Jaz. nl-*em rdečkar, ampak zavedam se, da so Rusi naši zavezniki, pogumni ln odločni ln jaz se nočem več bojevati. Premišljujte o tem. kajti jaz sem vas posvaril." Lehman naznanil resipnaciio kot direktor UNRRA Washington, D C., IS. marca. —Herbert II. Lehman, bivši newyorikl governer, Je naznanil f'esignacijo kot direktor pomožne organizacije Združenih nsro-dov UNRRA Kot vzrok je navedel slabo zdravje. Možno Je, da bo Truman imenoval Her-berta Hoovra, bivšega predsednikih za direktorja UNRRA. Nemiki ujetniki bodo nadomestili italijanske I>mdon, 13. marca—Nemški ujetniki iz drugih krajev bodo prihsjsli v Anglijo Iti nadomestili itslijsnske ujetnike, ki od-hajajo domov. Tako je izjavil Herbert Morrison, ptedsednik vladnega svets, v parlamentu. On Je dejsl, ds b<4 repstrlacija italijanskih vojnih ujetnikov dovrlena v nekaj mesecih. \ Federalni posredovalec I. Dewey naznanil dosego sporazuma PLACE DELAVCEM I ZVIŠANE DETROIT. MICH.. 13. marca. —Stavka proti korporaciji General Motors le bila danea končana. James F. Dewey, posabnl federalni posredovalec. Je na* snsnll dosege sporasums med linijo sdrušenlh, avtnih delavcev CIO ln korporadlo. Sporssum bodo morali odobri* ti Ms ni unija, preden stopi v ve* ljavo. Ta dolofta med drugim svlšanje plače sa II in pol centa na ure. Stavka, v kateri Je ^ilo aavo* JevanUt 6ea 175.000 delavcev. Je trajala 118 dni. Iporaaum je bil doseften ns konferenci med voditelji unije ln uradniki korporacije. Unija Je prej sahtevala svlšanje pla6e aa II In pol centa na uro. Pcročilo pravi« da Je bil dose-šen sporssum o vseh točkah nove pogodba. Detajli sporazuma Še niso objavljeni. Konference a representee!! korporacije so sa udoleAlli R. J. Thomas, predeodfilk unije. Walter P. Reulher. podpredsednik, in George P. Adds*, tajnlk-bla-gslnlk. Val bode Jutrt odpoto-vali v Washington na konferenco yodlfoljev unij CIO. Kritika ameriške zunanje politike Senator Brewster svari pred tretjo svetovno vojno Chicago. 13. marca.—Senator Brewster, republikanec iz države Maine, Je v svojem govoru na konvenciji Ameriške zveze posojilnih kompanlj kritiziral a-merlško zunanjo politiko. Dejal je, da vodi v tretjo svetovno vojno, "Dve poti voefita v mir," Je dejsl. "Ena gre skozi organizacijo Združenih narodov, druga pa skozi sporazum med Ameriko, Rusijo in Veliko Britanijo, Najkrajša pot v vojno bi bila zvtiza med Amgriko ln Veliko Hiitanijo proti Rusiji." Brewster je omenil pet korakov, ki so bili že storjeni ln so v bistvu opozorilo svetu in Rusiji. TI so: Urilsko ameriška pogodba glede olja, ki določa rszpolsgsnje z rezervami olja ns Srednjem v/hodu. Vellks Britanija in A-merika he nista posvetovsll z Rusijo pred sklenitvijo pogodbe, ki je zdaj pred senstom. Brltsko-smerlškl dogovor glede atormke bombe, 0 Britsko-amerlška komisija za Palestino. Velika Britsnija je dala razumeti, da bo držala močno oboroženo alio v Palestini in ns Srednjem vzhodu, kar Je svarilo Rusiji, nsj drži roke proč od Iraka in Perzije. Britsko-amerlška pogodba glede civilnega letslstva. Ameriško posojilo Veliki Bri* tsniji. "Amerika se ne bi smela ve-isti t Veliko Britanijo proti o* stalernu svetu," Je rekel Brewster. "Državi predstavljata ko-msj deset odstotkov svetovnega prebivslstvs. Amerika s Veliko Britanijo kot zaveznico ne bi smela izzivati ostslega sveta. Britski lev je ie precej obrcan ln bo Še bolj," 4nčim Je ruski medved močan ln bojevit." PROSVETA ČETRTEK, 14. Mappa iNumczno res poboljšal, poplemenitil in civiliziral ter «ii ustvaril, uko že ne raj, vsaj pa znosno, humanistično, miroljubno in pravično civilizacijo na svetu. Toda amo sigurni, da tegu ne bo dosegel skozi vero, pa magari si /gradi še več cerkva in katedral in magari du je slehernik v cerkvi od zore do mraka, od rojstvu do grobu. V resnici je zelo, zelo dvomljivo, da cerkev igra ali je sploh kdaj igrala kakršnokoli civilizatorično vlogo v življenju |hmuiiucz-mka uit pa kakšnega narodu