Zgodnja
Danica isliaja vsak petek na celi poli, in velj& po poŠti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr , la oetert leta 1 gld. 30 kr. V tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld.. za četert leta 1 gl; ako zadene na ta dan pruznik. izide Danica dau poprej.
Tečaj XXX.	V Ljubljani 30. sušca 1877.	List 13.
Nagovor
sv. Ocefa papeža Pija IX do kardinalov sv. Rimske Cerkve v Vatikanskem dvoru 12. susca 1877.
Častitljivi Bratje! Velikrat v žalostnih časih nemirnega našega papeštva smo sklicali vas preblagi red v to dvorano, ter smo potožili pred Vami velike hujave, s kterimi je Cerkev nevredno stiskana, in smo razložili Svoje oporeke zoper tiste reči, ki so se doverševale, bodi si na Italijanskem ali v druzih krajih, v škodo apostoljskega Sedeža. Ali te poslednje leta smo mogli viditi nove, naj silovitisi napade in krivice, ki jih je Cerkev Božja po raznih jutrovih krajih katoliškega sveta imela terpeti od hudobnih neprijatlov; britkostni stan, v kterem emo in zapušenje, v kterem se nahajamo brez vse človeške pomoči, zdela se jim je prav pripravna prilika za udarce na nevesto Jezusa Kristusa. Res je, častitljivi Bratje, da bi bili radi danes predložili vam v premišljevanje to divje in obširno preganjanje, ki je zbučalo zoper Cerkev po raznih evropejskih deželah; ker pa namerjamo dati vam drugi pot to grenko popisovanje, se ne moremo vender zderžati, da bi vas zopet ne spomnili na muke in vedno bolj trinoške peklenja, ktere terpi Cerkev tukaj na Laškem, in na nevarnosti, ki jih dan na dan veče vidimo nastajati Nam in temu apostoljskemu Sedežu.
Že teče sedmo leto, odkar so posilniki Našega civilnega papeštva, poteptavši vse božje in človeške pravice, prelomivši zvestobo slovesnih pogodb, in menivši, da nesreča slavnega katoliškega naroda je za nje vgodni čas, s silovitostjo in z orožjem posedli okrajine, ki so bile vender v naši oblasti, so uplenili to sveto mesto, in z djanjem tolike hudobije so z žalostjo in britkostjo napolnili vesoljno Cerkev.
V teh prežalostnih časih so zunanjim vladam delali hinavske in lažnjive obljube, kako bodo varovali Naše koristi, rekli so, da hočejo skazovati Cerkvi spoštovanje in čast, da oblast rimskega Papeža ima biti svobodna in neprikrajšana; merilo pa se je le na to, da bi Mi omamljeni s praznim upanjem ne spreumeli popolnoma, kakošne prežalostne in milovanja vredne reči Nas čakajo pod njih gospostvom. Sej dobro smo vedili brezbožne namene, ki so lastni ljudem, ktere zbira pohlep po novo-tarijah in pa pregrešna zveza, in smo očitno napovedovali, da ta božjeropni napad ne meri toliko na potep-tanje Našega deželskega gospostva, kolikor na to, da bi po zatertem časnem gospostvu toliko ložej razdjali vse cerkvene naprave, premagali veljavo svetega Stola in popolnoma v nič djali oblast namestnika Jezusa Kristusa, ki jo Mi, če tudi nevredni, imamo tukaj na zemlji.
Ako to delo razdjanja in prekucevanja vsega, kar tiče cerkveno poslopje in red, še ni doveršeno, kolikor namerja osnova in sovraštvo preganjavcev, se more reči, da je pa doveršeno, kar tiče naj veči podertije, ki so jih dozdaj nakopičili; in zadosti je, ako se ozremo na postave in določila, ki so oklicane od začetka novega gospostva do danes, ter jasno vidimo, da vse po malo in malo, eden za drugim so nam bili ugrabljeni vsi po-močki in aredki, kterih neogibljivo potrebujemo, da vladamo Cerkev katoliško, kakor je prav.
In zares, brezbožnost, ki se je spolnovala v zatiranji cerkvenih redov, nas je v veliko škodo oropala mogočnih in koristnih pomočnikov, kterih djanje Nam je skoz in skoz potrebno, da se zveršujejo vradi cerkvenih redov, in opravljanje tolikih oddelkov Naše službe. In o ravno tistem času je v tem Našem mestu razdjala toliko hiš, ki so v se sprejemali redovnike tujih narodov, kakoršni so pretekle čase navadno hodili v to stolnico poživljat se na duhu, in odgovor dajat od svoje službe. In spodrez&la je korenine tolikim koristnim in rodovitnim sadicam, ki so razširjale v vse dežele po svetu sad blagra in mira.
Ravno ta krivica zatiranja je mahnila po vstavih (kolegijah), ki so bili vstanovljeni v Rimu , da pripravljajo delavce za ss. miaijone, ki naj bi nosili luč evangelija tudi v daljne in divje dežele; nesrečno je ugrabila tolikim narodom zveličaven pomoček pobožnosti io ljubezni in to tudi še v prehudo škodo svetne izobraženosti človeštva, ki izvira iz svetosti, učenosti in moči naše svete vere.
Te tako imenovane postave, same na sebi naj bolj neusmiljene, koliko bolj sovražne blagostanju človeškega družbinstva, so dosegle pa še veči terdobo po novih na-redbah deržavnih ministrov, po kterih se z ostrim žu-ganjem prepovedujejo zedinovanja redovnih družin v skupni hiši in nove sprejemanja v redove obeh spolov.
Potem ko so bili cerkveni redovi razdjani, so osnove in delo razdjanja obernili na potertje medsvet-nega duhovstva, in dali so tisto nesrečno postavo, ter smo Mi in italijanski škofje z veliko bridkostjo mogli viditi, kako se mladi kleriki, upanje Cerkve, svetišu bogoskrunsko odtergujejo in ravno v ti starosti, ko se službi Božji hočejo slovesno posvetiti, so prisiljeni posvetni bojni meč si opasati in živeti po takem načinu, ki je naredbam in duhu njih poklica čisto in popolno nasproti. Kaj čem o tem še več govoriti?
Nasledovale so druge krivične postave, po kterih se je Cerkvi poropalo veči del vse premoženje, ktero je imela na podlagi posvečenih, vednih in nežaljivih pravic, in na njegovo m^sto so postavili le po nekaj malih prihodkov, ki so pa zmeraj podverženi nestalni
minljivosti časnih okolišin, dobri volji in poljabnosti deržavne oblasti.
Tudi smo mogli objokovati, ko so bili postavni lastniki brezobzirno pregnani iz tiatih premnogih poalopij, ki jih je bogoljubnost vernikov zidala z naj večimi stroški, vrednimi Rimskih keršanskih časov, in ki so bile mirno pribežališč Bogu pjsvečenim devicam, ali redovnim družinam; zdaj pa so obsrnjene v posvetne namene.
Dalje so bile iz naše oblasti io oskerbniatvu posvečenih služabnikov izmaknjene tolike dobrotne naprave in vstavi, posvečeni dobrotnosti in zverševanju usmiljenja. Nektere teh naprdv so bile vstanovljene od pre-čudne dobrotnosti samih rimskih papežev, naših prednikov, iu od bogoljubne darežljivosti zunanjih narodov za pomoč v potrebi in za polajšanje druzih rev in nadlog. Ako so n-ktere take naprave občinske dobrotlji-Ijivosti še pod Cerkvenim nadzorstvom, že ae kriči, da v kratkem je pričakovati postave, po kteri se nam bodo le-te naprave uieie, ali čisto razdjale, kar očitne pisma jasno in nedvomno ozuaoujejo.
Razun t*-ga smo vidili, iu to opomnimo z nezmčrno aerčno bridkostjo, kako je Cerkveni oblasti in vodstvu iztt rgan očitni m zasebni poduk v vedah in umetnijab, io učilo je izročeno ljudem sumljive vere, ali eelo očitnim sovražnikom Cerkve, ki se niso sramovali očitno spoznavati se k hudobnemu brezboštvu.
