109. Itev.
Isfcssjra rasen nedetj In prašnikov v & e k dan ob 16. url dopoldne.
Uredništvo je v Ljubljani, .Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1‘50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—. Pri večjem naročilu popust.
Pavšalni franfto v državi SHS.
y Uub(lanJ9 v torek 17. mala 1§£1
Posamezna itev. K 1.
Leto V.
Telefonska it. 312.
dlasilo Jugoslov. soeifalno - demokratične stranke.
Naročnina: Po pošti ali l dostavljanjem na dom za celo leto K 288, za pol leta K 144, za četrt leto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480.
Reklamacije za lisi bo poštnine proste.
tJpravništvo je ? Ljubljani, Frančiškanska ulica št,6/J.f Učiteljska tiskarna.
Iz konstituante.
Ljubljansko gledališče. — Afera na posestvu Belje.
Sobotno sejo ustavotvorne skupščine je otvoril dr. Ribar ob 17. Pred prehodom je bila med drugim stav-r ljena tudi intepelacija poslanca Milana Lazareviča iz Srbije na notranjega in prosvetnega ministra o dogodku, ki se je pripetil v ljubljanskem gledališču dne 16. aprila. Z ozirom na to interpelacijo je g. minister prosvete takoj odposlal v Ljubljano svojega odposlanca, da zadevo preišče.
Na dnevnem redu je bila interpelacija na finančnega ministra o dohodkih državnega posestva Belje v Baranji. Finančni minister Kumandi je podal sledečo Izjavo:
Zemljiško posestvo Belje ni bilo dano v zakup kmetom, ker so kmetje zahtevali, naj se to posestvo razdeli med nje, ne pa naj se da v najem. Po členu 6. pravilnika o postopanju s posestvi v zmislu določil z ozirom na agrarno reformo, se more razdeliti posestvo tedaj, če se je poprej izvršila razdelitev velikih zasebnih posestev. Ta posestva pa še niso razdeljena. Vendar se je dobro-voljcem od 15. decembra 1920 pa do danes odstopilo že kakih 70 juter zemlje. Od veleposestva Belje bo pripadla petina Madžarski, nam pa bo pripadlo 90.0000 juter zemlje, ki predstavlja najpopolnejši tip urejenega gospodarstva. Vrednost tega posestva se je leta 1914. cenila na 160 milijonov zlatih kron, kar predstavlja danes vrednost ene milijarde dinarjev, če bi se to posestvo racionalno obdelavah, bi neslo vsako leto do 50 milijonov dinarjev dohodkov. Letos pa pričakujejo od tega posestva samo 6 milijonov dinarjev. Vzrok takemu stanju je slaba uprava. Čeprav nam je grof Bobrinski za aneksije napravil velike usluge, vendar meni minister, da vseeno ni bilo prav, da je bil imenovan za ravnatelja tega posestva, ker nima dovolj znanja. Od 99 njegovih uradnikov je 81 Madžarov, trije Čehi, en Nemec
in samo 14 Srb'ov in Hrvatov. Večl-. na teh uradnikov ne zna našega jezika, in obedve leti do danes so delali samo za propad tega posestva. Nato čita poročilo nadzornika Matkoviča, nakar odgovori tudi na interpelacijo poslanca Šegviča. katero je podpisalo še 15 drugih poslancev. Čeprav poslanec Šegvič ni bil navzo-čen, vendar je minister smatral, da mora odgovoriti na interpelacijo, v kateri se očita nadzorniku Sekiču nasilje. Nadzornik Sekič spada po njegovem mnenju pred sodišče, on pa kot minister se ne more umešavati v sodne zadeve. Glede tega ne bo podal nobene izjave, dokler ne bo imel pred seboj akta sodne preiskave. Popraviti pa mora neke druge netočnosti v interpelaciji in pravi, da tista dekleta, ki so storila v interpe-aciji omenjeno delo. niso niti tako revna, niti tako naivna, kar se vidi lz tega, da so nekajkrat prestopile madžarske meje brez dokumentov In vršile Spionažo, nato pa so nekemu uradniku ponujale 100.000 kron. Če jih izpusti iz zapora. Olede ostalih treh ravnateljev izjavlja, da so vrSili svojo službo nekorektno in da so zlorabljali svojo oblast.. Nato pa pokara poslanca Šegviča, ker je v svoji interpelaciji grdil naSo državo.
Za njim so govorili glede Interpelacije poslanci Mihaldžič. Šečerov, Divac in Benin. Zadnja dva sta zahtevala. naj se posestvo Belje razdeli med uboge poljedelce, ker Ima država itak tako malo koristi od njega. Poslanec Mihaldžič je predlagal, naj se sestavi parlamentarna enketa, ki bo preiskala vso stvar.
Nove občinske volitve v Srbiji.
Poslanec Miletič in drugi pa so zahtevali od notranjega ministra, naj razpiše nove občinske volitve v Srbiji. Minister je pristal na to, in izjavil, da se bodo te volitve vršile takoj, ko bo končano delo za ustavo. Seja je bila končana ob 20.20. Prihodnja seja bo v torek ob šestnajstih z dnevnim redom: Začetek specialne debate o načrtu ustave.
kov v Gornji Šleziji: Poljska vlada j dom njene akcije prtoi D’Annunziu je odklonila odgovornost za te do- na Reki. Najvišji interes zaveznikov godke in on je bil prisiljen, da smatra to izjavo kot izraz njenega resničnega mnenja. Dejstvo, da so Poljaki uvažali orožje in da so častniki prestopali mejo, skoro onemogoča ne misliti na to, da odklonitve odgovornosti ni tolmačiti nič drugače, kakor le v dobesednem pomenu. Opozarja Poljake na vzgled Italije povo-.
stremi za tem, da se izvršuje ver-saillska mirovna pogodba. Prihod-njost je temna in negotova. Edino kar more reči v naprej, je, da bo z ozirom na versaillske mirovne pogodbe odločala manj sila, kakor čas in krediti Nemčiji ter podpis njenih obveznosti. _____________•
Vprašanje carinske meje v Porenju.
