ALTON www.bvdm.org www.fogra.org www.ugra.org www.eci.org Z objavo testnega paketa Altona Test Suite razli čice 1.0 so bile v test obdelave PDF-dokumentov zajete vse takratne aktualne standardne oblike zapisa podatkov PDF/X – glavni namen testne forme je bil ugotovi ti ustreznost/korektnost izhoda do- kumentov iz sistema obdelave/priprave. Prav zato je paket Altona Test Suite postal osnova za marsikoga v grafi čni industriji, da bi ugotovil: ali bo obstoje č produkcijski sistem zagotovil izdelek, kot je bil pri čako- van ob oddaji dokumenta, ali delovni sistem korektno obdeluje podatke po standardnem proto- kolu PDF/X, razvojnim skupinam je omogo čil razvoj zanesljivih poenotenih rešitev, ki dajejo konsistentne korektne izhodne rezultate. Altona Test Suite 2.0 – Tehni čna testna forma 2 Prvi mednarodni podatkovni standard PDF/X je bil objavljen leta 2001 (PDF/X- 1a, v letu 2002 mu je sledil PDF/X-3). PDF/X je tako postal vodilna oblika za- pisa za izmenjavo grafi čnih podatkov. V desetletju razvoja PDF-podatkov so se pojavile tudi dodatne zmogljivos ti to- vrstne oblike zapisa podatkov. Tako je v letu 2008 nastal nov standard PDF/X, PDF/X-4, ki je kon čno podpiral ve čslojni zapis s transparencami (sloji z defi nicijo prosojnos ti ), ti pografske znake Open- Type, pogojno/odvisno vsebino (»aka« sloji), strani, ve čje od 5 x 5 metrov, sli- kovno s ti skanje podatkov JPEG2000 in drugo. So časno se je razvil tudi standard PDF/X-5 in standardiziral delno izmenja- vo podatkov, ki je bila primerna za speci- fi čne potrebe grafi čne industrije in novih grafi čnih tržnih vrzeli. Nekatere od novih zmogljivos ti novej- ših razli čic PDF-sintakse, ki je bila stan- dardizirana s PDF/X-4, so se izkazale za odlo čilne v razvoju novih grafi čnih stroj- nih in sistemskih rešitev. Transparence ↗ so omogo čile popol- noma novo dimenzijo kompleksnos ti dokumentov. Omogo čile so kombini- ranje razli čnih vrst objektov, razli čnih barvnih prostorov, razli čnih vizual- nih u činkov prekrivanja, prosojnos ti , umeš čanja združenih skupin ti psko razli čnih objektov. Oblikovalcem so dale nove možnos ti krea ti vnos ti , na- ro čnikom ti skovin pa oblikovno ne- primerljivo bolj atrak ti vne izdelke. Ve čina drugih oblik zapisa se ni ve č 12 - GRAFI ČAR VZEMISI VZEMISI NA TEST SUITE 0 Ma ti c ŠTEFAN odgovorni urednik DELO, d. d. Dunajska 5, 1509 Ljubljana www.delo.si kosala s PDF-konceptom, saj je bil kot sintaksa bistveno naprednejši in vse- splošno hitro uveljavljajo ča se oblika zapisa podatkov v grafi čni industriji. Poleg tega so tovrstni podatki zagota- vljali odli čno kakovostno, korektno in zanesljivo obdelavo, kar se je odraža- lo na prav tako kakovostnih, korektno zanesljivih izpisih. Pogojna vsebina ↗ (pogosto poimeno- vana kot ve čslojna) je bila v PDF že nekaj let, vendar le malokateri proi- zvajalec PDF-upravljanih sistemov jo je dejansko kot tako implemen ti ral v zmogljivost oziroma funkcijo de- lovnega sistema. Ve čslojna oziroma pogojna vsebina omogo ča na primer integracijo ve čjezi čnih vsebin v en sam dokument, bralec pa nato med jezi čnimi razli čicami poljubno izbira, pri čemer so v skupni rabi vsi preo- stali neodvisni enoslojni grafi čni ele- men ti . V primeru izdelave embalaže so bili tako lahko integrirani dimenzij- ski, tehni čni in podobni podatki. Oblika ti pografskega zapisa OpenType ↗ , industrijski standard, ki je bil prav tako priznan kot ISO standard in je še danes znan kot Open Font For- mat na čin zapisa ti pografskih znakov (ISO/IEC 14496-22), združuje zna čil- nos ti ti pografskih na