Posami -n •'(!n*&> À&HMt&v, $****& *> (0 riziva je v Srbiji gotov, kaj pa v Sloveniji? Politične beležke. Izjave zunanjega ministra dr. Ninčiča. Po razgovoru z Mussolinijem je naš zunanji minister dr. Ninčič v Rimu sprejel italijanske in inozemske časnikarje. Naglasil je prijateljske odnošaje med Jugoslavijo in Italijo. Potem je prešel na svoje pogovore z ministrskim predsednikom Mussolinijem in rekel glede reškega vpra sanja: »Jugoslaviji je treba, da usmeri svojo izvozno trgovino proti reški luki, a Italija želi, da Reka obnovi svojo nekdanjo delavnost. Stremljenje obeh prijateljskih dežel je bilo torej, da se organizira gospodarsko življenje Reke; v tem sta se tudi popolnoma sporazumeli. Končnoveljavna rešitev je sedaj poverjena strokovnjakom. Na vsak način pa smatra jte, da je bil sporazum popoln. — Glede Albanije je rekel Ninčič, da se vidiki Italije in Jugoslavije popolnoma krijejo; sporazum v j tem vprašanju temelji na dveh točkah: Da v Albaniji ne ! intervenirata in da na vse načine pospešujeta zadnji S razvoj neodvisne Albanije. Obe deželi sla interesiram j na neodvisnosti Albanije; njuni interesi se v Albaniji j ne križajo. — Glede notranje politike Jugoslavije je pa minister Ninčič pripovedoval znano in silno obrabljeno bajko, da se stranke P. P. režima borijo prod boljševizmu. Zaključek dela v državnem odboru. Državni odbor je v pondeljek (končal svoje delo. Razpravljal je o predsednikih volilnih odborov v Dalmaciji. Pri tej razpravi je prišlo do nesporazumi je n ja med zastopniki opczicijonalnega odbora in Jovanovičem, vendar pa je bilo to nesporazum-Ijenje poravnano. Prihodnja seja bo dne 12. januarja. Radikalsko-fašistovski teror. V Subotici so srnaovei napadle demokratskega kandidata Milana Grola in njegovo spremstvo, od katerega je eden težko, drugi pa lahko ranjen. Teror v južni Srbiji je pa opisal bivši minister Nastas Petrovič dopisniku beograjske »Pravde«, ki piše o tem takole: Teroristična akcija vlade v južni Srbiji je vedno hujša. Vladni organi sklicujejo shode in vsiljujejo prestrašenim ljudem vladne kandidate z grožnjo, da jih bodo sicer postrelili, če ne bodo 1 prodrli vladni kandidati. V Podujgvu je ta posel opra- j vil sam veliki, žppan; Načelnik zvečanskega okrožja pa j je pred par dnevi sklical vse , župane in jim zagrozil, da jih bo dal vse pobiti, njihovp hiše pa požgati, če ne bodo ljudje glasovali za vladne kandidate. V Kavadaru pa je srezki načelnik poklical k sebi najemnika hotela »Balkan« in mu je prepovedal zborovanje, ki ga je bil sklical Nastas Petrovič. Na Petrovičevo zborovanje v Negotinu pa je poslala oblast žandarje z nalogom, da shod razženejo. Če že oblasti nastopajo tako proti bivšemu ministru notranjih zadev, si vsak lahko misli, j kako nastopajo šele proti drugim ljudem.« Predsednik mednarodne delavske zbornice in raz- j mere na Balkanu. Iz krogov P. P. vlade se na vso moč ) vpije o boljševički nevarnosti. To delajo tudi drugi so- j rodni režimi na Bolgarskem in ko je balkanske države j obiskal predsednik mednarodne zbornice Albert Tomas, j so se vse balkanske protiljudske vlade trudile prikriti ( temu obiskovalcu prave razmere in pravo razpoloženje. Vladne izjave, fraze in banketi pa očividno niso zalegli. Albert Thomas je jasno izjavil, da je na Balkanu boljševizem samo bav-bav in pretveza v dosego gotovih ciljev. Thomas je pri nas kakor tudi v Rumuniji znal stopiti v stike s ljudmi, ki so mu podali pravo poročila in pravo sliko. Ko je prišel v Cloj, središče Sedmograš-ke je rumunska vlada sporočila delavski organizaciji, da je ta dan izjema od že dolgo trajajoče prepovedi vseh shodov in sestankov. Delavska organizacija je sestanek res priredila in del. voditelj je vpričo rumunskega ministra dela smelo orisal Albertu Thomasu prave razmere v deželi. Thomas je pri nas in v Rumuniji večkrat naglasil, da je dovolj videl in prav razumel. P» svetu. Razmere v Bolgariji. V Bolgariji ni več govora o parlamentarizmu in o parlamentarni vladi. Režimski ljudje so zasedli vojsko in pa uradniška mesta. Oficirjev in uradnikov je veliko preveč. Za vojsko gre dobra tretjina vseh državnih izdatkov in oficirji so najboljše plačani stan v Bolgariji. Tako elegantnih in nališpanih oficirjev kot v Sofiji ni najti v nobenem mestu na svetu. Stalež bolgarske vojske je določen sicer z mirovno pogodbo, a