(Dalje sledi.)
Pirhi za r etiko not.
(Konec.)
Velika noč.
Po tolikem žalovanji se po vsem svetu oglasi: Ale-luja! Kristus je od smerti vstal! Veselje je nepopis-Ijivo, ktero navdaja vse serca. Med vsimi godovi, ki ae v keršanski Cerkvi praznujejo, je Velika noč naj veči in naj častitljivši. (Sv. Leon.) — Velikonočna nedelja je kralj vsih dni. Velika noč vse praznike tako presega, kakor solnce presega zvezde. (Greg. Naz.) — Sleherni postergaj ,,stari kvas", resi se greha, da boš vžival velikouočno veselje.
Kaj nam je premišljevati ta veseli dan?
Kristus je vstal od mertvih, io to vstajeoje je tako gotovo in spričano, da ga živa duša ni mogla in ne more utajiti. To mogočno poterjuje našo vero, naše upanje in naše lastno vstajenje.
Kaj nam je atoriti v oziru na ta praznik?
1. Vstajenje Kristusovo hvaležno premišljujmo. 2. Zveiičarja za milostno vstajenje serčno hvalimo. 3. Umirajoče z vstajenjem Gospodovim radi tolažimo.
Kaj pomeni blagoslovi evanje velikonočnega jag-njeta in druzih jedil?
Spominja uas na jagnje, s čigar kervjč je bil Mozes Izraelce v Egiptu smerti obvaroval, ktero jagnje je bilo predpodoba pravega velikonočnega Jagnjeta, Kristuaa Jezusa, ki je bil tudi ko ucdolžno Jagnje oarovan za naše živijenje, in je zdaj častitljiv cd smerti vstal. — Tudi druge jedila se blagoslov ljajo, da bi vernikom teknile v dušno in telesno zdravje ter bi se toliko bolj veselili prečaatljivega vstajenja Gospodovega.
Ali se sme tako imeuovani ,,žegen" že veliko sobot« vživati?
Bog ne daj pred nedeljo kaj mesnega vživati! Kdor bi lo atol il, prelomi post in atori smertni greb, ker ti i p'<*l. <;n.c cm ve,.ni tcunu je še zapovedani post.
Do kdaj teipi vel.koi. eni čas?
Do voeboboda Gospodovega, in do tega časa morajo vsi katoličani opraviti velikonočno spoved in sv. Obhajilo. Kdor bi to opustil, je izločen izmed udov sv. matere katoliške Cerkve, — ni več katoličan, dokler se z Bogom ne spravi. Kdor, postavim, je tudi bil pri spovedi, pa ni opravil, mora zopet iti, kakor mu je spovednik naročil, da ga izobčenje ne zadene.
Aleluja! Kristus je od smerti vstal!
Aleluja! vsi angelji glasite
Bogu, zmagavcu čez truhlobo smert;
Aleluja! vse ljudstva zadonite:
Končan je boj, — je batan, greh petert!
Odperti grob pričuje svetu slavno: Gospod, ki iz zavisti bil vmorien,
Naš Jezus, šel iz groba je zinagavno, Aleluja! Bod' hvaljen in češen!
V	obleki svitli angelj ozuanuje Ženam ob grobu: „Ni ga tukaj več!"
Morilcem straža plašna sporočuje:
Iz groba vstal je, solnčno je blišeč. —
Kristjan, radost naj serce ti prešine! Odrešen ai prekletstva, greha zdaj:
Naj ne strašč te več gomilne tmine, Telo tud' tvoje vstalo bo kedaj.
Telo da vstane takrat presvitljeno, In bt š zmagavcu Jezusu enak;
Imej zdaj sveto vero — rimsko — enr. Za vero bodi Kristusov junak!
Ne omahuj nikdar na levo, desno, — Terdno vso veruj, kar te Cerkev uči;
Nji služiti On vkazal je slovesno, Ki danes vstal iz lastne je moči.
Ce slepi s*et, vtopljen je v grudomol»tvu, Jo, kakor judjo Kristusa, čerti;
Pa veki vsi naznanjajo vesoljstvu:
Da z njo Gospod je, Cerkev v Njem živi!
Gospod, ki častno zmagal je hudobo, Nevesti hude spone bo razdj&l;
Ovenčal v novič jo s častjo, avitlobo; Ponižal vse sovražnike do tal!
V	zavesti tej zahvalo Njemu živo Zglasuj goreče z angelji vesel;
Povzdigni križ — zastavo prečastljivo, Na nji te smerti, pekla je otel.
Naj duh so tvoj zaupno k Njemu dviga, Ki kri predrago za te je prelil;
Neskončni čin ljubezni naj te vžiga, Da se Mu ves v ljubezni boš aaril.
Izlij občutke serčne v pesem krasno: Zmagavec smerti, sladki Jezus moj!
Aleluja! Aleluja! ti glasuo
Hvaležen pojem — rešen sluga Tvoj!
K h d p s I a v.
1* spozaoranji sr. rere ne bodi plaha
rera /
Preljuba anačajnost,
0j, čej si doma?
Petelin vertio je dober le na strehi, med katoličani ga ni treba. Kdor m mož-beseda, je revna beba; kdor nima postavnosti, se nikjer ne prikupi, tudi pri posvet-njakih ne; kdor priseženo zvestobo prelomi, ni piška-vega oreha vreden; kdor zarad ljudi, zarad časti, sa denar Boga zataji, je judež, očernjen pred vsim svetom! Bolj olikana beseda tako počenjanje imenuje „nezna-čajnoat". „Neznačajin človek" je nezvest plahutar, ki danes služi Bogu in svoji veri, ako se mu petiea kaže, jutri pa satanu in prostomišljakom, če mu srebernjak Judežev obetajo! „Neznačajni človek" je nezvesta klama, omahljivec, ki ima svoje poštenje za kaki košček časne koristi na prodaj.
Naj sramotniši je neznačajnost oziroma na vero, ko se omahljivec do samega Boga tako gerdo obnaša. Ako imaš srečo, da si katoličan ter pravoverec, bodi Bogu hvaležen in zvest, zakaj milijone jih je, kterim ta milost ni došla. Bodi stanoviten, zvest in serčan, in to značajnost moraš kazati v svojem govorjenji iu djanji, v vsem bitji in življenji. Ako si zapisan v kerstne bukve in se katoličana imenuješ, v svojem življenji pa si vse drugo, le katoličan ne: si ti neznačajen, nezvčst človek, sramovati se moraš samega sebe, sramovati se pred Bogom, sramovati se pred poštenimi ljudmi. Katoličan mora biti ves katoličan, skozi in skozi, v svojem spoznavanji in življenji. Le kdor je taki, se reče: ,,to je mož, to je značajen človek"; celo judje, turki in pogani ga spoštujejo, kakor se nasproti odpadnik vsakemu studi. Ravno te dni j« bilo brati, kako je eden Slovencev sam vidil, da tudi pravi turki odpadnika zaničujejo. Kdor tedaj vero zaverže ali pa s svojim prizadevanjem po naukih sv. vere ne živi, to ti je neznačajen — ,,žalostna njemu majka"! Kaj bo še le, ko pride pred Božji sodnji stol!
Cesar Konštantin Klor, oče velikega Konstantina, je bil pogan, pa je imel veliko kristjanov na svojem dvoru, — naj berže zato, ker se je med vsimi nanje najbolj zanašal, da so zveati in značajni ljudje. Sej se tudi dandanašnji vidi, da veliki sleparji in goljufi, veliki tatovi in morivci so izmed tistih, ki jim ni mar za njih vero; le zveBti verniki so tudi poštenjaki povsod. Nekega dne si Konštantin Klor eno izmisli, ki bi se dobro prilegla na marsikterem dvoru, v marsikteri vrad-niji, pri marsikterem gospodarstvu: hotel je svoje ljudi poskusiti, koliko tehta njih značajnost. Zbere toraj vse prčd-se, govori jim besede, ki so bile prav pripravne jih zbegati in jih spraviti v skušnjavo, da bi od vere odpadli; poslednjič zahteva od vsacega posebej, naj povč, kaj misli.