Boj za gornješlezijsko industrijo.
Poljska vlada v zadregi.
LDU. Varšava, 15. maja. »Deutsche AUgemelne Zeitung« objavlja proklamacijo, ki jo je izdal »Ostmark-verein« proti Poljakom. Proklamacijo je podpisal maršal Mackensen.
LDU. Varašava, 15. maja. »Rote Fahne« objavlja dokumente nemškega ministrstva, ki se nanašajo na pošiljanje municije, orožja in častnikov na plebiscitno ozemlje Gorenje Sle-zije in na dnevni ukaz četam z dne
20. novembra 1920, ki jim dovoljuje prehod preko poljske meje, ako Poljska ne bi respektirala gorenje-šlezijske meje. Vojni minister trdi, da so dokumenti falsificirani in je zapretil listu zaradi objave teh dokumentov s procesom zaradi veleizdaje.
LDU. Lonodn, 14, maja. Tekom svojega govora v spodnji zbornici je IJoyd George izvajal glede postopanja poljske vlade napram dogod-
LDU. Pariz. 14. maja. Agence Havas poroča: Dopisnik Reuter je* vega urada javlja, da britanska vlada zagovarja ukinjenje ca« rinske meje v Porenju in izprazni* tev Diisseldorfa, Duisburga in Ru* hiorta. Diplomatski sotrudnik A-gence Havas poroča, da se francos ska vlada odločno zavzema za ravnanje po odredbah, skupno sklenjenih na londonski konferen* ci meseca marca, in da je o tem obvestila britansko vlado.
LDU. Nauen, 14. maja Češko« slovaški poslanik v Berlinu mini«
ster Tušar je izjavil zastopnlKom tiska, da je vsako sodelovanje Češkoslovaške, pri katerikoli vojaški akciji proti Nemčiji popolnoma lz« ključeno.
LDU Bern, 13. maja. Zvezn! svet je sklenil na podlagi dospele note, s katero je Francija odgovo* rila, nadaljevati s to državo pogajanja glede vprašanja con.. Francija se tedaj odpoveduje radi ener« gičnega nastopa švicarske vlade o smeri, da bi rešila vprašanje con s neposrednim in enostranskim ak» tom.
Demokratizacija Rusije.
LISTEK.
iV Rusiji je vladal pod sovjetsko vlado najhujši diktat in teror, ki ne najde primere v zgodovini. Duša tega organiziranega terorja je bil Tro-ckij. dočim je Lenin uvidevnejši in že zdavnaj prepričan, da je vladanje brez ljudstva, zlasti v ogromni državi kakršna je sovjetska zvezna republika. trajno nemogoče. Nasprotje med Trocki jem in Leninom obstoja že dalje časa in je Trockij sedaj, ko je Leninovo načelo zmagalo, podal svojo demisijo.
Znamenita sta zlasti dva ukaza. Prvi dovoljuje kmetiškim zadrugam svobodno gospodarsko delovanje, kar je bilo prej strogo prepovedano, Ker je sovjetska vlada smatrala, da so te zadruge »skrivališča« socijal-nih revolucijonarjev. Drugi ukaz se tiče omejevanja delavčeve svobode. Po ukazu sovjetske vlade delavec ni smel menjati službe, marveč je moral ostati v isti službi, dokler ni dobil dovoljenja od oblasti. Ta ukaz je sedaj preklican in delavci gredo zopet lahko svobodno za delom, kakor jim to ugaja.
Oba ukaza pomenita dolg, težak preporod v notranjosti Rusije, ki je prebolela daljšo, jako nevarno krizo. Glad in pomanjkanje živil in kuriva po mestih in nezadovoljnost med kmeti je povzročila mnogo stavk in nemirov, ki so dosegli svoj vrhunec v kronstadtskem uporu. Vsi ti dogodki so prisilili sovjetsko vlado. da je vlada jela na celi črti popuščati.
 i i b—i	rr ii 11 'm ' tti n " i ~
Najprej je otvorila vrata tujemu kapitalu, ker sama ne more dvigniti Industrije. Izročila mu je tovarne. Odpravo blokade je dosegla s tem, da je sklenila s Poljsko neugoden mir ter obljublja, da opusti protian-gleško revolucijonarno propagando v Sprednji Aziji. In sedaj nudi sovjetska Rusija, da da najvažnejšo Industrijo v zakup, ker Je morala industrijske izdelke odkupiti z rudniki In gozdovi. Pogaja se za oddajo v zakup tujcem glede donskih rudnikov, plavžev v Uralu in petrolejskih vrelcev v Baku, dasi je ta industrija temelj ruskega narodnega gospodarstva.
Kakor popušča sovjetska vlada tukaj, tako popušča tudi v kmetiških vprašanjih, ker je dovolila svobodno: trgovino z žitom, kar pomeni ob’-< enem priznanje svobodnega delovat nja gospodarskih društev.
Med največje koncesije pa spada dovoljenje, da voli sovjete delav* stvo samo po svojem preudarku. Če pomislimo, da večina delavstva ne pripada komunistični stranki, je to velika koncesija, ki nedvomno vodi do demokratizma ter ima namen, da pomiri množice ter omogoči naravni gospodarski razvoj.