preko tega staleža je veliko število oficirjev, o katerih vlada vedno zatrjuje, da so samo člani privatne organizacije »Oficirska liga«. Ta liga je zasedla največje hotele po Sofiji in drugih mestih ter jih spremenila v oficirske kazine. V teh kazinah se shajajo aktivni in 'bivši oficirji ter njih zaupniki v političnih krogih in tu se dela bolgarska vladna politika. Politik, ki je slabo vpisan in grajan v oficirski družbi, je končal svojo politično karijero — če ne z lepa, pa z grda -ydudi z umorom. Drugi del režimovcev je, kakor rečeno, zasedel uradniška mesta, ki sicer niso dobro plačana, a dajejo zato oblast, ki se da z dobičkom izrabiti. Uradi so prenapolnjeni, eno pisalno mizo si deli po troje ali še več uradnikov in da dobi vsak od j iteh mnogoštevilnih in nepotrebnih uradnikov malo j posla in čim več veljave, je poslovanje skozinskoz silno i komplicirano. Za navadno stvar, ki se je poprej rešila j v prvi uradni sobi, je sedaj po 10 instanc. Mnogo urad- ; nikov sicer nikdar ne pride v urad, ker vršijo zunaj j razna dela za režim, a onih, ki prihajajo, je več kot j preveč za stiskanje in izkoriščanje ljudi. Od take vlade J in uprave naloženi davki so seveda ogromni, a poleg teh J davkov so še posebni davki, ki jih nalaga makedonska ! ustaška organizacija. Ta organizacija pošilja trgovcem, kmetom in drugim pismene zahteve toliko in toliko tisočev, desetisočev in stotisočev levov s točno navedenim rokom, do kedaj in kako je treba plačati zahtevano ; v »izogib posledic«. Kdor ne plača tega »davka«, si lahke» kar mrtvaško rakev naroči, kajti točno v roku treh dni ■po zapadlem »davku« pride makedonsko-komitski — »eksekutor — in ga ubije, pa naj si bo to tudi sredi Sofije. Take razmere se seveda ne bodo v miru likvidirale. Zunanja vipirašanja Italije. V svojem govoru pred se natom je označil Mussolini izseljeniško vprašanje kot eno najvažnejših vprašanj Italije. Prebivalstvo Italije se pomnoži vsako leto povprečno za 446.000 duš; do-čim je štelo začetkom 19. stoletja komaj 22—25 milijonov, jih šteje danes 41 milijonov; 8 milijonov Italijanov živi raztresenih širom sveta. Nesorazmerje števila prebivalstva z obsegom dežele je uprav strahotno. Kljub temu pa bi nikdar ne priporočal kake malthusianske propagande, nasprotno bi vsak tak poizkus s policijskimi sredstvi zatrl. Tudi se ne more in ne sme misliti na vojno za osvojitev novih ozemelj za kolonizacijo. Ostane le izseljevanje. Nato poroča Mussolini o mnogo-slranskih prizadevanjih vlade, da olajša emigracijo in moralno in gmotno podpre italijanske izseljence. — Opozarja zlasti na ležek udarec, ki je zadel italijansko izseljevanje po omejitvenih določbah Združenih držav. — Govoreč o državnih dolgovih in reparacijah, je Mussolini naglasil, da ima Italija danes za tisoč milijard lir zadolžnic. Opozarja, kako zelo se zavezniki Nemčiji olajšali in znižali breme reparacij, med drugim tudi na škodo Italije, ki je doprinesla v vojni toliko žrtev. Nemčija je odplačala Italiji na račun reparacij v denarju in dobavah do 31. avgusta t. 1. nekaj nad 400 milijonov zlatih mark ali 2 milijardi lir. Potem se je pečal Mussolini z genevskim protokolom in izjavil svoje dvome o uspešnosti razorožitvene akcije. Če se resnično hoče mir, treba odpraviti vzroke vojne; a če se vodi politika monopolizacije surovin, se s tem ustvarjajo vzroki za vojno. Proglasitev svetega leta. Dne 14. decembra je bila v, štirih rimskih cerkvah proglašena papeževa bula o svetem, letu. Popoldan so odprli sveta vrata in vtzeli izza Injih škri7 njo z dokumenti o zadnjem svetem letu, 'ki je bilo L 1900. Boj proti nasilju na Madžarskem. Veliko senzacijo je povzročila ne samo na Madžarskem, ampak tudi v inozemstvu obsodba fašistcvslcih atentatorjev Marffyja in nje gtovih tovarišev. Vse je že sigurno pričakovala da se bo= tudi ta proces završil, kakor že nešteto drugih — namreč Z oprostitvijo teroristov. Zato je ta obsodba tudi skeptike ^navdala z upom, da se začenja na Madžarskem nova do-» ha, ko bo vendar enkrat prišla do veljave pravica. Kajti tudi v inozemstvu je Madžare najbolj 'kompromitiralo to, da so njihove oblasti javno podpirale in trpele nasilje fa-; šistov nad poBtičnilmi nasprotniki. Sodišče je obsodilo; Marffyja in Marossyja na smrt na vešalih, Szasz im Hor-j vath sta obsojena na šest let ječe, Varga na pet in