Nekteri izmed ujih, ki jih je lomil strah pred ljudmi in so jih plašili marsikteri časni oziri, se začn/> bati za čast, za službo; menijo si s tem srečo prav dobro podpreti, in — sramotno zatajč svojo vero; naj veči del pa se jih je serčno in moško odrezalo ter so se na glas naznanili za kristjane...
Sedaj še le je Konstantin razodel, kaj je njegov namen: ene je zavolj njih moške stanovitnosti obilno in slovesno pohvalil; grajal pa druge z živim očitanjem zarad njin mevžaete in kazni vredne nestanovitnosti. „Kako", je rekel, „bi mogli le-ti cesarju neprelomljivo zvestobo ohraniti, ker so prisegolomni in nezvesti proti svojemu Bogu?" Spoznal jih je nevredne svoje službe in spodil je zanikarneže s cesarskega dvora; une pa, ki jih je našel pripravljene odpovedati se rajši vsemu kakor
pa svoji veri, je po pravici čislal za svoje naj zvestejši služabnike, ohranil jih v službi in vedno naslednjič jim je skazoval dobrotno svojo prijaznost in zaupanje. Rekel
je: „To so značajni ljudje, zvesti svojemu Bogu, bodo zvesti tudi svojemu vladarju."
Znanemu knezu Biemarku, ki mu morebiti ni znana ta dogodba Konstantina Klora, se je pred nekaj časom boje ena pripetila, ki mu naj be?že ni prav dobrih sanj napravila. O priliki, ko se je v deržavnem svetu obravnavala šolska reč, je Bismark šuntal neko grofinjo, naj svojemu možu prigovarja, da bo v zboru glasoval po Bismarkovi misli; bil je namreč njen mož deržavni poslanec. Ali kaj mu grofinja odgovori? Rekla je: „Go-spod kntz, človek mora delati po svojem prepričanji, če ne, je mevža." Kako prav je iirela ona in kako napak Bismark, kaže tudi to, da je Bizmark za prav spoznal je nadalje ne nadlegati.
Katoličani, mladenči, gospodje, možje: ali niste včasi taki zanikarni plašljivci v spoznavanji svoje katoliške vere, da vas celo že.iske v tem premagajo, imajo več serčriosti in značaja kot ga imate vi! Ali imate te kaj vere? Menite kali, da Sin Božji ni govoril resnice, ko je tako slovesno zaterdil: „Kdor meue pred ljudmi spoznava, njega bom tudi jaz spoital pred svojim Očetom, kteri je v nebesih. - Kdor mene pred ljudmi za-taja, bom tudi jaz njega zatajil pred svojim Očetom, kteri je v nebesih. — Kdor se mene in mojih besed sramuje, njega se oo sramoval tudi Sin človekov, kadar pride v svojem veličastvu."
Bog nam daj moč: sv. vero spoznavati pred vsem svetom, v molitvi, v prejemanji ss. zakramentov, doma, na potu, v cerkvi, v drušini, pred visokimi in nizkimi, v sreči in nesreči, v zdravji in bolezni, v življenji in v smerti! O katoliška mladina, ti si začeta izglede pr ato-mišljakov posnemati, veliko izmed vas jih bedi po napčnih potih! Ti velikrat Kristusa pred ljudmi tajiš, ti sama svojo obsodbo podpisuješ! Ne bodi lahkomišljena, katoliška mladina, premisli in premišljuj one besede,, niso moje, Gospodove so, kteri te bo sodil!
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Pri Mariji Škapolirski na Češnjicah, 14. sušca. V
nedeljo, 11. sušca, ravno pred keršanskim naukom dobim od prečast. gosp. dekana Moravškega žalostno porov ilo: ,,Častiti gospod Frančišek Ks. Vrančič je daues ob 2 čez polnoč v Gospodu zaspal. Pogreb bo 13. t. m. ob 9." — Priporočivši po keršanskem uauku dušo ra-njega Božji milosti, taranom pa v pobožno molitev, se odmenim za torek na pogreb. Pot, po kteri se zamore le peš hoditi in je v lepem vremenu dobri 2 uri hoda, je bila zarad obilnega snega zelo slaba, sem ter tje vsa ledena, polzka, ali pa zamedena. Pa priporočivši se Iju-beznjivemu vodstvu svojega angelja varha in sleherno, če tudi malo težjo, nevarnejšo, stopinjo darovaje za dušo rajnega sošolca, sem čutil pot še zadosti lahko, in pred kot sem menil, dojdem v Moravče. Že med potjo mi s prijaznih gričev ubrano zvonenje pri različnih podružnicah razprostrene Moravske tare na ušesa doni. Blizo Moravč začujem mogočno ondotno zvonenje pri farni cerkvi sv. Martina, ker rajnega ravno v cerkev nes<L>.
V prostorno farno cerkev atopivši jo najdem vso napolnjeno vernega ljudstva. Bil je ranji Moravški domačin, ne pa oodotni dušni pastir. Ta obilna vdeležba vernega ljudstva je častno spričevanje za Moravske far-mane. Veliko sv. mašo so opravili preč. g. dekan Moravški sami, ki so tudi pogrebni sprevod vodili in lju-
bemu rajnemu poslednjo posteljo — v hladnem naročji matere zemlje blagoslovili. Poslovilni govor so pa imeli Vaški gosp. tajmooter. Vsih duhovnov z bratom rajnega vred bilo je pri pogrebu 23, vmes 5 sošolcev. Da tudi KamniČanje svojega nekdanjega dušnega vodnika de niso pozabili, so nam bili priče nekteri gospodje Kamniški čitalničarji, ki so došli k pogreba, in so peli po-pred v cerkvi pri sv. masi, pri kteri je orgljal gospod učitelj iz Doba, poznejše p t pri grobu še 2 slovenski lepo vbrano v čveterospevu zapeli. Gospod dekan so bili pri obedu omenili posebno poterpežljivost, s ktero je ranji prenašal svojo bolehnost in so rekli: bil nam je v tem ranji res izgled. Pripovedovali so tudi, kako se je tako rekoč v naročji svoje ljube matere počivajoč ločil iz tega sveta.
Povživljal je svojo dušo z angeijskim Kruhom za čas svoje bolezni, kakor sem slišal, pogosto. Bog mu daj večni mir! Vsim pa, ki so došli prijatelju ali du-hovskemu sobratu skazft poslednjo čast, Bog poverni, posebno pa še preč. g. dekanu, ki so ne le vse iz gole prijaznosti in keršansfte ljubezni po runjem tako lepo vravnali in opravili, ampak v svoji znani gostoljubnosti še kakor došie gospode duhovnike, tako tudi očeta in mater, brate in sestro ranjega pogostili.
Križ<*vskim farmauom (na Dolenjskem), kjer je ranji naposled pastiroval iu si svojo bolezen nakopal, bodi g. Frančišek š>s prav posebno v molitev priporočen. Dva gospoda kaplana, iu sicer oba precej krepka, čversta, je ta težavna fara zaporedoma zgubila. Sej pa tudi ni čuia, posla je ondi dosti za tri duhovne. Ali zdaj je tam že nekaj let le po en kaplan, gosp. fajmo-šter pa še na nogi boleha. Ooa ranja gospoda kaplana sem spremljal k pogrebu. Kavno pri pogrebu r. gosp. kaplana Jakopa Grošeljna sem še prav posebno vidil, kako tudi dobri Križevci svoje duhovne spoštujejo in ljubijo. Se pozneje so njegov grob vedno s cvetlicsmi kinčali
Ljubljene svoje sošolce pa, ki smo z g. Frančiškom zgubili že tretjega sobrata in tovarša (namreč čč. gg.: Jakopa Juvana in Krnesta Cubra), naj opomnim prijateljske obljube, ki smo si jo kot sošolci in duhovski sobratje nasproti dali, predno smo se po različnih svojih službah razšli, obljube namreč, da po vsakterem umer-lem tovaršu opravimo ostali vsak po tri ss. maše. Bog daj nam, ki smo bili v bojnem letu lHjl) v Kristusove vojšake posvečeni, ki služimo za sv. Cerkev v selo viharnem času, v dobrem vselej serčnim in stanovitnim biti, da se enkrat pa veselo zopet snidemo s svojimi ranjimi tovarši na Očetovem domu za vselej!