činov PostScript in TrueType ter popolnoma podpi- ra kodni zapis znakov Unicode, kar omogo ča zanesljivo korektno upodo- bitev tudi znakovno kompleksnejših tajskih in mongolskih pisav. JPEG2000 ↗ (ISO 15444) je nadvse pri- lagodljiva oblika zapisa bitnih slik. Ne smemo ga meša ti s splošnim poj- mom JPEG, saj za s ti skanje podatkov uporablja popolnoma drugo podat- kovno arhitekturo in algoritme. JPEG v primerjavi z zapisom JPEG2000 vedno znova ustvarja izgube, kar pa za zadnjega sicer ni pravilo. Na splošno omogo ča tudi bolj u činkovi- to s ti skanje podatkov v primerjavi z mo čno uveljavljenim in znanim ZIP- na činom. Podpira tudi širok obseg barvnih prostorov in upodabljanje z razli čnimi bitnimi globinami. Omo- go ča pa nekaj bistvenega, to je pro- gresivno dekodiranje slik, kar je še posebej prak ti čno za primer obde- lave in arhiviranja ekstremno velikih in podatkovno zahtevnih slik. Velikost strani ↗ v PDF-dokumen ti h je bila dolgo omejena na najve č 5 x 5 metrov, odslej jih je možno zaradi poljubnih uporabniških nastavitev dimenzij dolžine in širine na ti sni ti kar do velikos ti 381 x 381 kilometrov. Seveda je dimenzionalna zmogljivost absurdna in verjetno ne bo nikoli upo- rabljena v praksi, je pa možnost tako reko č neomejene poljubne nastavi- tve dimenzij izpisa elegantna rešitev predvsem za ti sk velikega formata. Kar nekaj novih možnos ti in razširitev obstoje čih zmogljivos ti PDF-zapisa podat- kov pa ni prineslo bistvenih naprednejših možnos ti upravljanja in izpisa podatkov v primerjavi z uvedbo podpore barvnega standarda generacije ICC 4 in barvno ne- odvisnega zapisa izvle čkov NChannel. Z razširitvijo možnos ti PDF/X-1a na PDF/X-3 na eni strani in kompleksno- stjo zapisa strukture podatkov v na činu PDF/X-4 na drugi se je pojavila potreba po zanesljivi kakovos ti obdelave tovr- stnih podatkov in možnos ti tes ti ranja zanesljivos ti in korektnos ti sistemov obdelave/priprave. Razvojne skupine so za konsistentno korekten razvoj v ta namen razvile svoje testne pristope, vendar se jim je ve činoma zataknilo pri analizi oblike PDF/X-4. Na drugi strani se želijo vse bolj tudi kupci programskih re- šitev vnaprej prepri ča ti , da so združljive z omenjeno aktualno standardno obliko zapisa PDF-podatkov. Kakor koli že, ve- dno so in bodo nesoglasja o tem, kaj je prav in kaj narobe interpre ti rano v pro- cesih obdelave PDF-podatkov. V skladu s kompleksnejšimi struktur- nimi novostmi oblike zapisa podatkov PDF/X-4 tehni čna testna forma Altona Test Suite 2.0 omogo ča izvedbo razli čnih testov skupaj z že vpeljanimi za standar- dna zapisa PDF/X-1a in PDF/X-3, kot je analiza gladkih zveznih prehodov senc in ti pografskih znakov PostScript in Tru- eType, kar je bilo na voljo že v razli čicah Altona Test Suite 1.0–1.2. Tehni čna testna forma Altona Test Su- ite 2.0 zadovoljuje vse potrebe vklju če- nih v obdelavi in izdelavi dokumentov PDF/X-4. Testna stran vklju čuje serijo testnih elementov, ki omogo čajo hitro GRAFIČAR - 13 VZEMISI >> VZEMISI in zanesljivo analizo ustreznos ti obdela- ve/izdelave omenjenih dokumentov. Vse elemente je zasnovala in dokon čno razvi- la skupina ECI - European Color Ini ti a ti ve, skupina strokovnjakov z boga ti mi izku- šnjami v razvoju vseh obstoje čih razli čic standardov PDF, razvoja rešitev obdelave podatkov PDF in digitalnih ti skarskih reši- tev s tovrstno podatkovno podporo. Kdo in kako naj uporablja tehni čno testno formo Altona Test Suite 2.0? Razvojni inženirji in proizvajalci orodij sistemov in rešitev obdelave/izdelave do- kumentov PDF/X-4 naj