Rada na deset let. Obtoženci so sprejeli obsodbo zelo drzno^ na koncu razprave pa jih je ta drznost minila in videč, se sedišče z njimi ne šali, so pričeli skesano prositi za milost. Prošnja za pomilostitev je sicer vložena na p risto}-, no mesto, vendar je vse mnenja, da ugled madžarske ju-» stice zahteva, da mora biti obsodba v polni meri izvršena.. Ahmed beg Zogu v Albaniji. Albanski vladi se še ni posrečilo zadušiti uporniško gibanje, nasprotno, zdi se, da bo vlada Fan Noli ja morala kmalu iti. Na čelo albanskih ustašev se je postavil bivši izgnani ministrski predsednik Ahmed beg Zogu. Njegov povratek znači sigurnost ustašev, da bodo zmagali. »Ljudožrci« v Hamnoveru. Proces proti morilcu Haar-mannu traja sedaj že nad dva tedna. Še vedno se zaslišujejo priče; sodišče skuša (potom mjjh izvedeti za imena u-» imorjenih žrtev, o katerih krvnik priznava, da jih je umorih Med pričami je mnogo bližnjih sorodnikov umorjenih, ki potem zločin dokažejo na okrvavljenih oblekah. Haar-mann je najboljše ohranjene dele oblek od žrtev ali prodal, ali podaril Gransu, dočim je za prodajo nesposobne vrgel med staro ropotijo. — Posebno zanimivo je bilo za prebivalce Hannovera zaslišanje mesarjev, ki so vsi izjavili, da Haarmann nikoli ni pri njib kupoval mesa. Ker pa je zločinec mnogim strankam prodajal meso, za katerega je izjavil, da ga dobiva zelo po ceni od nekega mesarja, mi izključeno, da so bili ti odjemalci ljudožrd, seveda brezs svoje vednosti. Meso, katerega je Haarmann prodajal, je bilo zelo slično konjskemu, bilo pa je vedno brez kosti. Haarmann je desedaj priznal umor v 16 slučajih; sigurna 'bo priznal tudi ristale umore, razve n par slučajev, o katerih zatrjuje, da je izvršil umor -Grans. To človek je v Haar mamnovih zločinih sploh igral ostudno ulogo. Po izjavah Haarmanna je on stal popolnoma pod' Gransovim vplivom. Grans je znal izrabiti grozovito Haarmannovo straslt-ter mu je dovajal žrtve dn ga nagovarjal na umor sama radi tega, da je dobil obleko in denar unvrjenih. Obleka lf,e prodal, denar pa zapravil v družbi lahkoživih žensk. Greris trdovratino zavrača te očitke, vendar je iz poteka razprave razvidno, da jé on vedel za vsa Haarmannova grozodejstva ter je tega napol ‘blaznega človeka izrabljal v svoje sebične namene. Samuel Gompcrs umrl. V južni Ameriki je umrl na službenem potovanju okrog 80 let stari predsednik ameriške delavske strokovne zveze Samuel Gompers. Po- ikojni je prišel v rani mladosti z gališkimi judi-izseljen ei v Ameriko in po nekaj leth brunega, sprememb in težav polnega življenja v novem svetu je stal že v ospredju delavskega strokovnega gibanja, kateremu je •končno pred sedoval dolga destletja. Gompersova strokovna zveza je strogo nepolitična ter pobira iz političnega življenja in gibanja samo koncesije materijalnega značaja. Zviti Gompers je volilne glasove svoje močne strokovne zveze vedno dobro prodajal, da se je zadnja desetletja trdno držal demokratske stranke, izhaja samo iz tega, ker je ta stranka zvezi dajala večje koncesije kot pa republikanska. Pri vsem tem, kar je Gompersova kupo-prodajna politika dobrega prinašala delavcem-članom strokovne zveze, pa le ni izostal začetek in razvoj razredne delavske organizacije v Ameriki po vzoru angleškega laboura. Ta stranka je imela leta 1900 komaj 94.000 glasov, leta 1920 — 920.000, letos pri volitvah je pa že petkrat toliko glasov oddala za neodvisnega kandidata Lafollette, dočim je Gompers s svojo zvezo podpiral demokrate. Občni zbir Kmetijske družbe. Kljub sramotni agitaciji nasprotnikov za Slovensko Štajersko zmagali naši pristaši. Pašič-Pribičevičeva vlada je na željo Žerjavovo hotela po vsej sili spraviti Kmetijsko družbo za Slovenijo v roke samostojnežem in liberalcem. Proti določilom družbinih pravil so postavili svojega pristaša g. Spiller-Mujsa za komisarja. Spiller je razpisal občni zbor in volitev družbenega odbora z delegati iz leta 1923. Po določilih družbinih pravil ti delegati niti niso več veljavni. Podružnice so za leto 1924 izvolile delegate, kateri edini bi imeli pravico voliti predsednika in odbor za Kmetijsko družbo. Ali vlada je po svojem komisarju določila stare delegate. Zakaj? Zato, ker so leta 1923 na Kranjskem dobili združeni samostojneži in Žerjavovci skromno večino. Za leto 1924 pa so izvolile podružnice na Štajerskem kakor