Boljševizem je bil proletarska oblika vojnega gospodarstva. Rusija ima sedaj mir in mora tudi svoje razmere urediti miru primerno.
Trockij je hotel še nedavno mili-> tarizirati tudi strokovne organizaci-i je. kakor smo že poročali, kar se mu pa ni posrečilo.
Sovjetska vlada je spričo tega! razvoja razpisala volitve v sovjete, svobodne volitve, pravi, toda to ni-« so svobodne volitve. Volitve se iz* vrše v znamenju terorja: opozicijq-nalne stranke ne smejo prirejati sho« dov in ne izdajati svojih časopisov, ne letakov, a na stotine njih pristan šev je tik pred volitvami bilo poza-* prtih. Vrhutega je še sistem volitev; tak. da zagotavlja vojski in vodstvu strokovnih organizacij v Moskvi ve-s čino mandatov.
V Interesu svetovnega medna* rodnega proletarijata je, da se ta razvoj ne izvrši nasilno, ker bi to utegnila izkoristiti protirevolucija vi svoje svrhe. marveč potom notranjega prerojenja ruskega boljševiz-* m a, ki bo, če je sedaj zrušil vojno gospodarstvo, porušil tudi vojno; diktaturo in vojni teror ter bo na mesto teh postavil demokratično samoupravo delavskega in kmetiŠ* kega ljudstva. ___
Par številk k strokovnemu gibanju v Avstriji.
»Arbeiter Zeitung« priobčuje članek, iz katerega je po obračunskem poročilu strokovne komisije razvidno, da misel strokovne organizacije v avstrijski republiki neprestano napreduje. Od leta 1913, ko je bilo 378.382 rednih članov (N. B. v celi stari Avstriji!), Je Število za samo avstrijsko republiko narastlo na 772.585 redufh članov, torej prirastek za 439.000! Ker le pa kot rednega člana smatrati tistega, ki je plačeval tedenski prispevek najmanj 52 tednov, je Jasno, da }e ta sijajna armada večja za desettisoče. Tej grozni sili se J« pač težko upirati, zato je sedaj Jasno, čemu ni položaj nemškoavstrijskega delavca tisočkrat slabši, kot Je v resnici, dasi Je država sama na sebi popolnoma skrahirana, Jasno postane vsakemu, zakaj je danes v celi Nemški Avstriji samo 16—17.000 ne-zaposlenccv, dasi jih šteje kaka druga, go-
spodarsko neprimerno močnejša država, n. pr. Anglija, na milijone, kar sploh ne stoji v nobenem logičnem razmerju s številom v Avstriji. Večkrat bereš v kakem meščan-: skem listu trditev, da delavec, čim boije Je organiziran, tem manj producira. Dejstvo pa Je to, da Je v Nemški Avstriji n. pr. premogovna produkcija v letu 1919. znašala 20,972.450 meterskih stotov, a Je leta 1920. poskočila na 25,327.543 meterskih stotov. Seveda je razloček ta, da organizk ran delavec ne dela v taki meri za kapota-listov žep, kakor razredno zavedni in ne* organizirani, temveč ima od svojega deli nekaj več koristi, ne glede na to, da se s pomočjo vsakega novega organiziranega člana bolj In bolj približuje čas, ki bo delavstvu v rešitev. Pozabiti ne smemo niti tega, da so si vzele avstrijske strokovne organizacije kot nalogo, da v čim večji me-
H.niislav Nušič:
Rejenček.
Preložil Cvetko Golar.
»Ah, kako je Bog včasih neusmiljen,« vzdihne gospa Bosiljka.
»In surov!« doda gospod Sima bolno, kot da bi hotel reči. da je uprav on tisti, ki se ima nad Bogom pritoževati.
»Da,« doda gospa Bosiljka s sočutnim glasom.
»Torej,« nadaljuje gospod Sima, »kot stvari stoje, z drugimi beseda-
'decen«Pram deistvu mi(lva nimava
»Nimava « potrdi odločno gospa Bosiljka to tako enostavno resnico
»Pa kaj misliš, ako bi tega otroka. ki ga nama je sam Bog postavil pred vrata, vzela za svojega in ga odgojila?«
Gospa Bosiljka najprej resno premisli tako važni predlog in se obme nato z .vprašanjem na svojega soproga:	''
»Najprej mi reci, ali si gotov, da ne bova imela dece?« to vprašanje je izrekla z glasom, s katerim bi na primer upnik zaklical v obupu svojemu dolžniku: »Ali v resnici ne mislite plačati dolga?«
Gospod Sima pogleda najprej Nedeljka s pogledom, s katerim pogleda človek izplačano menico, zmigne z rameni in se skliče zopet na »stvari, kakor so« in na Boga in njegov prst.
Ker se gospa Bosiljka ni mogla mnogo nasloniti na božji prst, sprevidi tudi sama, da se je treba odločiti.
»Pa dobro. Sima,« reče, »ali premisliva vse to resno in zrelo. Tega otroka treba vzrediti, vzgojiti, izobraziti.«
»Pa da,« doda gospod Sima.
»Pa zakaj bi sc midva mučila, ko lahko vzameva za svojega otroka, ki je že vzrejen, vzgojen in izobražen.«
»Kako to misliš?«
»I, tako; zakaj ne bi na primer vzela za svojo moje mlajše sestre?