bi z njo preverili: zanesljivo kakovost obdelave RIP-sistemov, ti skalniških gonil- nikov, ti skalnikov, preskusnih sistemov, prikaz dokumentov znotraj PDF-aplikacij, zanesljivo kakovost obdelave re- šitev, ki podpirajo PDF/X-4, kot so barvni pretvorniki, rešitve op ti mizacije izvle čkov ali orod- ja za delno ali celostno izdelavo postavitev strani, zanesljivo kakovost upravljanja PDF-dokumentov oziroma oro- dij na primer uvažanja/izvaža- nja ali potrjevanja teh. Ponudniki grafi čnih storitev priprave, ki v svoj delovni sistem sprejemajo po- datke PDF/X-4, lahko enostavno preve- rijo korektnost obdelave svojih sistemov. Tako lahko odkrijejo slabos ti posameznih korakov obdelave, ki lahko obdelujejo podatke popolnoma napa čno, lahko pa so napake le posledica napa čnih nastavi- tev specifi čnega modula, aplikacije, siste- ma. Kakor koli že, tehni čno testno formo Altona Test Suite 2.0 lahko uporabijo za: preskus korektnos ti celotnega obdelovalnega delovnega toka, preskus posameznih kompo- nent sistema, preskus ustreznos ti nastavitev posameznih komponent v skla- du z aktualnim standardom PDF/X-4, periodi čno preverjanje ustre- znos ti delovanja sistema, kot je priporo čljivo tedensko varno- stno preverjanje. DTP-operaterji v pripravi grafi čno ko- rektnih PDF-datotek za ti sk. Ne le po- nudniki obdelave in priprave PDF-doku- mentov za nadaljnje grafi čne procese, tudi operaterji, ki zasnujejo PDF-grafi čne datoteke, morajo pred oddajo preve- ri ti ustreznost svojih PDF-dokumentov po standardu PDF/X-4. Preveri ti morajo predvsem ustreznost prikaza svojih gra- fi čnih aplikacij, ali dejansko vidijo ti sto, kar lahko pri čakujejo v ti sku. Le tako je zagotovljeno, da bodo podatki PDF/X-4 tudi dejansko vodeni v skladu z aktual- nim PDF-standardom. Reprostudii lahko med reprodukci- jo preverijo ustreznost dokumentov za razli čne izhodne naprave, saj lahko v primerjavi z originalno izvorno reprodu- cirajo tehnološko popolnoma druga če. To pomeni, da je treba podatke ustrezno tudi barvno pretvori ti in znova zapisa ti v standardno korektni obliki PDF/X-4. V ča- sih je treba tudi geometrijsko pretvori ti ali poenostavi ti zapis podatkov v PDF- kapsulo po standardu PDF/X-4, da bodo podatki na primer korektno prikazani le ali tudi na tabli čnih ra čunalnikih. V časih so za korektne prikaze nadvse pomembne prav barvne pretvorbe pred- vsem zaš čitnih barv. Ne glede na medijski kanal morajo bi ti barve ustrezno pravilno prikazane bralcu/opazovalcu. Z drugimi besedami je treba podatke barvno obde- la ti na primer za prikaz na pametnih te- lefonih, ki pa morda izvorno preje ti h gra- fi čnih PDF-podatkov ne znajo prikaza ti v izvornem ti skarskem barvnem prostoru. Struktura tehni čne testne forme na splošno Tehni čna testna forma je sestavljena iz: 15 testnih polj, ki dejansko na- kazujejo posebnos ti uporabe funkcij PDF/X-4, vsaka od teh je posebej ozna čena črkovno (od A do R), 6 stolpcev za test pomemb- nejših nastavitev transparenc. Stolpci so ozna čeni črkovno (od S do Z): polje z razli čnimi na čini pre- → krivanja oziroma mešanja elementov, polje z mešanjem razli čnih → barvnih prostorov, izvorni barvni prostori, → oznaka strani s kazalniki barvne pretvorbe, okvir testne forme v ve č razli či- cah kombinacij izvle čkov, ki naj bi celostno tvorili nevtralno siv barvni v ti s. Vsi našte ti elemen ti so na voljo tudi po posameznih straneh oziroma ve čstranski razli čici PDF-tehni čne testne forme. > www.bvdm.org www.eci.org www.fogra.org www.ugra.org VE Č V NASLEDNJI ŠTEVILKI REVIJE GRAFI ČAR 14 - GRAFI ČAR