Iz Konjic, 20. sušca. {Veliko zluČinstoo.) Človek bi komaj verjel, kar se je sinoči, v god sv. Jožefa, v Oplot-nici (veliki vasi (,'adramske tare) zgodilo. Ali Bogu se smili, da je vse gola resnica. V sredi vasi prebiva ba-rsntalec z lesom, Leopold Magerl po imenu, s svojo malo družino v lastni hiši. Sinoči je šel bližnjega soseda Jož. Kosa za god vezovat. Za varba doma pustil je svojo pridno, zvesto in pobožno deklo, Ano Gajše-kovo, s Sladke gore doma. O poli dvanajstih pride gospodar s svojo družinico domu. Pa kdo popise strah, kteri je vse obšel, ko najdejo vežne vrata vomljene — v hiši pa vse tiho, vse temno. »Roparji so bili tukaj — to je gotovo!" — Ali kje je Ančka? se vprašajo med seboj. Ko notri stopijo, najdejo hišo oropano — Ančko pa, zvesto deklo — zaklano v lastni kervi vtopljeno na postelji inettvo ležati. Grozuviten pogled! Berž ko ne, se je deklica zbudila io na pomoč klicala. Roparji so pa siroti ueusmiijeno vrat do vertenca prerezali. Rane na njenih rukah in kri po steni pričuje, da se je s tolovaji še borila. Gotovo strašna smert! Vendar nate
Ančke ni našla nepripravljene. Zjutraj je bila pri spovedi in pri sv. Obhajilu, kar je sploh pogostem opravila. Naj bi si to zapomnili zlasti oni, ki še velikonočno spoved radi na zadnje dni odlagajo, da ne govorim o tistih, ki jo mar celo opuščajo! Našli so jo pošteno oblečeno, kakor se pobožnemu keršaoskemu dekletu spodobi. Zaupajmo, da njej je sv. Jožef pri Bogu milostljivo sodbo sprosil, ker je njegov god tako lepo obhajala. Časne kazni, ktere bi še kje bila imela prestati, je s toliko bridko smertjo gotovo pred Bogom poravnala.
Kar gospodarja zadeva, so mu tolovaji veliko škodo napraviJ. Odnesli so mu čez 100 gl. v srebru in cekinih. Vendar tega, kar so berž ko ne (roparji) iskali niso našli. Pred nekimi dnevi je na Polčanski pošti prejel (J0O gl., za katere so tolovaji brez dvoma vedeli. K sreči jih je pa bil tako shranil, da jih tolovaji niso našli. Druga še veči sreča je bila za njega, da ni roparjem v roke prišel. Pobrali so mu razun drugih reči tudi puške in pišt< le. Strašansko klanje bi bilo znalo nastati, ako bi bil prišel gospodar poprej domu.
Gosposka je že po noči zvedela o tej strašni nesreči. Bog daj, da bi prišli zločinom na sled! Pred nekterimi leti so ropar|i v Sladkogorski fari poštenega kmečkega zasebnika Blaža Cvenka na enak način umorili in oropali. Viši sodnija je lepo darilo obljubila onemu, ki bi pomagal roparje zaslediti. Tam se doslej še ni posrečilo, znabiti vendar tukaj.
O blaženi liberalizem! O presrečna nova era, ki s svojimi bvalivci Frančeškone, Haklerje in njim vredne pajdaše rodiš!
Poznejši pristave k. Žalost za ranjko Ano Gajšekovo je velika v Oplotuici, kakor okolici. Sirota je bila štiri rane prejela na vratu in palec s.» ji malo da ne odrezali. — Enega teh zločinov so zasačili blizo Maribora, kamor so jo bili vsi roparji n»peli. Vjeli so tudi mlado žensko, ki je boje oropani denar izdajala. Roparji so menda iz Mariborskega okraja doma. Poglavitni je berž ko ne na Ogersko pobegnil.
iS Oseka na Goriškem, 23. sušca. *) Gotovo ni prinesla diaga nam „Zg. Danica" še nikdar kakega dopisa pod imenom omenjenega naslovnega kraja „Oseka", kakor tudi ne iz onega Oseka v Slavonij', ki je po velikosti podoben naši ,,solnčni Gorici" — avstrijanski Nizzi. In zakaj nek sem si jaz zmislil ravno zdaj za velikonočni čas od tukaj pervikrat v „Zg. Danico" pisati? Pervi in slednji razlog tem versticam je ta, da bo 3. aprila t. 1. ravno leto, odkar je bila tukaj vstanovljena v novo vikarija. Ker pa „Danica" rada prinaša članke, ki zadevajo zadeve in življenje sv. matere katoliške cerkve, naj se mi dovoli spregovoriti nekaj besedi, ki zadevajo vstanovljenje in čast tukajšnih prebivalcev. Ravno vstanovljena vikarija je živa priča, kako lepo tli vedno v sercih vernih katoliških Slovencev ljubezen do Boga in njih zveličanja. Razlogi, zakaj je blagovolila naša prečast. goriška nadškotija uslišati že dolgoletne prošnje tukajšnih prebivalcev, so v istem vstanovnem pismu našteti, ter glavni so tile (št. 580, die 3. Aprilis 1876; vstanovno pismo):
„Ker so Nas prebivalci občine Oseka in Vitovelj v čermški tari že pred mnogimi desetletji in posebno te poslednja leta serčno neodjenjaje prosili, da bi dobili lastnega duhovnika, ki naj bi opravljal službo farnega namestnika (vikarija), smo Mi Andrej nadškof želje in prošnje tih prebivalcev uslišali, ker so operte na dovolj tehtne razloge, kakor so: oddaljenost tih krajev od farne cerkve v Čeroičah, več ali manj eno uro, izdatno šte-
*) V zadregi smo spustivii bolj osebne reci spis okrajšali ; nadjamo se, da bo prav tako. Pozdravijeui! Vr.
vilo duš, ki se je namnožilo že na 1060 duš, io ker obstoji že tam (od 1873) Šola za mladost, smo odločili tedaj lastno vikarijo v Oseku vstanoviti, ter jo s tira vstanovnim pismom za vstanovljeno razglašamo, z odvisnostjo od černiskega fajmoštra in pod sledečimi pogoji" itd. Poleg tih vzrokov je bilo še več drugih, kakor je za toliko se naraslo število vsih farmanov premala farna cerkev, ki bi se bila morala za obseg toliko vernih zdatno povekšati in razširiti; pastirska služba po tolikanj raztreseni fari je prihajala za dva duhovnika, fajmoštra dekana in le enega kaplana, že pretežavna, ter bi moralo za naprej oskerbovanje duš in podučevanje v keršanakem nauku pri tolikih otrocih — kolikor toliko — škodo terpeti. Zato ao bili prebivalci nove vi-karije te od preč. nadškofijstva jim skazane dobrote silno veseli, kar so tudi o prihodu svojega pervega vikarja (č. g. M. V.) 4. maja 1876 očitno naznanje dajali. Kes, da dobra reč ni čisto brez nasprotnikov, kteri pa bodo zaupljivo tudi spoznali, da naj boljši je edinost.