Osemnajst let že ima In je vzrejena, vzgojena in izobražena.«
Gospod Sima osupne nad tem predlogom. On je že imel eno svakinjo v hiši, tisto, ki mu je pripadla kot dota in zdaj bi na ženin predlog moral vzprejeti še drugo svakinjo in jo vzeti za svojo. Napolniti hišo s svakinjami ne bi pomenilo nič drugega kakor odpreti penzijonat, v katerem bi se vzgajale svakinje na njegove stroške. Ta misel ga je prestrašila, in že je videl sebe kot upravnika penzijonata. Videl je v vsaki sobi klavir, a pri klavirju učitelja muzike, videl je polno hišo šivilj, snubcev, pismonoš, videl je mize. kanapeje, minderluke, polne not in modnih žurnalov, videl je vsemogoče stene, prelepljene z razglednicami, videl je. kamorkoli se je obrnil, fotografije, posušeno cvetje, pahljače, albume, na katerih je stalo zapisano »Poesie«, videl je tudi svojo mizo polno računov raznih kroja-čic, fotografov in slaščičarjev in nazaduje je videl v tej gomili vsega in vsakojakega. svojo taščo vsaki dan v hiši, kako daje nasvete svoji deci,
a njemu predbacuje, da jih ne vodi dosti v družbe ali ne vabi družb v svojo hišo, ter da devojke vidijo malo sveta.
Pred to sliko, ki mu kot mrzel vihar preleti skozi dušo in zasije pred očmi. zadrhti Sima Nedeljko-vič in v hipu je bil gotov njegov sklep. Mnogo prej bi se bil odločil, da gre dan in noč po ulici in pobira odvržene otroke in naj jih magari nabere polno hišo, kakor pa da bi napravil v svoji hiši penzijonat svakinj.
Drugi srečen svet zbira pošrne marke, razglednice, star denar in sploh take drobne stvari, njemu pa je ostalo, da zbira ali najdenčke, ali pa svakinje. Ali v istem trenotku, ko je že bil zinil, da pove svoj sklep, pade mu mračna misel na pamet. Ta misel mu pade v dušo. in on napravi glupo lice kot človek, kateremu je šele danes padlo na pamet, da je bil včeraj zadnji dan plačati menjico.
In glejte, kaj mu je padlo na pamet: »Ako najdenčka obdrži v svoji hiši, kakor je v prvem trenotku
vsled svojega mehkega srca nasvetoval ženi — ali bo Elza mirovala?) Bilo je zanjo brez uspeha, da je po* taknila otroka in pisala pismo njegovi ženi, ali sc ne bo zdaj, ko je otrok že v hiši. pojavila nekega dne in rekla njegovi ženi:
»Gospa, tega otroka vaš mož ni zato vzel za svojega, ker ima me-: hko srce, temveč zato, ker je nje-.
go v oče.«
In potem, ako bi se to tudi ne zgodilo, ali ni Elza mati. ali ni ona istotako roditelj tega otroka, kakor, je tudi on. Ali ji ne bo lepega dne prekipelo materinsko srce in bo za-v želela videti in objeti svojega otro-s ka 1 In nekega dne na primer — vse to je gospod Sima videl v duhu —> se sprehaja z gospo Bosiljko po Ka-< limegdanu. a pred njim pelje mala deklica voziček, v katerem gruli najdenček, oblečen v beli krep, po-' krit s svileno haljico, a v ročicah' ima ropotuljico od panamske slamo* a v ustili mu tiči pajac od gumija kateremu je že odgriznil glavo.
(Dalje prih.)
Stran 2.
t------------
NAPREJ,
Stev. 109.  1
rt podpirajo nezaposleno delavstvo, za kar Be mora na drugi strani pobrigati in se tudi briga država sama. Med drugimi uspehi, ki so jih strokovne organizacije izvojevale, je gotovo najvažnejša ustanovitev obratnih jsvetov, toliko obsovraženih obratnih svetov, V' katerih delovanje pa so se v Nemški Avstriji polagoma že vživeli in se jim podjetniki bolj in bolj udajajo — ne preostane jim pač drugega. Veliko zaslug so Si avstrijske strokovne organizacije pridobilo tudi s svojim delovanjem, za utrditev mednarodnih proletarskih odnošajev. Tako je res veselje, če pogleda človek na uspehe mogočnega gibanja v bratskem avstrijskem proletariatu. Vse, kar danes posedujejo so-drugl v Avstriji, so ustvarili s težkim trudom iz nič — živ dokaz, da se mora posrečiti isto delavstvu v vseh državah, če le hoče, in tudi — nam.
Politične vesti.
+ K ptujski županski volltvl. Silno kričanje vlada v taboru slovenskih nacionalistov, češ, da je ptujski župan Lozinšek prosi ul nemčur. Kakor pa poroča mariborska »Volksstimme«, so ptujski nemškutarji peka Lozinška naravnost bojkotirali in pso-.vali z vindišer. Sedaj ga pa demokrati ln drugi slovenski nacionalcl psujejo z nem-ičurjem, čeprav so Lozinška sami vabili,, naj kandidira na njihovi listi. Če bi bfl sprejel ponudbo, bi bil največji narodnjak, tako pa ni. To nam najbolje dokazuje, kakšna resnost je pripisovati kričanju demokratskih in nacionalističnih listov.
+ DemeutL Presbiro je pooblaščen Izjavili: Vesti, ki se širijo v bolgarskih novicah, da hoče naša država zasesti Bolgarijo, so tendenciozne in popolnoma brez vsake podlage. .	.,	.	i
I i i ■" ' *	3
’	+ V Kamniku je izvoljen županom de-
mokrat dr. Rihard Karba.
+ Belgijski konzulat v Sarajevu, h »Službenega lista* je razvidno, da se otvo-Iri v Sarajevu častni konzulat belgijske države.