na Kranjskem delegate, ki po ogromni večini — najmanj dve tretjini — pripadajo naši Slovenski ljudski stranki. Po 8. februarju 1925 — če Bog dà — bo zopet govorila pravica! Dne 15. decembra pa se je torej volitev vršila s starimi delegati. Nasprotniki so upali, da tudi za Štajersko dobijo večino. Ali hudo so se urezali. Kljub draginji vožnje in hudemu mrazu so naši delegati iz Slov. Štajerja prišli iz vseh, četudi tako oddaljenih krajev. Lepo število — 77 — naših borcev za pravico se ni ustrašilo težavnega pota v Ljubljano. — Žalibog, da je okoli 20 naših delegatov iz nepojasnjenih vzrokov ostalo doma. Posebno pohvalno moramo omeniti med drugimi vrle naše Prleke iz Murskega polja, Pohorce, neustrašene Dravopoljce, Haložane, ter može iz obsotelskih ter savinjskih krajev. Kot vzgled pravega požrtvovalnega korenjaka moramo navesti delegata J. Murščaka od Sv. Ruperta v Slovenskih goricah, kateri je vstal iz bolniške postelje in dasiravno smrtno-nevar-no bolan, je došel v Ljubljano, da s svojim glasom pomaga pošteni stvari do zmage. Slava mu! Še celo vrsto drugih požrtvovalnih mož stavimo na vzgled, na primer Hribernika iz Prevalj, Galundra od Sv. Križa, Ko-zela in Širovnika iz Haloz, Zakošeka iz Pilštanja, Ko-štruna in Praha iz Rogatca, Platajsa od Sv. Jakoba, Skaleta iz Šmarja in desetero in desetero drugih zvestih naših mož, Ker so nasprotniki videli, da Štajercev, ki se zbirajo okoli voditeljev Slovenske ljudske stranke, ne morejo premagati, so hoteli to doseči s silo in zlobno zvijačo. Odličnima našima somišljenikoma gg. V. Škerlecu iz Velikega Kamna in Štefanu Ekartu iz Cirkovc so iztrgali nasprotni agitatorji glasovnice in njima ter še petero drugim vsilili glasovnice prelepljene s samo-stojno-liberalnimi kandidati. Vladni komisar je bil na ta »švindel« opozorjen, a ni ničesar ukrenil. Sami smo celo zadevo uredili. Nasprotni kričači Kukec, Urek, Ivanjšič, Plavčak, Pečnik, Kovačič in enaki so škripali z zobmi, psovali naše delegate, a vse nič ni pomagalo. Štajerski delegati so priborili naši stranki lepo zmago. Oddanih je bilo 134 glasov. Kandidati Slovenske ljudske stranke so dobili 77, a nasprotniki 57 glasov. Naša večina je znašala, kljub temu, da je ostalo 20 naših delegatov doma, 20 glasov. Izvoljeni so bili naslednji naši možje: Za I. podpredsednika: Evgen Jarc iz Ljubljane. Za odbornike: Miha Brenčič iz Spuhlje, dr. Iv. Jančič iz Št. Petra, Miha Hrastnik iz Laškega, Alojzij Supanič iz Jarenine, Jakob Jan iz Gorij, Robert Košar od Sv. Bolfenka in Martin Steblovnik iz Šmartna. Koroške podružnice so si izvolile soglasno vrlega našega pristaša Ivana Hribernika iz Prevalj. Tako šteje SLS v glavnem odboru 9 odličnih naših mož. Nasprotni kandidati so bili sledeči: Franjo Roblek iz Žalca, Jakob Žnidarič iz Središča, Peter Mravljak iz Vuhreda, Ludvik Ivanjšič od Sv. Jurja, Franjo Plas-kan iz Orle vasi, Alojz Schicker od Sv. Marjete, Božo Račič iz Ljubljane in Josip Čeme iz Zg. šiške. A vsi ti so propadli, kakor so dolgi in šrok. Dobili so kljub zvijačam in nasilju samo 57 glasov. Na, KTanjskem pa so tokrat še prodrli nasprotni kandidati. V glavnem odboru Kmetijske družbe ima naša stranka močno in sposobno zastopstvo. Prekrižali smo račune nasprotnikov. Ko. se bodo volili letošnji delegati, pa bodo vsi ostanki samostojnežev in Liberalcev zleteli .iz odbora. Spominjajte se Dijaške večerje 1 Iz Slov unije. Napredno učiteljstvo proti Pribičeviču-ŽerjaJvu in me*-goveimi slugi Luki Jelencu. Protizakonitosti, katere sta si privoščila v zadnjem času Pribičevič in Žerjav s pomočjo, petolimika Luke Jelenca v Sloveniji, so izzvale odpor tudi) v taboru naprednega učiteljstva. Sedanje PrLbičevič-Žer-javovo vodstvo prosvete je pogazilo celo zakon veljavnosti definitivne nastavitve in to gorostasno in v nebo vpijoče krivično teptanje zakona je zadelo na odpor ne le med akademsko omladino, ampak tudi med' naprednim učiteljstvom. Celo napredno učiteljstvo je danes tolikanj uvidevno, da se zaveda bridke resnice pregovara, ki pra* vi: danes meni, jutri tebi. Danes odstavlja in premešča Žerjav, ki niima nikogra za seboj, definitivno nastavljene učitelje Slomškarje, ki so povrh še priznano najboljše uč-j ne moči, po volitvah pa Ibi lahko SLS isto orožje uporan bila proti učiteljem-naprednjakom. 