Vikarijske cerkve varuh je sv. Martin škof, kterega si je tudi po Kranjskem in vsem katoliškem svetu toliko cerkva pomočnika izvolilo. Prilično sloveča božja pot je podružnica Matere Božje na Vitovljah, na prijaznem griču nad Čavnom. Ta zarad starosti sloveča cerkev je bila 1518 v imenu oglejskega patrijarha od Daniela de Kubeisa, škofa v Carole nad Benedkami, posvečena. Podpisan je na pergamentu tudi patrijarhov kancelar Avgust Sanctoniraio.
Cerkev je dostatno velika in v lepem zlogu zidana ; le prazna je še, ker je uboga. Ljudje so z malim razločkom prav dobri in vneti za Božjo čast; pa letos jih tare, kakor ostali svet, revščina zastran lanske neslišano slabe letine.
v Marijd-Zveidi v Bosni, sv. Jožefa dan 1877. — Ker se Kraujci že od davno tolikanj za nas pečajo, jih bo morebiti mikalo kaj bolj natancega slišati od nas in od našega kloštra.
Tedaj še žive tam-doli ti Trapisti? O še še žive, in jih je celo še zmeraj več, dasiravno je že to veliko, ako se njih število ne manjša. Zakaj poldrugo leto je, kar se je število kristjanov v ti deželi po vsih »trančh zmanjšalo; ali bi se bilo tedaj čuditi, ako bi bili tudi Trapisti desetinjeni?
Danes enkrat sem se potrudil jih šteti. Do sedaj nikoli uisem za gotovo vedil, koliko udov šteje naša hiša. Pa soj je tudi težko zapomniti, ker vedno prihajajo in odhajajo, se torej zmeraj menja število. Danea tedaj nas je 46 s prijorom. Po rojstnem kraju se ti šest in stirdeseteri možje delč v naslednje dežele in okrajine: Dunajčani so 3, Spodnje-avstrijancev 5, Gornje-avstri-janei 3, Badenci 4, Virtenberžana 2, obrenska Prusa 2, pruska Hlezaka 2, Hervat 1, Moravče v 6, Slezak 1, Oger 1, Parci 4, Korošec 1, Štirci 3, Holandec 1, Francoz 1, Lah 1, Kranjca 2, Predarlci 3.
Po svojem prešnjem stanu in opravilih so bili: Kmetje, hlapci, atrežaji, bogoalovci, gimnazijci, profesorji, kaplani, župniki, redovniki, pu&avniki, cerkveniki, mizarji, čevljarji, krojači, zidarji, slikarji, tapecirarji, peki, kotlarji, ključarji, klepači, sobni malarji, tovarni delavci, mlinarji, čokoiadarji, tkavci, juristi, jezuitovski patri, bukvovezi, košarji, vojaki, plemenitaši, veliki in mali posestniki, vertcarji, učitelji, vervarji, vinski pisarji.
Enako raznoteri amo po jezikih. Pri nas imamo: češčiuo, madjarščino, francozčino, štirščino in kranjsčino, iiamenščino, laščino, bošnjaščino, latinščino, nemščino, poljščino, furlanščino, hervaščino.
Ako se bo dalje tako veršilo, treba bi bilo, da zopet Mezofanti vstane iz groba za tolmača.
Tudi po starosti delajo ti 46teri dolgo stopnjo;
ljudi imamo od 14. pa do 60. leta, še celo GOietnih novincev. Od vsih teh jih je 16 v koru, tedaj belo oblečenih, in med njimi 7 mašnikov. Trideset jih je bratov lajikov z rujavim habitom.
Pri tolikih ljudeh in rokodelcih se nam vendar pogreša še mnogoterih delavcev. Se sraeraj več zidarjev, več krojačev in mizarjev, in saj še enega kolarja bi mogli imeti. Tudi za poljsko delo, oranje itd. nam ae manjka bratov. Ako bi jih sami dosti imeli, ne bilo bi nam treba tujim rokodelcem toliko denarja dajati in zamogli bi s temi dninarji marsikaj druzega dobrega doseči.
Ako zdaj Kranjsko primerjam z drugimi deželami in v postavljenem zapisniku nahajam lc samo dva Kranjca, moram reči, da to je veliko premalo, in sicer iz dveh vzrokov. Pervič so Kranjci po rodu in jeziku sorodni z Bošnjaki, in veliko bosauskih prebivalcev se je boje nekdaj v Kranjsko izselilo; sej en kraj na Kranjakem se imenuje Banjaloka — po izselcih iz okraja bosanake Banjaluke. Ali se ne bode vnukom nekako posebno tožilo po deželi njih očetov, da bi tam kakor Trapisti služili Bogu in svojim bo^nskira bratom?
Daije je Kranjsko prav blizo Bosne, in po železnici in parobrodu se zdaj pride v poldrugem duevu. Ta pot se opravi z 10—12 gold. Ako torej Predarelsko ali Badensko da po enega Trapista, bi jih moglo Kranjsko primeroma dati 3—4, brez ozira na sorodstvo.
K temu pa se Kranjec šestkrat hitreje in ložej nauči tukajšnega jezika, kakor pa Badenec ah Predarlec. Kaj čem potem reči še le o vzhodnjem ali zahodnjem Prusu, ki mora s tolikimi stroški sem popotvati?
Kaj neki je vzrok te vnemarnosti v dajanji novincev? V pomanjkanji poklica v red ta vzrok ne more biti, kajti Kranjci tudi v druge redove dajejo veliko avojih ljudi. Še manj pa je v mebkužnoati in lahkoživ-nosti, zakaj Kranjci so vterjeni z delom iu slabim živežem. Menim, da vzrok je bolj v pomanjkanji pojas-novaoja in spodbudovanja po kranjskih duhovnih. Ako bi domači duhovni ljudem dopovedovali, kako važen je ta red za ondotno deželo, kako naglo se razširja po Bosni, kako zaslužljive so klošterske dela in početja; bi se vender moralo več Kranjcev pri nas glasiti.
Kar tiče denarno podporo našega kloštra, ae je dosedaj Kranjsko pred naj večini delom, pač da, pred vsimi drugimi avstrijanskimi deželami naj bolj skazo-valo, „propterea laudo vos" (zato vas hvaiim); kar pa tiče dajanje ljudi za naseljevanje Trapistov — „in hoe non laudo vos" (v tem vas ne hvalim i. Zakaj v tem se pač niste skazovali. Moža, ki ju imamo iz Kranjskega, sta le iz nižjih rokodelcev, ki v kloštru nikoli ne bodeta kacih velikih del doverševala. Velikost daru pa je v njegovi tehtnosti in v nate zanj i, ki ga je treba, da se človek premaga in daruje. Cverste mlade duhovne izpustiti, je gotovo darežljivost za škofijo, za deželo. Pa tacih še nimamo s Kranjskega. S samimi krojači in košarji ne morem začeti staviti novih samostanov; k temu potrebujem prijorov, oskerbnikov in noviških vodnikov, ob kratkem, čverstih, gorečih, mladih, močoih, djansko izurjenih duhovnov...
Tacih duhovnov pa ima Kranjsko, če tudi ce zadosti, pa vender več memo veliko drugih škofij. Ali bi bila mar to celo tako nedosegljiva darežljivost, ako bi nam vsaka škofija prepustila saj enega čveratega duhovna? Se ve, taki duhovni bi morali k nam priti edino le s tem namenom, da bi bili dobri Trapisti in druzega nič ne, nadaljno Bog iz njih stori...
^Dalje nasl.)
Opomini 11 a Oglej.
Potopisne čertice.
(Spisal Janez Bile.)
(Dalje.)
Po tem kratkem zgodovinskem premišljevanju stopimo, dragi bravec, v velikansko hišo Božjo!