+ Volilna agitacija Italijanskih iašlstov med istrskimi hrvaškimi kmeti je bila krvava. Fašisti, ki so prišli iz Trsta, so morali s pobitimi glavami tja, od koder so prišli. V Italijanskih mesta so se fašisti pri agitaciji prav tako krvavo spoprijeli s socialisti.
+ Boj angleških rudarjev. Izvrševalni odbor železniških in transportnih delavcev |e sprejel resolucijo, ki se glasi: Ko smo se odločili, da poostrimo zaporo v uvozu premoga, opozarjamo hoJanske Ln francoske jtranspbrtne delavce na resolucijo, ki jo je sklenila mednarodna zveza transportnih delavcev na ženevskem kongresu, po kateri se proglaša nad Anglijo premogovna blokada Zahtevamo, da se tej ženevski resolucij! pripomore do popolne moči.
+ Moskovski sovjet sestoji Iz 1115 članov. Po strankah so razdeljeni tako-le: Komunistov 75%, nadstrankarskih 23%, tnenjševikov in socialnih revolucionarjev 2 odstotka.	_______________
Poštne pristojbine.
Prejeli smo: Niti se ne spominjam več, kolikrat je poštno ministrstvo 'že zvišalo poštne, telefonske m brzojavne pristojbine. S 1. majem pa jih je poštno ministrstvo zopet znatno povišalo. To neposredno zviševanje poštnih pristojbin je zelo nesmiselno. Poštni minister ni prav nič pomislil, da se bodo Uudje ne-le omejili v pisanju pisem in dopisnic, temveč da bodo to zvišanje pristojbin predvsem občutili trgovci in podjetniki, ki se v korespondenc^ ne morejo omejevati! Ponovno zvišanje poštnih pristojbin ni nič drugega, kakor novo breme za konsumente, za delavsko ljudstvo; kajti trgovec si bo izdatke za poštni promet kril v cenah svojega blaga! Taka poviševanja pristojbin torej delujejo zoper padanje cen. otežkočajo živahnost prometa, in so prav tako breme za kulturni razmah, za časnikarstvo, razširjanje knjig itd. V Albaniji seveda ljudje ne bodo čutili teh novih bremen, ker je tam toliko in toliko analfabetov! Mi pa v Sloveniji to breme presneto občutimo, kakor tudi davek na razne kulturne priredit ve! —-
Obsojanja vredno je nadalje tudi dejstvo, da je poštni minister na mah
razveljavil stare znamke, ki jih je gotovo še zelo mnogo ostalo neporabljenih! In to sedaj, ko je papir tako drag, kakor tudi produkcija znamk sama!
Ali meri res vsa brezglava politika naših državnikov na to. da bo smel in mogel le milijonar svobodno počenjati vse. kar se mu bo zljubilo, da bo smel n. pr. samo ta zabavljati in kritizirati, pisati pisma in citati knjige, revno ljudsvo pa naj bi samo garalo in opravljalo helotske posle?!
Ali brezglavim našim državnikom res ni sreča niti toliko mila, da bi vsaj slučajno enkrat kaj pametnega zadeli ?!
Dnevne vesti.
Gledališka aiera. V soboto je dospel v Ljubljano g. Velimir Žtvojlnovič, urednik »Misli«, ki je kot odposlanec ministra za prosveto imel nalogo preiskati razmere v gledališču, posebno še z ozirom na zadnje demonstracije. V nedeljo in v ponedeljek je konfeiiral z glasbeniki in drugimi osebami, da je lahko dobil čim objeklivnejšo sliko o razmerah pri ljubljanskem gledališču. Včeraj zvečer se je g. Zlvojtnovlč zopet odpeljal v Belgrad.
Zelo zanimiva sodnllska razprava se Vrši danes od 10 ure dalje pred sodiščem v Ljubljani. G. Pesek, lastnik »Jugoslavije« toži odbor ljubljanske sekcije »Jugoslovanskega novinarskega udruženja«, rada izseljevanja. Odbor je namreč, ker g. Pesek ni hotel uredniku g. S. K. izplačati ob odpustitvi iz službe zakonito določene trimesečne plače kot odpustnlno, proglasil nad dnevnikom »Jugoslavijo« delen bojkot. — Zelo čudna je logika narodnih socialcev. Sami ustanavljajo strokovne organizacije, v katere vabijo delavce kot ptičke na limanice, obratno pa nastopajo zoper strokovno organizacijo, ki se bojuje samo za zakonito določene pravioe svojih članov. Je 11 to odkritosrčnost?.
V zadevi policijskega svetnika doktor Senekoviča v Mariboru smo dobili naslednja pojasnila na dopis v »Napreju* z dne 7. maja 1921:	Po aretaciji Gniainerja :n
Semcca je prišel k dr. Skarplnu s. Nach-tigal in želel intervencijo, ki se je opravila pr: svetniku Senekoviču telefonično. Ob tej pr ikl je dr. Skarpin prosil g. dr. Senekoviča, da dovoli Gmajnarju posebno hrano Iz bližnje gostrine ter da se poizvedbe takoj izvrše, ker je Omajam- bolan. Dr. Senekovič Je vse to obljubil. Drugi dan je dr. Škapin Sfe enkrat vprašal, kako da OmaJ-nar še ne dobiva hrane. Svetnik je odgovoril, da naj Omajnar ali kdo drugi določi osebo, ki bo nosila hrano, ker policijski uslužbenci za to nimajo časa in tudi niso dolžni ta delo opravljati. Dr. Skarpin je to takoj sporočil menda s. Nachtigalu,, ki ,e obljubil, da vse potrebno ukrene. Gmajn ar e bil 2. maja ob 13. uri priveden v policijske zapore, 4. maja ob 10. uri pa odveden na policijski komlsarlvat, tam zaslišan in nato oddan okrožni sodniji v Mariboru. Sernec je bil aretiran 2. maja ob 10. dop. in 3. maja ziaslišan pri komisarlialu ter nato odan okrožni sodniji. To porečflo^smo priobčili ln radi kanstatiramo, da doktor Skarpta ni v nikakršni zvezi z dopisom »Iz policijskega pašalika«.
