Podstrešna stanovanja
60 odstotkov prebivalcev mestnih KS Je starejšlh od 50 let. Znano Je, da se centrl mest starajo, ker so se mladl Izsetill, ker nlso Imell moinosti, da bl sami ustvariU družine v obstoječlh stanovanjih.
Trajno rešitev starostnega problema vidijo krajevne skupnosti zlasti v revitalizaci-ji svojega prebivalstva z mla-dimi ljudmi. Toda kam jih na-seliti? Stara mestna jedra so običajno že prezazidana in za nove zgradbe ni prostora. Re-šitev se skriva na podstrešjih, saj jih je velika večina primer-na za adaptacije in mnogi mladi ljudje bi si tako rešili svoje stanovanjske probleme, poprečna starost prebivalcev v neki krajevni skupnosti pa bi se znižala. Povrh vsega so tisti, ki danes že adaptirajo podstrešja, v glavnem visoko izobraženi ljudje; med njimi je veliko arhitektov, pa tudi drugih, skratka kadrov, ki jih krajevna skupnost pri svojem delu še kako potrebuje. Žal pa zna biti postopek za pridobi-tev lokacijskega dovoljenja v nekaterih primerih pravi kri-žev pot. Poglejmo si faze po-stopka! Prosilec mora v vlogi narediti idejno skico adapta-cije, priložiti zemljiškoknjižni izpisek in katastrsko mapno
kopijo, lokcijsko informacijo Zavoda za družbeni razvoj Ljubljane, imeti tnora po-prejšnje soglasje sanitarnega in požamega inSpektorja, strokovno mnenje spomeni-ške službe pri Ljubljanskem zavodu za spomeniško var-stvo, soglasje SSS Ljubljana Center (po predhodnem pri-poročilu KS), soglasje vseh imetnikov stanovanjske pra-vice ter morebitnih etažnih lastnikov o odstopu pod-strešja.
Skratka, skakanja in letanja je*veliko. Največkrat se zata-kne pri soglasju stanovalcev, pa ne zaradi kakih objektiv-nih vzrokov, temveč subjek-tivnih, katerim je prepogosto botra prav zavist. Zato navaja-jo vzroke, kot da bo hiša pre-več obremenjena v primeru potresa (izračun statike pri. uporabi lahkih materialov to •seveda ovrže), da bo novi sta-novalec motil njihov mir in podobno. Prosilec lahko po-skuša dobiti pri sodišču prav-nomočni sklep,  ki nadome-
stuje soglasja in v katerem se ugotovi, da stanovalci ne bo-do znatno moteni in da se tudi ne bodo poslabšale njihove stanovanjske razmere. Tu se lomi največ kopij in ker so staroselci večkrat dobro prav-no podkovani, iščejo premno-ge luknje v zakonih, da bi onemogočili adaptacijo ter utegnejo prosilcu celoten po-stopek priskutiti, zlasti pa za-vleči za nekaj mesecev ali celo let, kar pa pri današnji draži-tvi gradbenih materialov in uslug ni mačji kašelj in inve-sticijo močno povečuje. Zato jih čez čas mnogo tudi od-stopL
Problemi so tudi glede last-ništva, če so v hiši etažni last-niki, hiša sama pa je družbe-na. Tedaj mora dati prosilec nadomestilo strankam za iz-gubljeni prostor na podstreš-ju. Eno od težav je tudi soglas-je Ljubljanskega regionalne-ga zavoda za spomeniško var-stvo. Zavod je mnogokrat pre-počasen in pretog v reševanju prošenj, pa tudi zelo strikten v svojih zahtevah glede ohxa-njanja prvotnega videza stavb. Le malokdaj dovolijo vgradnjo ravnih strešnih oken, kar je najenostavnejša in najcenejša rešitev, še manj-
krat dovolijo privzdigniti kar celo streho, največkrat pa za-htevajo graditev »kukrla«. Nekateri občani so mnenja, da je vse preveč hiš izven sta-rega mestnega jedra deležnih spomeniške zaščite in to tako stroge, da se zaduši vsaka ini-ciativa privatnih investitor-jev.
To sta dve najproblematič-nejši soglasji, ki jih mora do-biti prosilec. Ko je stanovanje dograjeno oziroma adaptira-no, se vrednost investtcije obračunava od najemnine sta-novalcu za dobo dvajset let, nato pa po točkovanju plačuje stanovalec polno najemnino.
Iz družbenega vidika bi bilo potrebno gradnjo podstrešnih stanovanj nedvomno podpre-ti, saj poleg revitalizacije po-pulacije v starih mestnih je-drih z mladimi prebivalci pri-speva tudi k dejanski izboljša-vi obstoječega stanovanjske-ga fonda, saj se malokdaj ostane pri enostavni adaptaci-ji, ampak je mnogokrat treba obnoviti streho in instalacije v korist vseh stanovalcev, predvsem pa na ta način druž-beni stanovanjski fond bogati z novimi površinami, ki se gradijo pretežno z vlaganjem samega stanovalca, pa še so-cialni Droblemi se rešujejo zraven, saj vemo, kako zelo
nam primanjkuje stanovanj v Ljubljani. Povemo naj še, da
je gradnja takih stanovanj ozi-roma adaptacija podstrešij bi-stveno cenejša od gradnje no-vih. Žal pa v gradnji prevladu-je stihijskost, občani saml iščejo primerna podstrešja in sami vodijo bitko za svoj pro-storček pod streho. Menimo, da bi bila potrebna korenitej-ša družbena akcija, ne samo akcija, ampak sprememba mišljenja družbe, da gre to za nekake manj vredne površi-ne, v katerih se naseljujejo ne-kakžni boemi in hipiji. FAGG je že pred leti izvedla v Stari Ljubljani popis za adaptacijo primernih podstrešij na maj-hnem kareju, žal pa to ni zaje-lo niti cele KS Stare Ljublja-ne. kai šele mesta. Menda se: daj. Zavod za družbeni razvoj Ljubljane pripravlja popis primernih lokacij, ker pa je delo ogromno, se ne ve, kdaj bo končano. Morda bi bilo po-trebno ustanoviti posebno skupino, ki bi se ukvarjala sa-mo s tem in v doglednem času dala predlog lokacij v javno razpravo, lokacije pa bi se na-to dodeljevale po natečaju, kot je to običajno pri novih stanovanjih. Družbena akcija bi morala podpreti iniciativo posameznikov in jo kanalizi-rati ter organizirati zlasti pa poenostaviti postopke za pri-dobitev soglasja, kar premno-ge kandidate plaŠi in odvrača.
Vito Komac