Po nekoliko stopnicah navzdol pridemo v cerkev. Pokropimo se z blagoslovljeno vodo, ktera je hranjena v silnem kamenu, kapitelu velikega stebra, ki je svoje dni znabiti kinčal kak malikovavski tempelj. Pokleknemo v bližnjo klop, da na tem svetem mestu odkrijemo v kratki molitvi Večnemu prošnje in želje svojega serca, da tukaj eebe in svoje priporočimo v priprosnjo blaženim nebeščanom , kteri so ta kraj s svojimi stopinjami, znabiti s svojo kervjo posvetili, kterih ostanki tuktj po-veličanja čakajo. O kako lahko se tukaj človeško serce proti nebu povzuigne, kako lahko človek za kake trenutke posvetne skerbi in britkosti odloži! Nikoli ne bom pozabil dne, ko sem bil v Oglejski baziliki. Oglejmo si jo zdaj nekoliko!
Cerkev ima tri ladije, srednja je mnogo viša od stranskih, in je r.a križ zidana. Njena dolgost je 3o Bežnjev, širokost IG sežnjev, v križu je 26 sežnjev široka, visoka je čez 14 sežnjev. Njen zvonik je 38 sežnjev visok in 5 sežnjev širok, ter ves iz rezanega kamna zidan. Sredi v zvoniku je drug stolp, krog kterega se vije 108 stopnic do verha velikanovega. 22 velikanskih kamnitih stebrov nosi bazilikin strop ter loči srednjo ladijo od stranskih. Altarjev ima cerkev le 8, če prištevamo altar pod cerkvijo v kapelici sv. Mohora in Fortunata, pa Š- trikrat toliko jih hi lahko stalo v velikih prostorih svetišča. Ker je cerkev za farane prevelika, je B >žja služba večidel na altarčeku v sredi cerkvi-, ki na samem stoji, in le o velikih slovesnostih je BV. C. Iioii v prezbiteriji oa giavnern darilniku, do kterega se p*ide od dwh str<.Li po 14 stopnicah. Altar ta je majhen in ne obsega druzega kot mizo, v sredi sv. razpelo in nekaj svečnikov. Krog altarja jc mnogo sedaj zapuščenih korarskih sedežev, in v sredi starinski kam-nati patrijarhov stol. Pravijo, da je že pervi vladika sv. Blohor na nj«-m sedčval. Pevskega kora in orge!j ni v cerkvi, ampak na vzvišenem mestu pred velikim altarjem je prostor za pevce. Kako bi pač tukaj kake Gor-šičeve ali Malahovskove orgije s 36 registri donele! sem si mislil, ko sem se zastonj po orgijah oziral.
Pod velikim altarjem je podzemeljska cerkev, ali kripta z altarjem ss. Mohora in Fortunata. Za altarjem počivajo v velikih železnih skrinjah, zavarovanih z debelim železjem, blaženi ostanki oglejskih patronov in mučencev. Nekdaj je bazilika hranila veliko več svetih ostankov, ali ko je cesarica M. Terezija z dovoljenjem papeža Benedikta XIV škotijo razdelila, so tudi ostanki romati morali v Gorico in Videm, in le en del jih je še tukaj ostal. *)
Pokazal nam je naš vodnik, zgovorni in priljudni cerkvenik Oglejski, še marsikaj zanimivega po cerkvi, n. pr. altar sv. Ilieroniroa, cerkvenega velikega učonika s pristavkom, da je bil sv. Hieronim tukaj kerščen(V); dalje velikanske marmornate rake, ki hranijo ostanke očakov iz družine ,,della Torre"; več marmornatih starinskih plošč, starih podob po zidu itd. Sv. Rešnje Telo je shranjeno, kakor sploh po škofijskih cerkvah, na stranskem altarju.	(Konec nasl.)
Razgled po svetu.
Avstrijansko. Deželni zbori (razun dalmatinskega in gališkega) so sklicani na 5. mal. travna. — Deržavni zbor se zopet prične 23. mal. travna.
Dunajski nadškof SO sprejeli Častno predsedstvo v shodu katoličanov, ki bode na Dunaju od 30. aprila do
3.	maja. Zarad deželnih zborov je namreč ca omenjene dni preložen. — Želeti je, da bi se veliko katoličanov vdeležilo tega znamenitega shoda.
Badejoviski ikof milgosp. Jan. Valerijan Jirsik v priserčnem pastirskem listu svojim vernikom naznanuje škofovsko 50.etnico sv. Očeta in jih oporuiuja, da naj jo prav vredno obhajajo. Kako pa? 1. Naj prosijo, da bi dobrotljivi Bog jim dal ta dan v d«.želenem zdravji doživeti in jim pošiljal pom'č iz svetiša zoper zalezovanja njih sovražnikov. 2. Zeli, da bi 3. rožnika verniki bili prav obilno pri Bežji službi in se po vredni spovedi in sv. Obhajilu vdeležili od sv. Očeta podeljenih odpustkov, ktere zamorejo darovati tudi dušam v vicab.
4.	Ker so bili sv. Oče svojega posestva oplenjeni in ker od svojih „lupežnikov;< nočejo in nikakor ne morejo sprejemati podpore za vladanje vesoljne sv. Cerkve po vsem svetu, torej je očitno, da le iz djanske ljubezni vernih katoličanov zamorejo zajemati izdatnih pomočkov za tolike potrebe sv. Cerkve po vsem svetu. Torej naj sodijo sami, če ni to Bogu ljubo delo, ako otroci ne le z molitvami, ampak tudi z milodari podpirajo Pija IX. To pa bo obilno povernjeno, sej resnica je, da bogate cbresti nese, kar otroci dajo ubožnemu očetu. Zato bo v vsaki duhovnijski cerkvi zbirka darov za sv. Očeta, ktere način in čas viši pastir prepustijo častitim duhovnim pastirjem. Kakor iz naj daljniših prekomorskih dežel, tako pojdejo tudi iz mile češke domovine mnogi zastopniki o tisti priliki v Rim, in ti bodo darove poli žili pred sv. Očeta. — Poslednjič priporočajo škof bratovšino sv. Mihela, ki se je letos pričela po vsem Češkem.
Drobne novice. Oernogorski knez je sprejel podaljšanje primirja s Turčijo do 13. mal. travna. — Misli se, da sporazumljenje med Rusijo in Anglijo v cziru na Jutrovo, se ne da doseči: Rusija noče razorožati, Anglija noče postaviti Turčiji obroka, do kdaj mora zveršiti zboljšanja za kristjane. Zdaj se zanašajo še na zvezo treh cesarjev, da se mir ohrani: toda v Berlinu in zlasti na Dunaju, pravi „Unita", so razžaljeni, ker je Rusija obravnavala neposredoma z Anglijo, in tudi ta točka ni brez pritežnosti. Ubogi Slovani! — „Standart" piše, da g. Elliot, angleški poslanec v Carigradu, se verne nazaj v Carigrad, in verjetno je po njegovi misli, da tudi druge vlade bodo posnemale njegov izgled. — Iz Berlina naznanjajo, da sultan je oklic&l pomilostenje za Bulgarijo. — V Carigradu je neprenehljivo gibanje v prid Midhat-paša; novi zapori. — Brazilija po novem štetji ima 9,981.478 prebivalcev; med temi je čez poldrugi milijon sužnjev. Tudi ima cesarstvo skor 16 tisuč slepih, 11.595 gluhih, v vsem imajo 82.621 pohabljenih, to je 1 na 120. — V Benedkah so tatovi zlezli v pi-sarnico deržavnega poslanca Fambri-a in so mu ukradli 32.000 lir. Bili so časi, ko so dolgoroki grabili papežu, škofom itd.; zdaj so jih jele druge misli obhajati.
*) Glej o tem obširni spis v bukvah Monsig. GloboČ-nika: „Življenjc sv. mučencev Oglejskih Kocijana in tovaršev."
Cvet in sati zveste motilve.
Zahvale.
Št. 1. Na živo prošnjo k Mariji, N. Ij. G., in po storjeni obljubi za naznanilo, nam je ljubi Bog veliko škodo odvernil pri živini. Hvala Bogu, ki se tudi živin-četa usmili na prošnjo N. Ij. G.! Češena Marija!
Z Gorenjskega, 25. sušca 1877.