Zglaševanje za civilne obleke. Občinski uradi sprejemajo priglase za civilne obleke. Vsak upravičenec — bivši vojak — ki še ni dobil povrnjene svoje civilne obleke, katero je oddal pri nastopu vojaške službe kaki vojaški oblasti in ki za izgubljeno civilno obleko še ni prejel nadomestne obleke ali tozadevne odškodnine, naj se zglasi v to svrbo pri občinskem uradu svojega bivališča. Za padle ln pogrešane naj se zglasijo njihovi svojci. Take priglase v Ljubljani stanujočih sprejema mestni vojaški urad v Mestnem domu. V to svrho se določa za one, ki stanujejo v Ljubljani sledeči red. Zglasijo naj v pondeljek, 23. maja od črke A-H, v torek 24. maja od I—M, v sredo 25. maja od N do R, v petek 27. maja od S—U, v soboto 28. maja od V—2. Da ne bo prevelikega navala, se je tega reda držati. Poznejši pri glasi se pa sploh ne bodo vpoštevali. Izrečno se pa povdarja, da oni, ki so prišli od vojakov domov, v kakršnikoli obleki in so to obleko ponosili ali vrgli proč, torej ki ne morejo dokazati, da so vojaško obleko vrnili katerikoli vojaški upravi, nimajo sedaj ntkake pravice do kake obleke. Dotičnl naj opustijo trud za priglasitev, ker hi s tem tratBl le čas sebi In uradom. Vsaka tozadevna Zloraba se bo Pa zasledovala sodnijsktai patom.
Nov list bodo začeli Izdajati klerikalci v Novem mestu pod naslovom »Sedanjost«.
Nov ruskj list v Jugoslaviji, V Belgra-
du je začela izhajati ruska revija »Nacionalna Rusija«, katero izdajajo kontrarevolucionarni in ruski caristJ.
Letoviška stanovanja. Ker število povpraševanj za letovišča v Sloveniji že »e-daj izredno narašča, se vabijo vsi itneteljl vil, hotelov, gostllen in zasebnih stanovanj, ki imajo sobe tn rodbinska stanovanja za letoviščarje na razpolago, da čtatpreje javijo število sob ln postelj ter cene za stanovanje in ondotno prehrano generalnemu komisarijatu za tujski promet v Sloveniji (Tourist-Oifice) Ljubljana, Dunajska cesta 18. Na to se opozarjajo vsi Interesenti, zlasti oni na ozemlju bivše Štajerske In Notranjske.
Porotno zasedanje v Ljubljani se prične 30. t. m.
Ljubavna tragedija. V Ljubija* ni je v soboto neki Engelbert Svet* lin ustrelil v trgovini Jurman svo* jo zaročenko in jo ranil v bok. Nato je ustrelil sebe in bil takoj mrtev.
Kulturni vestnik.
XIX. Umetnostna razstava po* meni vstop naše upodabljajoče u* metnosti v novo dobo, novo živ* ljenje. Najizrazitejša revolucijo* narja, ki sta duša tega novega živ* ljenja, sta brata Tone in Fr. Kralj. Njihova dela so globoka, polna duševnosti. Tretji glavni zastopnik na razstavi je Fran Tratnik, ki je to pot prvič nastopil z oljnatimi slikami. — Splošno nudi sedanja umetnostna razstava, ki predstav* lja vse struje v naši upodabljajoči umetnosti, velike umetnine, katerih naj nihče ne pozabi si ogledati. Razstava je odprta vsaki dan od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure. In komur to dopuščajo razmere, naj nikar ne pozabi kupiti katera dela, ki bodo kras njegovemu sta* novanju, obenem pa podpre s tem umetnika.
Rcpertoir Narodnega gledališča v Ljub ljani. Drama. Sreda, 18. maja. Navadne človek. Red D. Četrtek, 19. maja. Bobrov kožuh. Po znižanih cenah. Izven. Petek, 20. maja. Zaprto. Sobota. 21. Elga. Red (J, Nedelja, 22. maja. Mrakovi. Izven. Ponedeljek, 23. maja. Elga. Red E. Opera. Sreda, 18. maja. Dalibor. Gostovanje g. Julija Betetta. Red E. Četrtek, 19. maja. Lepa Vida. Red A. Petek, 20. maja. Carmen. Red A. Sobota, 21. maja. Zaprto. Nedelja, 22. maja. Dalibor. Gostovanje a. Julila Betetta.
Red B. Ponedeljek, 23. maja. Zaprto.
Rccifacijski večer g. Silvestra Škerla priredi literarna sekcija Preporoda v četrtek ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma. — Na vzporedu: Zupančič (Pesem mladine, Manom Josipa Murna Aleksandrova) in Podbevšek (Črna lilija,, Čarovnik iz pekla, Električna žoga). Vstopnina prosta. — Radovoljni prispevki za kritje troskov se hvaležno sprejemajo.
lo razvita, razvijati se pa more le, ako se naslanja na velike mlekarne, katerim mora biti zasiguran konsum mest. Upliv na producenta kakor konsumenta postane ugoden, ker konsument dobiva iz mlekarn izvrstno, polnovredno mleko, producent se pa privadi na produkcijo dobrega mleka, kar ima na živinorejo najugodnejši upliv.