'Pribičevič-Žerjavova prosvetna politika se je ogabila celo UJUjevcem in začeli so prirejati protestne shode, na katerih odločno obsojajo gaženje zakonov od strani prosvetnega ministra in' protestirajo proti odstavitvi in premestitvi definitivno nastavljenih učiteljev. Da bi preprečil te proteste UJU v Sloveniji, roma dr. Žerjavov lakaj Luka Jelenc po učitelj-skih zborovanjih, moleduje in prosi, naj se nikar ne pregrešijo zoper svetost jugoslovanskega demona Pribičeviča1 5n Bgromerkurja Žerjava. Dne 7. t m. se je vršilo tako; protestno zborovanje UJU v Dravogradu. Pri tej priliki je napredno učiteljstvo izreklo v navzočnosti Luke Jelenca najstrožjo obsodbo vodstva UJU in posebno še poverjeništva v Ljubljani*. V Dravogradu zbrano učiteljstvo je posebej naglasilo, da je omajeno zaupanje učiteljstva v poverjeništvo UJU in to radi tega, ker se stalne učitelje pre stavlja kakor lutke z vednostjo in na predlog poverjeništva. Po izrečenem protestu proti Pribičevič-Žerjavovi prosvetni nezakonski politiki je Luka Jelenc izjavil, da ga je tak nastop obmejne UJU neprijetno dimit in je nato zbra7 nemu učiteljstvu, ki ga je zasmehovalo, zaupaj, koliko u-spehov je imelo je imelo njegovo plodonosno delo, ko se je boril proti klerikalizmu. Jelenčevo izjavo so pobijali na shodu zbrani učitelji in zahtevali od njega, naj pove^ kaj je storila UJU za obrambo pravic učiteljstva. Na tp zahtevo je izjavil g. Jelenc: »Jaz sam sem sodeloval brez poverjeništva pri tistih persekucijah, ki šo se godile v ljubljanski oblasti, v mariborski ‘oblasti pa je to delo izvrševal veliki župan,« Zavladala je smrtna tišina' in čuli so. se nato ogorčeni »oho«-Mici in vsaka nadaljna debata je bila končana. Takoj 'se je sestavil odbor, ki je sestavil resolucijo, katero mora »Učiteljski tovariš« natisniti na naslovni strani. Po kratki debati se je sprejela ista resolucija, proti (kateri so glasovali samo trije navzoči, člani. —, Ugnan v kozji rog, je Luka tako lepo priznal, da gaženja zakona napram stalno nameščenim učiteljem ala g. Firm, v Hočah, ni kriv samo on — ljubljanski Luka, ampak tudi mariborski krompirjev veliki župan dr. Pirkmajer, ki vedho izjavlja z 'jokajoče milim glasom, da mu je zakon nad vseM Žerjavovec Luka Jelenc je izdal, da ni Vseh krivic kršenja definitivncsti zakrivil Ciganin iz V ingioino sta in kranjski Žid, ampak tudi štajerski »Slovenec« dr. Pirkmajer, ki je tačas veliki župan v Mariboru. G. Pirkmajer, kako bridko ■se še bo maščevala krivica, s katero Ste tako po policaj-j demdkratsko krivično in neusmiljeno oplazili hočkega g: nadučitelja Firma in njegovo soprogo. — Zborovanj in toi protestnih, kafkor je bilo zgoraj opisano v Dravogradu, sp še bo vršilo več in Luka še bo imel priliko, da bo razkrili celotno »ljubezen« dr. Pirkmajerja do zakonitost j Kako izgleda dr. Pivkovo srbofilstvó v pravi luči? Nosilec liste za žerjavščino dr. Ljudevit Pivko tako rad povdarja svoje medvojno srbofilstvo in da je ravno radi navdušenja za jugoslovanstvo prešel k Italijanom in tamkaj v Italiji rušil Avstrijo. Ker je dr. Pivko postal nosilec dr. žerjavove liste, pa moramo javnosti povedati, kako da izgleda dr. Pivkovo medvojno srbofilstvo v resnici. Dr. Pivko je takoj po izbruhu svetovne vojne moral kot of icir na fronto in sicer jo je mahnil nad Srbe in Črnogorce. In ravno v 'bojih proti Srbiji in Čmigori se je dr. Pivko kot avstrijski junak tako odlikoval, da je večkrat odlikovan in da je dobil za Slovenca redko odlikovanje — vojni zaslužni 'križ. Kot junaški avstrijski oficir je bil dr. Pivko tako izvanredno bogato odlikovan za hrabrost, katero je kazal napram Srbom in Črnogorcem in to v letu 1914, ko se mu ni niti sanjalo, da bo Italija Avstriji napovedala vojno. — Zakaj ni bežal k Srbom in pomagal na srbski strani rušiti Avstrijo. Dr. Pivko se je še le dolgo za tem, ko je bil odlikovan tudi z redom železne krone kot junak proti bratom Srbom, na italijanski fronti spomnil, da bi bilo dobro Avstrijo začeti rušiti in to na zanj tolikanj udobni ne srbski, ali ruski strani — ampak na strani naših še danes najbolj zakletih sovražnikov — Italijanov. In o tem ošabnem izdajstvu pisari dr. Pivko brošure, predava mladini, a tega pa ne pove, da je dosegel čast avstrijskega z odlikovanji okinčanega junaka proti Srbom in potem šele, ko je opravil svojo junaško dolžnost s Srbi in Črnogorci, je šel med — Italijane. Dr. Pivkovo