Št. 2. Bil sem tako zelo b« lan, da mi že marskdo ni več zdravja obetal; v ti bolezni me moja skerbna mati priporoče v bratovsko molitev Naše ljube Gospe z obljubo, ako se mi zboljša, to zopet koj po „Danici" razglasiti, in opravljali smo tudi devetdnevnico k sv. Jožefu; in potem se mi je koj na bolje obernilo, tako, da sedaj že vse dela lahko opravljam: tedaj spolnim dolžnost in naznanjam vročo zahvalo v naj veči slavo Bogu in v zahvalo Naši ljubi Gospej presv. Serca in sv. Jožefu za milost zad< bljenega zdravja, ter se še na dalje vsa družina tej častiti bratovšini v dušnih zadevah v molitev lepo priporoča.
Martin Mencinger.
Zahvala in prošnja.
Izpolnovaje obljube se preserčno zahvalujeva za prejeto milost, ter prav zdatno zboljšanje bridke bolezni, in nadaijevaje devetdnevnice, ako je Bogu v čast in v dušno zveličanje, da bi popolnoma zdravje dosegle, se s preserčno prošnjo še priporočujeve v združeno molitev bogoljubnim udom te preblage bratovšine. „Naša ljuba Gospa presv. Jezusovega Serca, prosi za nas Boga."
V Podgorji, 26. sušca 1877.
Mati Jera, hči Micka Mazovič.
Prošnje.
Št. 1. Svojega nevarno bolnega brata priporočujem bratom in sestram Naše ljube Gospe v zvesto molitev, da se še ozdravi, če je Božja volja.
Iz Ljubljane, 25. sušca 1877.
Št. 2. Enako priporoča prav živo v bratovsko molitev naše ljube Goapč neka mati sebe in svoje otroke, da bi se j h Bog usmilil v dušnih in častnih potrebah.
Iz Ljubljane, 26. sušca 1877.
Št. 3. Nt ki gospod je enako serčno priporočen za pomoč v dušnih in telesnih potrebah.
Št. 4. Neko prav hudo dušno zadevo nekdo pri-serčno priporoča bratovski molitvi, da bi jo Marija, Naša ljuba Gospd presv. Serca, prav vravnala.
Št. 5. G. G. z Verhniške okolice se priporoča v bratovsko molitev, zlasti tudi gg. duhovnom, da bi na priprošnjo N. Ij. G. zadobil pomoč v dušnih in telesnih potrebah.
Št. 6. Neki mož prav goreče priporoča častitljivi bratovšini v molitev svojo silno nevarno bolno ženo, da bi ji usmiljeni Bog, ako je njegova sv. volja, na prošnjo Marijino in sv. Jožefa in na molitev bratovsko še podelil zaželeno zdravje, pa voljno poterpljenje v bolezni. Ako se }i zb. ljša, obljubim to milost po „Zg. Danici" naznaniti.
Anton Zadnik.
Št. 7. Usmiljeni bratje in sestre! Prav z vročim sercem vas prosim, prosite našo ljubo Gospo presvetega Serca, naj se usmili naših tolikih britkost, dušnih in telesnih, in nam pridobi potrebne pomoči za dušo in telo, posebno pravo obžalovanje grehov in priserčno ljubezen do Jezusa in Marije. Ako nas Bog usl.ši na Ma-
rijno priprošnjo, ji hočemo po ,,Danici" priserčno zahvalo izreči v njeno veči slavo in ljudem v veči zaupanje.
M. C.
Št. 8. Neka bolna oseba, ktera je tudi v bratovšini naše ljube Gospe presv. Serca, se prav goreče priporoča vsim bratom in sestram v molitev, ako je Božja volja in nje duši v izveličanje, da bi zadobila po priprošnji Marijni zopet ljubo zdravje. Obljubi tudi, ako zadobi zaželeno gnado, v veči čast Božjo in slavo Marijno po „Danici" razglasiti.
Z Gorenjskega, 25. 6ušca 1S77.
Življenje tMiriuijsterih pomočnikov v sili.
(Dalje.)
1. Sv. Juri, spričevavec, pomočnik vojakov.
Njega praznik se obhaja v naši in po nekterih druzih škofijah 24. malega travna (aprila), v rimskem koledarji pa 23. tega mesca. — Pomenljive znumnja: Upodobuje (mala ali slika) se kot zal mladeneč pri 22 letih, večidel ua konji, v vojaški rimski opravi; v rokah derži sulico, s ktero usmer-tuje strašanskega zmaja, ki preti požreti imenitno gospo. — Na pomoč se kliče v skušnjavah zoper vero, ob živinski kugi in vojski.
Sveti Juri je bil v Kapadociji na Jutrovem rojen okoli leta 28U. Bil je sin keršanskih, imenitnih in premožnih staršev, ki so ga z mladega v strahu Božjem izrejevali. Po zgodnji smerti svojega očeta se podd z materjo v obljubljeno deželo (Palestino), kjer sta imela velike in bogate posestva, in sta pobožno Bogu služila. Ko Juri doraste, si 201etni izvoli po zgledu svojega ranjcega očeta vojaški Btan. Mladeneč, lepe postave in imenitnih zmožnost, kmalo pride do velike vojaške časti: bil )e viši poveljnik (tribun) oddelka cesarske armade, in ker je to službo prav natančno opravljal, ga cesar Dioklecijan pokliče v Nikoraedijo na cesarski dvor, kjer je imel tisti čas svoj sedež; ni pa še vedi!, da je Juri kristjan. Dve leti potem mu umerje njegova pobožna mati, in Juri je bil dedič velicega bogastva. Lahko bi bil po mislih tega svetd prav zložno in mirno živel; pa Bog mu je vse druge misli v 6ercu obudil: vojskovati se za presveto Jezusovo ime zoper malikovavstvo. Da bi ta svoj sveti namen toliko ložej spolnoval, sklene znebiti se vsega časnega premoženja; podd se tedaj v Palestino (Sveto deželo), razdeli bogastvo med uboge, da svojim sužnjim prostost in se verne v Nikoraedijo na cesarski dvor.
Tisti čas se je bila ajdovskega 1 judstt a lotila neka merzlota do malikov, jelo je opušali darovanje ca čast malikom: to pa cesarja Dioklecijana, gorečega roaliko vavca, grozno peče, toraj vpraša nialika Apolona v njegovem tempeljnu, kaj bi bilo vzrok ljudske merzlote do bogov? Satan mu iz roalika odgovori, rekoč: „Pravični so tega krivi." Cesar bi rad zvedil, kdo so „pravični". Nekdo izmed malikovih služabnikov mu pove: »pravični" se imenujejo kristjani, ki naše bogove zaničuje jo. Cesar sklene v svoji divji jezi keršan&tvo popolnoma zatreti, ter pošlje po vsem cesarstvu ostro povelje do vsih deželnih poglavarjev, da naj kristjane z vso mogočo silo primorajo darovati bogovom, nepokorne pa naj z ognjem in mečem pomore. V Nikomediji pokliče v »bor vse svoje svetovavce in biižnje deželne poglavarje, ter jim razodene svoje povelje, da morajo vse kristjane pomiriti, če se bojo branili darovati bogovom.
Sveti Juri dobro ve, da se mu bliža prehud loj, zato se tri dui z vedno molitvijo nanj pripravlja. Potem stopi pred cesarja v zbor, tekoč: ,,0 cesar in zbrani
očetje! doklej bote še zviševali svojo jezo zoper kristjane, vi, ki ste vajeni dobre postave dajati? Doklej bote še kovali krivične postave in nedolžnost preganjali? Doklej bote še silili pravoverne ljudi, da naj sprejmejo vašo vero, ko še sami ne veste, če je prava? Maliki niso ne bogovi; o ne, še enkrat rečem, niso ne bogovi. Kristus sam je pravi Bog, On sam je Gospod v časti svojega Očeta, ki je vstvaril in ohrani nebo in zemljo. Spoznavajte tudi vi to edino pravo in resnično vero; če ne, pa v.«aj pustite kristjane v miru živeti!"