kot celote. Zgodovina ju v resnici (Hjlna negativnih dokazov. Ako bi vera moralno, etično in kul turno dvigala človeka, bi bil danes vsaj ves zapadni svet pravi iaj na zemlji, pravi vzor resnično civilizirane, pravične in poštene človeške družbe V resnu-i je l>aš obr a t no—prav i pekel na vaej trti bolne človeške družin- In sicer ne zaito, ker se je svet obrnil od vete, marveč kljub vsem veram in vsemu verskemu velebiznisu * Zakaj pišemo te vrstice? Deloma je že zgoraj omenjeno, deloma pa valed tega. ker zadnje čase ameriški meščanski tisk zopet silno veliko piše o najmogočnejši polthčttt in verski cerkvi nu svetu. Papež je naplavil imenitno politično puteao, ko je pomnožil svoj kurdinaUki štab za .32 novih kardinalov, od katerih je »rečna Anu-riku dobila štiri t-den je že umrl na Irskem 1 Tuko propuguti de za katoliško cerkev m ttjvn velebiznu In ne mogel kupiti z no benim denarjem. * Tudi v ChicagU amo toliko srečni, da sino dobili novega katdina la v osebi bivšega nadškofa 8tritcha Naše čikaško čaaopiaji* se kar kottalo, kateri mu bo posvetil v«t prostora. Skoraj dva tedna je bila to najvažnejša novica, zabeležena na prvi strani * velikimi naslovi. * Ko a* je kardinal Stntcli vrnil iz Kima, ae mu Je pa ponižno poklonil naš dičnt župan Kelly, mu pojjubtl copato in kardtnalaki prstan, vtded _ ! we riffl/fli, zadružni in zasebni turni zavodi Zrn ni denarni lavodi j^vm sektor denarnih zavo- [tvorijo poleni veznih kre-• ustanov tudi federalne ! in hranilnice. Kot zvez-reditne ustanove navaja za-Karodno banko, Postno hra-ip, Državno hipotekarno h,' Zadružno in kmetijsko ro'(dosedanjo Privilegirano rno banko), Industrijsko po Jugoslavije, Obrtno ban-I Državni zavod za zavaro-m in pozavarovanje. banka ne bo več da- kratkoročnih kreditov za-im bankam in podjetjem ttč le zveznim in federal-i bankam ter zveznemu finemu ministru. Ostali de-b zavodi in podjetja bodo i kredit preko federalnih mih zavodov, ki opravljajo službo organov Narodne [j, V ostalem je naloga Na-t banke, varovati domačo tto, izdajati bankovce, spre-ati iirovne vloge in vloge na či račun, kupovati in proti zlato in devize. Poleg te-e naloga Narodne banke or-zirati kot obračunsko srcdi-plačilni promet v državi in ozemstvom in skrbeti za li-nost domačega kreditnega ata. ___1-£—u Kina hranilnica bo poleg do-njih nalog vv hranilnem in ikiem prometu vršila posle pezi s kuponsko službo dr-lh vrednostnih papirjev. Narodna banka ne daje več irdnih ...... posojil bo Poštna lica prevzela posle lom-ija državnih vr^dnost-pirjev ter eskontiranja .očnih državnih vrednost-ipirjev in njihovih kupo- hipotokarna banka je predvsem dolgoroč-itnim poslom. Zato se )jej koncentrirajo dolgoročna sredstva (javni fon-ločem deli poslovnih re-zavarovalnic in ustanov sola zavarovanja, določeni hranilnih vlog pri drugih iih zavodih, sodni in ad-irativni depoziti in pupi-t vloge). Zbirala bo dolgo-adenarna sredstva tudi z iz-njein zastavnih listov in ob-« ter s sprejemanjem vlog. rojih kreditnih poslih se bo •vala na dolgoročni kredit. Ja bo dolgoročna, zlasti indijska posojila, tako n. pr. Utiranje zasebne gradbe-Wavnosti, za kreditiranje m»h, federanih in komunal-hvesticijskih del in v sode-Ji z Industrijsko banko ■•vije tudi za kreditiranje RlclJ v industriji, rudarstvu »orski plovbi. Dolžnikom, ■ odobrila dolgoročne bo dajala tudi dopolnil-wtkorocna posojila, v osta-J» ne bo dajala kratkoroč-Posojil. Presežke svojih »ročnih sredstev bo vlaga-N«rodno banko, oziroma v ^zvezne in federalne ban-rdajejo kratkoročni kredit, dolgoročnih sredstev »Vlagala v dolgoročne ^ papirje. Zvezni fi-B»in»ster me izjemoma v JJ nj0 Posameznih javnih namenjenih posebnim rrk,m |,an"«am. zaupati /viv.nim denarnim F**!*! v. c, ... • i: , Citira", 1K',alizlran0 b ^ 'M,('n« nosprx J*'1«« banka Jugoma*. ' • industriji ' ,ll(li »veznim , tj« m, 'ki po- !Vlr,f" in rudar-i 'i'-riarna sred- ^ »»M , .'J;'k< 1 in rUfJar- P*ss U L W