srbofilstvo zgleda ravno tako kakor dr. žerjavov Agromerkur in radi tega sta' si za te volitve tako lepo razdelila ulogi nosilcev list stranke, v kateri so zbrani sami taki iskreni Jugoslovani kot je na primer avstrijski železni vitez dr. Pivko in od sodišča patentirani poštenjak — Agromerkur — dr. Žerjav! Dr. Žerjavov nosilec polic a jdemokr atsfce lüste v mariborskem okrožju dr. Pivko je moral odstopiti kot starosta Sokola. Mi smo že beležili, da je dr. Žerjav postavil g, dr. Pivka kot nosilica Uste samo rada tega, da bi naj bä1 dr. Pivko nekak čuk na palci ki bi zvabil pod dr. Že rjavo klobuk vse Sokole, tudi take, ki po politični upredelbi. niso žerjavovci. Pri vzpostavitvi dr. (Pivkove kandidature pa je dr. žerjav, kar se tiče Sokolov, zopet «menjal en c ek ire Sokola so pozvali dr. Pivka na odgovor, ker je svoj čas kofr duševni voditelj mariborskih Sokolov povdarja! Svojo ne* politično plat in rinil v ospredje čisto sokolstvo, a dan*® je nosilec liste dr. Žerjavove strančice. Sokoli so dr. Pi*, •ka prisilili, da je moral odstopiti kot starosta Sokola in je danes samo še nosilec liste one stranke, katero najbolj preklinja Vsak pošten in iskren Jugoslovan. »Jutro« in slovenska radikali ja v mariborske» okrožju. Že koj po intronizaciji dr. Pivka kot JĐS kandidata je začelo »Jutro« trobiti, da bo dr. Pivko skupen kandidat za demokrate in radikale in da je tozadevni sporazum gotova stvar. Ta »Jutrova« zagotavljanja • skupnosti naprednega bloka je ostro zavračal v »Narodnem Gospodarju« vodja radikalije dr. Ravnik. »Jutro« od 13. t. m. pa javlja iz Beograda, da se radikali v mariborskem okrožju pridružijo Narodnemu bloku. — Dr. Žerjav je po »Jutru« konferiral s Pašičem glede sodelovanja samostojnih demokratov in radikalov pri volitvah v mariborskem okrožju in je dosegel popolen sporazum. Mariborske žerjavovce je pri teh pogajanjih zastopal mariborski advokat dr. Koderman. Izvršilni odbor radikalne stranke je poslal vsem radikalnim organizacijam v mariborskem okrožju navodila, naj s« sporazumejo s tamošnjim nosilcem liste dr. Pivkom glede okrajnih kandidatov V tej oblasti. Z ravnokar citirano in iz Beograda diktirano žerjavščino je nameravalo »Jutro« pritisniti na štajersko radikali jo, da bi ta pristala na dr. Pivkovo skupno kandidaturo in bi šli policajdemokratje in radikali pod skupnim klobukom Narodnega bloka. Mi smo že parlerai čisto pravilno po-vdarili v »Straži«, da je glavni konkurent dr. Pivka dr. Ravnik, ki hoče biti nosilec liste, kajti edino kot tak ima lahko vsaj za dobo volilnega boja nekaj upanja, da bo izvoljen. Zadnjo nedeljo se je zbrala v Mariboru radikalija in razpravljala o skupnem nastopu z demokrati. Radikali so sklenili, da ne pojdejo z Narodnim blokom, ampak nastopijo samostojno in da bo dr. Ravnik nosilec samoradikalne liste. Žerjav je tokrat žarna« lagal po »Jutru« o že sklenjenem sporazumu in celo dr. Koderman se je zastonj vozil v Beograd. Tako izgled« tolikanj hvalisani Narodni blok v mariborskem okrožju. Znani bivši samostojni poslanec Joža Drofenik iz Št. Jurja — dr. Žerjavov kandidat. Kakor smo že poročali, sta dr. Bogomil Vošnjak in Drofenik za hrbtom vodstva SKS spletkarila z Žerjavovci in se potegovala za skupen volilni nastop samostojnih in policajdemo-kratov. Radi tega samotastnega koraka sta bila oba izključena iz samostojne in zemljoradniške stranke. —• Drofenik se je sedaj čisto prodal Žerjavu in je bil v nedeljo, dne 13. t. m. od celjskega advokata dr. Kalana v celjskem Narodnem domu v mali dvorani intronisi-ran kot kandidat za okoliš Celje—Vransko. Njegov namestnik je posestnik na Ponikvi ob južni železnici Josip Zdolšek, po domače Kristan, seve zagrizen bivši samostojnež in sedaj Žerjavov sluga. Kako se bo godilo staroavstrijskemu nemškutarju Drofeniku kot dr. Žerjavovemu kandidatu v okolišu Celje—Vransko, o tem se lahko gospod kandidat informira pri g. Kocbeku, ki je bil JDS kandidat pri zadnjih državnozborskih volitvah. Pri tokratni volilni agitaciji šentjurski ble-betavs Drofenik ne bo zgubil samo hlač, ampak še kaj druzega. če ni šlo zadnjič pod firmo Samostojne, bo tokrat še manj pod firmo Agromerkurja. Dr. Vošnja-ka pa menda niti policajdemokratje ne bodo vzeli na kandidatno listo in mu tudi tokratno usokštvo v Žerjavov tabor ne bo prineslo tolikanj zaželjenega