Na tč besede imajo zborniki — vsi osupnjeni — svoje oči obernjene na cesarja, pričakovaje, kaj mu bo odgovoril; pa ga taka jeza tare, da kar besedice ne more spregovoriti, toraj migne Maksenciju, sedečemu na drugem stolu, naj mu da on odgovor. Maksencij ukaže Jurju, naj nekoliko bliže njega stopi, ter mu reče : „Kdo te je učil tako ošabno in prederzno govoriti?" Svetnik mu odgovori: „Kesnica me je učila." Maksencij ga vpraša: „Kaj je resnica?'1 Svetnik: „Kristus je resnica, ki ga vi preganjate.'4 Maksencij: „Ali si tudi ti kristjan?" Juri: „.Jaz sem služabnik našega Gospoda Jezusa Kristusa, v zaupanji vanj sem stopil v zbor, da mu »pričevanje dajem." Nato nastane v zboru velik šum med zborniki. Cesar zapove, da naj bodo tiho, in se oberne k svetniku, rekoč: ,,Zavoljo tvojega imenitnega rodu, zavoljo tvoje častite službe, ki si jo dosihmal zvesto opravljal, in zavoljo tvoje mladosti zanesem tvojemu prederznemu jeziku, ter tc kot dobrotljiv oče opominjam: bodi razumen, daruj našim slavnim bogovom, da rešiš svojo mladost strašanskih muk, in si nakloniš mojo ljubezen in še veči častite službe." Sv. Juri mu odgovori: „Serčno želim, da bi ti, o cesar! po meni prišel k spoznanju edino pravega Boga, in mu daroval hvalne daritve, ker potem bi gotovo prejel večno in bolj veličastno kraljestvo od tega, ki ga zdaj imaš; vedi namreč, da vse, kar zdaj imaš, je minljivo in zginljivo. Vse tvoje obljube in napovedane strahovite muke pa ne premorejo ne zmanjšati ne ugasiti ljubezni, ki gori v mojem sercu do živega Boga." Na te besede se cesar silno raztogoti, in ne pusti svetniku dalje govoriti; ukaže pa svojim služabnikom, naj ga s sulicami iz zbora pahnejo in v ječo tirajo. Sulicc so bile na konečh mehke kakor vosk, in ga niso celo nič ranile.
(Dalje nasl.)
Listek za raznoterosti.
It Ljubljane. „G 1 a s i katoliške družbe" so veliki četertek po dekanijskih potib, ki so prišli po ss. olja, razposlani po vsi škofiji. Dobe jih tudi udje, ki so z letnino zastali in morebiti jo kteri o tej priliki plačajo. Preč. gg. dekani in župniki so prošeni, da bi knjižico razdali med ude. Delce, kakoršno bode odsih-mal po večkrat na leto izhajalo, je prav podučno in mično ter ae upa, da bo občinstvo zadovoljno. — Ob enem prosimo gg. pisatelje, naj bi tudi za to knjižico, ki je namenjena zlasti ljudstvu, kaj prav dobrega in djanskega pisali in poslali, r. pr. gospodu društvenemu predsedniku ali vredništvu ,,Danice".
Sveti Oče, dobro pozdravljeni, so zopet pričeli sprejemati zaslišanja. — Tako piše ,,Unita" 27 sušca v nasprotji z mavtarskimi listi, ki Pija IX že toliko let živega pokopujejo!
Birma v Lavantinsbi škofiji. Milost, gosp. knezo-škof Lavantin-ki bodo cerkveno obiskovanje imeli in ob enem
zakrament bv. birme delili v naslednjih farsh in sledeče dni: 13. maja v Lembahu; 21. maja v Hočih; 23. junija v št.-Janžu pri Trajbergu; 24. junija v Starem tergu; 25. junija v Slovenem gradcu; 26. junija v Smartnu pri Slov. gradcu; 27. junija v št.-Ilu pri Misli-njih; 15. julija v št. Lorencu v Puščavi; 26. julija v Ruših; 31. julija pri sv. Tomažu pri veliki Nedelji; 1. avgusta pri veliki Nedelji; 2 avgusta v Ormužu; 3. avgusta v Svetinjih; 4. avgusta pri sv. Miklavžu poleg Ljutomera; 5. avgusta pri sv. Bolfgangu na Kogi, kjer bo ob enem cerkveno žegnovanje; 6. avgusta v Središču ; 8. avgusta v Zaverčih; 9. avgusta pri sv. Barbari v Halozib; 10. avgusta v Leskovcu; 11. avgusta pri sv. Vidu poleg Ptuja, in 12. avgusta pri sv. Trojici v Halozib.
V Rim, V Rim! Katoliški Avstrijanci, kakor nazna-nuje grof Ant. Pergen v imenu družbe sv. Mihela na Dunaju, bodo od sv. Očeta sprejeti 27. majnika. Kteri tedaj namčrjajo na papeževo 50letnico v Rim popotvati, naj bi se oglasili prej ko prej v pisarnici katoliških družb na Dunaju (Wien, I., Reichsrathsstrasse Nr. 3), kjer se bolj na tanko zve tudi o Času in stroških po-potvanja.
nuhorske spremembe.
V	TerŽaŠki škofiji: Konzistorijalna svetovalca sta imenovana: preč. župnik in častni kanonik gosp. Anton Hrovatin in č. g. župnik Matija Dubrovič. — Razpisane so duhovnije: Toma j, Osi p, Pasja vas do 31. sušca, Klana in Kosta Bona do 31. mal. travna. — C. g. Janez Buttignoni gre za duh. pom. v Skedenj (Servola).
V	Kerški škofiji: Č. g. Centrih Fr., tajm. na visoki Presnici, je dobil taro št.-Peter pri Vašinjah, in č. g. Jerman Juri, provizor v Slovenjem št.-Mihelu, faro Borovlje. JC. g. Štembal Mart. pride z Gorjan za provizorja v Čače in bode oskerboval tudi kuracijo v št.-Pavlu na Žili; Gorjansko faro bode oskerboval č. g. Vavtižar Luk., fajmošter na Ziliski Bistrici. Kuracija v Gorenčah je razpisana do 25. marca. — Umeri je 13. t. m. č. g. Wilenpart Rajmund, duhoven na Sentjanski gori. R. i. p.
Dobrotni darovi*
Za pribegle Ercegovince in Bošnjake: „Date et da-bitur vobis" (Luc. 6, 38.) 1 gl.
Za sv. Očeta: Neimen. 50 kr. z vošilom, da bi veselo obhajali svojo škofovsko 501etnico in doživeli še zmago sv. Cerkve; prosi sv. blagoslov.
Za afrikanski misijon: C. g. Ant. Jakšič fajmošter 7 gl. 63 kr. (ost. po nar. reččh).
Za sv. Detinstvo: M. Vandrovec 10 gl. (vsled dopisa iz Prage). — Neimenovana enako 3 gl., ki si hoče pri obleki pritergati, da bo ubogim otročičem pomagano.
Za sv. deželo: Iz Kamnika po preč. g. dek. 21 gl. — Po preč. Loškem dekanu M. Kožuhu 109 gl. 26 kr.
Za Božji grob v Jeruzalemu: Z Vojskega po č. g. V. Klobusu 3 gl. 60 kr. — S Sorice po č. g. M. Jerebu 1 gl. 90 kr. — Iz Vodic 4 gl.
Za bratovšino sv. Rešnjega Telesa: Z Vojskega 1 gl. 40 kr.
Pogovori z g g. dopisovalci,
G. V. v O.: \*6c prejmete v kratkem, če že niste. Hvala preserčna, in vesele praznike! — G. Mart. Sk. v C.: Zastrai-šiu. naročili založniku, da jih pošlje, ko bodo gotove.
Odgovorni vrednik: Kaka Jer.m — Tiskarji in založniki: Jožef Itlaziiiknvl dediči v Ljubljani.