— Pečujskj rudniki. Repar, komisija je sklenila, da mora prejemati Jugoslavija 54% produkcije premoga od vseh sedmih rudnikov pečujskega okraja:	Pečuh: Vašaš, Sabolč, Somodii, Koralo, Sasvar in Nadj Manjcuk. To je komisija sklenila na podlagi predvojne procentualne razdelitve premoga iz vseh rudnikov na našem in madžarskem ozemlju. Do sedaj je namreč naša država razpolagala samo s prvimi štirimi rudniki, ki so sedaj pod upravo SHS. Ta premog je nujno potreben za vzdržava-nje prometa v bližnjih pokrajinah, posebno v Banatu, Bački in Slavoniji.
— Vzorčni vlak na Balkan. Balkanske države so za češkoslovaško Industrijo najnaravnejši trg. Ravnateljstvo Praških vzorčnih veletrgov je sestavilo vsled tega posebni vzorčni vlak obstoječ iz približno 30 vzornih vagonov, v katerih bo razstavljeno večji del vse kar Jugoslavija od Inozemskih Izdelkov potrebuje. Vzorčni vlak se bo ustavljal v vseh večjih mestih Jugoslavije ta sosednih držav, kjer bo ostajal toliko časa, da sl bodo interesenti lahko blago popolnoma ogledali in oddali ev. tudi svoja naročila. Potovanje bo trajalo najmanj 6 tednov in bo Imelo sledečo smer: Jasy, Galac, Bukarešt, preko Donave v Raščuk, Varno, šumen, Plevno, Zofijo, Plovdiv ln dalje v Niš, Skoplje, Beograd, Novi Sad, Zagreb, Ljubljana ta čez Maribor nazaj na Češko. Vzorčni vlak bo vseboval vzorce blaga, ki se na Balkanu najbolj potrebujejo, t. J. gospodarske stroje, gospodarska orodja, lokomotive, vagone, železarske Izdelke vsake vrste, porcelan, steklo, steklene izdelke, črevlje, mineralna olja, gumbe, lanene in tekstilne izueike Ud. Podrobnejše informacije se dobe pri »Upra-vj vzorčnih velesejmov, Praga I.« Staro-mestska radnice.
— Zvišanje premogovne produkcije v ruhrskem revirju, če vklučlmo jame na ic-vem renskem bregu, je znašala v aprilu produkcija 7,61 milijonov hm v 26 dneh nasproti 7.43 milijonov ton v 25 delavnih dnevih meseca marca. Računati je torej z dnevno dosego produkcije za okrog 293.000 ton nasproti doseženim 297.000 tonam v mesecu marcu. V tem času se le stavka dnevna produkcija na 329.000 ton, d očim le v času od 14 do 31. marca. Nazadovanje je torej znašalo okrog 56.000 ton dnevno, ki pa gre na račun nadur in delcina je tudi kot posledica komunističnega puča nastopila manjša produkcija. Celotna produkcija je nazadovala za okrog 36.000 ton dnevno.
P® sv@fu.
— Zakon o prisilnem starostnem ta in« valldnem zavarovanju pripravlja ministr« stvo z socialno skrb v Franciji. Zavarova-nje bo obsegalo slučaj bolezni, starosti, brezposelnosti, invaiiditete in podobno. Zavarovati se bo morala vsaka oseba, ki ima manj plače kot 10.000 kron. Zakon bo sličen onemu, ki že daljšo dobo velja v Alzaciji.
— Ameriške novice. Kakor poročajo delavski listi, so cene živilom v Ameriki padle za — 1 odstotek, ne pa v toiikšn! meri, kakor poročajo ameriški buržoazni listi, ki poročajo to samo zato, da vzbujajo v javnosti mnenje, češ da je potrebno tudi znižanje delavskih mezd. Kapitalistični podjetniki dejansko še vedno znižujejo delavske mezde. Zenske delavske organizacije v Ameriki so za/počele akcijo za določitev minimalnih plač ženskam in nedoletnim. ■— V zadnjem času so umrli ti-le slovenski rojaki: V Barberton: Marija Otoničar, roj, Malnar; v Cudachy: Adam Nataljen; v Le-ask Sask v Canadi: Marija Sedlar, doma iz Črnomlja; v Chlcagi sta smrtno ponesrečil? Janez Kink in Ladislav Konda.
— Za najbolj človeško usmrčevanje smatrajo usrarčenje s plinom. Ta nač.n smrti je sedaj upeljala severoameriška država Nevada. Obsojenca usmrtijo v posebni celici med spanjem. — To je kultura.
Deželna vlada za Slovenijo. Poverjeništvo za kmetijstvo.
Št. 805.
Razglas.
Gospodarstvo.
= Ljubljanski trg. Mesa in slanine na trgu ne primanjkuje. Goveje meso se plačuje od 28 do 36 K kg po kakovosti. Že sedaj upliva zvišana zunanja temperatura izredno neugodno na kvaliteto mesa vseh vrst. Prekmurska teleta prihajajo pogosto vneta, meso je zelenkaste barve. Ljubljanski mesni trg bo imel brez dvoma letos velike težave vsled pomanjkanja hladilnice in celo primernih ledenic, kar zelo neugodno upliva tudi na ceno. ker se del mesa popolnoma skvari. Mala množina južnega sadja se je pripeljala z avtom v Ljubljano. Vsled težavnega transporta in pomanjkanja blaga v Trstu se je cena oranžam, čebuli in citronam dvignila. Oranže stanejo 4 do 8 K kos, po velikosti. Čebula 12 do 16 K kg. Povpraševanje po južnem sadju iz drugih pokrajin države je veliko. Zelenjave, posebno domače solate ie na trgu v izobilju. Dobi se že tudi grah, redkvica in šparglji. Pomanjkanje mleka je občutno. Kvaliteta mleka Je vsled tega posebno slaba. Več strank je prodajalo mleko kar z dve tretjini vode. Brezdvoma je izključeno, da bi Ljubljana mogla še nadalje ostati odvisna popolnoma glede kakovosti. kakor tudi glede cene ln množine mleka, od današnjega sistema aprovizacije z mlekom. Mlečna higijena je pri nas še daleko prema
Smrtne nezgode v kovinskih rudnikih severnoameriških.