mandata. Ljudje kot dr. Vošnjak so med Slovenci doigrali! Še eno presenečenje nas čaka za te volitve. Tudi pri teh državtnožborsikih volitvah bo nastopil mariborski vite* Zagorsky s samostojno kandidatno listo. Pri zadnjih mai riborskih občinskih volitvah je nabiral kandidate za svojo» listo pri pijancih in cestnih postopačih, tokrat pa se je vrgel na deželo in ponuja kandidature veleposestnikom in najboljšim pristašem SLS. Možje na deželi se g. vitezu smejijo in pravijo, da bi naj viteški nosilec liste nastopil samostojno za fašenk, da bi bik) tem več zabave tudi na deželi! Našim županom in občinskim odbornikom! V ponde-Ijek, dine 22. t. m., se vrši v Ljubljani, v dvorani Rokodelskega doma (Komenskega ulica) občni zbor Županske zv» ze za Slovenijo. Pričetek točno ob 11. uri predpoldne. —• Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo tajništva. 3. Poročilo blagajnika in odobritev računov za triletno poslovno dobo. 4. Določitev članarine. 5. Volitev novega odbora in sicer: a) načelnika, b) 24 odbornikov in c) TO namestnikov. 6. Volitev treh preglednikov računov. 7* Slučajnosti 8. Po končanem občnem zboru popoldne; poučna predavanja. Župani in občinski odbornik^ člani Županske zveze, udeležite se tega občnega zbora tudi kg štajerskega dela Slovenije v č#n večjem številu- Usmiljenim mladinoljubnim srcem. Od' Sv. Križa pri Mariboru nam poročajo: Ob božičnih praznikih prirejajo •vsepovsod mladino! juhi božičnice v korist ubogih otroka zlasti šolarjev. Te dni si podajajo kljuke v mestu in pone* kov tudi po deželi razni nabiralci prostovoljnih prispevkov ter predlagajo svoje nabiralne pole premožnejšim slojem. Tudi mi, vzgojitelji mladine v hriboviti obmejni župniji Sv. Priža smo se letos odločili, da pripravimo svojap ubo* gim gojencem božično veselje .Mnogo jih je ubogih revö kov, ki vsled preluknjane obleke in čevljev zmrzujejo na» dolgi poti v šolo, saj prihajajo nekateri po dve uri daleč) iz najvišjih hribov, dosti jih je tudi, ki sploh ne morejo v šolo, še manj pa v cerkev, ker nimajo: nič obleke. Res bo» tudi v mestu revčki, pa tam nimajo daleč v šolo, kako težavne poti so pri nas, ve samo tisti, kdor je že hodil po naših krajih, bomo te dni potrkali na usmiljena srca naših) mladinoljubov, prosimo, da nam pomorejo v izdatni sneti dovršiti naše delo ljubezni. -- Ivan Hlebec, šolski vodja; Martin Gaberc, župnik. ,s Na obenem zboru Jugoslovanske Kmetske zveze, ki se je vršil v Ljubljani dne 15. L. m., je bil izvoljen stari odbor s poslancem Brodarjem kot načelnikom. Samo mesto Odbornika Miklavca je bil izvoljen župan Trkov ir. l>obrunj. Vodstvo meščanske šole v št. Lenartu v Slov. gor. je prevzel gospod Milan Vavda, dosedanji učitelj na strokovni šoli v Ptuju. Duhovniška vest. Celjska mestna župnija in opatija je podeljena g. Petru Juraku, do-sedajnemu vikarju in provizornu celjskemu. Novega g. opata bo slovesno blagoslovil in ustoličil mariborski škof dr. Andrej Karlin v nedeljo, dne 28. decembra. Mil. g. opatu naše najiskrenejše čestitke! Občin|skai klavnica v Ormožu. V našem malem mestecu (občutimo draginjo posebno mi uradniki in kar nas je takih, (ki se živimo od rok do ust. To, kar počenjajo danes mesarji z nami, že prekaša Vse meje naše potrpežljivost Pustiti se leto in dam p(o mesarsko odirati in še, imeti zraven prazen želodec, to se (pravi, delati in skrbeti za mešanje, da oni udobno živijo, mi pa naj plačujemo prav drago kosti, Kaj pravijo kmetje? Mesarji plačujejo živino živo težo po 28 do 32 krom, meso pa tržijo po 80 do 96 kron. Prašiče plačujejo nad 50 krom, meso so prodajali še, pred 'kratki mnad TOO kron. Ni čuda, da si je nek mesar pridelal v treh letih krasno hišo. Iz lastnih žuljev gotovo, ne, sicer bi uradniki, javni -nameščenci in drugi revni sloji ne stradali (kruha ih delali dolgove. Kakor se sliši, obravnava občinski odbor (vprašanje: ustanoviti občinsko, klavnico v (prostorih, ki so vezani z občinsko gostilno in kjer je že nekdaj poslovala občinska klavnica. Da bi obč. hranilnica kot lastnica teh prostorov temu nasprotovala; ne (moremo verjeti, ker vendar gre za dobrobit vseh občanov in občina jamči z vso svojo davčno močjo za občinsko hranilnico. Pribičeviičeva srednješolska »reforma«. Pribičevič hoče srednje šole preurediti tako, da sedaj v decembru, to je sredi šolskega leta iz 1. in 2. razreda