Poročilo, ki j« bilo ravnokar izdr-no po zveznem rudarskem uradu (United States Bureau of Mineš) izkazuje, da je tekom leta 1919 manj ljudi poginilo radi nezgod v Kovinskih rudnikih (Metal-mine) kot ;y bodisikaterem letu, odkar so se začele sestavljati statistke o nezgodah. Ubitih je bilo 468 oseb proti 646 leta 1918, poškodovanih Je bilo ljudi 31.506 proti 42.915 leta 1918. Tudi odstotek smrtnih nezgod je najnižji, odkar se vodi statistika v rudarstvu, in odstotek poškodovancev 'je nižji, kot v vsakem letu po letu 1914. — Število ljudi, zaposlenih v rudarski industriji, je leta 1919 znašalo 145.262, to je 27.344 ali skoraj 20% manj kot leta 1918. Skupni delavni čas za vse nastavljence Je odgovarjal 40 milijonom 884.656 moževim delavnim dnevom, kar predstavlja povprečno 281 dni za vsakega zaposlenca. Te številke z tlačijo zmanjšanje 24.7% odnosno 5.4% nasproti prejšnjemu letu. — Za vsakih 1000 mož, zaposlenih tekom delavnega leta, obsegajočega 300 popolnih delavnih dni, je bilo ubitih 3.43 in poškodovanih 231.18. Rudarska Industrija tekom leta 1919 je označena po nenavadni depresiji, kajti toliko količine izkopane rude, kolikor število zaposlencev ta doba njihove zaposlenosU izkazujejo znatno skrčenje. Število zaposlencev v bakrenih rudnikih se ]e znižalo za 20000 ljudi, v zlatih rudnikih za več ko 1L000 ta v železnih rudnikih za okoflo 6.000. ;ftwUo*a-poslencov v svinčenih in cinkovth rudnikih v dolini Mississipplla Je bilo za 1000 manjše' kot leta 1918, d očim izkazujejo one Ja me, ki proizvajajo nekovinske rudnine, po višek 1-300 zaposlencev.
Z razglasom z dne 11. decembra 1918 (U. 1. Št. XXII.) je odredilo poverjeništvo za kmetijstvo, da so v smislu § 30 rib. zak._za Kranjsko posli ribarskega okrajnega odbora začasno prešli na kmetijsko družbo za Slovenijo.
Slednja sedaj predlaga, da se razreši teh poslov. Vsled tega namerava podpisano poverjeništvo v smt-» slu § 30 rib. zale. za Kranjsko poveriti te posle, v kolikor se tičejo vodovja na ozemlju bivše Kranjske in do nove definitivne ureditve po novem rib. zakonu, odboru novo ustanovljenega slovenskega ribarskega društva v Ljubljani, ki se je že izre^ kel pripravljenim za njih prevzem.
Poverjeništvo za kmetijstvo odreja tedaj pismeno glasovanje o tem vprašanju, kakor to določa zgoraj navedeni §. Do glasovanja upravičeni so vsi oni. ki so po § 22 rib. zak. dolžni plačevati revirne takse. Vsa-cemu samosvojemu oz. zakupnemu okraju pristoji en glas Ln ima torej vsak plačevalec okrajne takse toliko glasov, kolikor ima samosvojih oz. zakupnih okrajev.
Glasovnice prejmejo upravičenci potom okrajnih političnih oblastev. Glasovnice je primerno izpolniti, podpisati ter do 31. maja t. I. poslati neposredno poverjeništvu za kme--tijstvo v Ljubljani. Na ovitek (kuvert) je zapisati:	»Glasovnica	radi
poslov ribarskega okr. odbora.«
Skruinij, h kateremu se vabijo upravičenci, se bo vršil 2. junija 1.1. pri podpisanem poverjeništvu v. Ljubljani. Poljanska c. 28 (Marija-, nišče) v knjižnični dvorani (I. nad;, stropje).	>
y. Ljubljani. 11. maja 1921.
Vodja:
Dr. Ivan Vrtačnik. 1. r.
I
VeletipvskG sl® s Lili
išče za vodjo svojega železnin-skega oddelka samostojnega, vsestransko naobraženega strokovnjaka. Vstop takoj. Plača po dogovoru. Ponudbe je nasloviti nnd -Železnina" na upravo Usta.
d
ZLATOROG
Svoji k svojimi Poslužujte se edinole domačega izdelka
„ZLATOROG-MILO“
kajti to milo prekaša v vsakem oziru sleherno tuje milo.
Glavno zastopstvo prve mariborske tovarne mila, prej C. BROS v Mariboru,
za Kranjsko: R. BUNC ln drug, Ljubljana, Gosposvetska c. 7.
d
ZLATOROG
Odgovorni. urednlK: Job. Vi-hovtc.
Tisk ..Učiteljske tiskarne v Ljubljani,
Izdajatelj: Ivan Mlinar,