srednjih šol -odpravlja latinščino, nemščino in občo zgodovino ter uvaja francoščino, petje in risanje. V Beograd hodijo srednješolski nadzorniki pojasnjevati, da je to pouku in šoli v kvar, ni pa pričakovati, da bi se znana zagrizenost dala poučiti ter hotela opustiti usodne napake in neumnosti. Starši bi se morali pritožiti na državni svet. Poziv zagrebškega akademskega senata. Akademski senat zagrebškega vseučilišča je na svoji seji dne 11. t. m. sklenil, da se bo proti umirovljenju nekaterih profesorjev zagrebškega vseučilišča pritožil na državni svet, da bo vložil protest proti tisti določbi na ministrski svet in da bo apeliral na pomoč in solidarnost na vsa vseučilišča v državi. V svojem pozivu na vseučilišča naglaša senat zagrebškega vseučilišča, da je z umirovljenjem vseučiliških profesorjev kršena avtonomija vseučilišča, in se (sklicuje na člen 16 ustave, ki določa, da so vseučilišča svobodna in na čl. 73, točka 4., ki se glasi: Aktivni ministri in ministri na razpoloženju n vseučiliščni profesorji lahko kandidirajo in če so izvoljeni, ohdrže svoj položaj. S tem je ustvarjen za vseučiliške profesorje -priviligiran položaj med uradniki, tako, da vseučiliški profesor lahko zastopa svoje ■osebno mnenje brez strahu pred preganjanjem. Upokojitve so pa tudi formalno nepravilne. Apel se končuje z besedami: »V tem smislu apelira akademični senat zagrebškega vseučilišča na visoki naslov, da isti (Solidarno s stališčem senata zagrebškega vseučilišča vse -ukrene, da se omenjene krivične upokojitve popolnoma reparirajo.« — Slovenci pričakujemo, da se kaj takega sklene in izreče tudi na ljubljanski univerzi. Nasilje v Delnicah. V Delnicah na Hrvatskem bi se bil moral v nedeljo vršiti zaupni sestanek okrajne or-- ganizacije HRSS. Na sestanek je dospel tudi tajnik Radičeve stranke, dr. Kmjevič iz Zagreba. Ker niso prišli vsi povabljeni, se zaupni sestanek ni mogel pričeti, zato sé je vršila samo predsedstvena seja. Te se je hotel na vsak način udeležiti tudi odposlanec okrajne oblasti, ipristav Obradovič. Ker so proti temu udeleženci protestirali, je poklical pripravljene orožnike ter dal vse navzoče, med njimi tudi Kmjeviča za 5 ur zapreti. To razsodbo je potrdil tudi okrožni sodnik in vsi so morali svojo kazen odsedeti. Izpuščeni so bili šele ob 2. uri zjutraj. Važna navodila v vojaških zadevah. Radi enakosti službovanja med vojaškimi in občinskimi uradi kakor župnijsko-duhovnimi ter javnimi oblastmi in večjimi industrijskimi in prvatnimi podjetji in za olajšavo uradovanja z vojaškimi oblastmi izdal bo podpisani poučno knjigo, sestavljeno iz vseh sedaj veljavnih predpisov, nared jen j in tozadevno izdanih zakonov. — Ta knjižica je potrebna za vsak urad radi navodil, objaš-nitev, službenega uradovanja posameznih uradov in medsebojnega' uradovanja uradov z vojaško oblastjo ter prihrani vsakemu nepotrebno povpraševanje in poizvedovanje pri raznih vojaških oblastih. Razen tega bo obsegala knjižica tudi različne vzorce. Glavna vsebina te knjižice bo, sledeča: 1. Naloga vojnega okruga in razdelitev istega. 2. Dokumenti. 3. Obveznik in njegove dolžnosti. 4. Dolžnosti župana in različni nasveti, kar se tiče vojaštva. 5. Pristojnost državnih nameščencev. 6. Oprostitev uradnikov in odpravnikov javnih služb od poziva na vojno službo, v mirnem času in v slučaju vojne. 7. Vojnička isprava. 8. Potovanje v inozemstvo. 9. Prevodjenje ali prevajanje. 10. Obvezniki-dijaki. 11. Taksiranje prošenj, pritožb itd. 12. Pravila in pogoji «a sprejem kandidatov v podoficirske šole ter v godbeno šolo. 14. Pravila in pogoji za sprejem v granično hupo. 15. Način in postopek pri prošnjah za reguliranje penzije. 16. Razdelitev celokupne vojske, nazivi raznih ediriic, činov, obleke, znakov itd. Knjižica bode stala v prodaji na drobno 23 dinarjev komad, pri odvzetju najmanj 50 komadov se dobi 5 odstotni popust. Da bi. se pa približno vedelo, koliko eksemplarov bode na slivenskem potreboval, prosim, d v dveh odsekih, toda ne more se mu ugoditi. Predsednike in podpredsednike bodo odseki izvolili na j seji, na katero bo župan -sklical' vse člane odsekov. \ ! V odsek za pragmati-ko predlaga občinski svetnik Se-, j Ji-nšek občinske svetnike: Franceta, Zmazeka, dr. Juvana, j dr. Kukovca in Pucelja. : Na novo se izvolijo člani kuratorija »Vesne«, o kura- ; toriju študijske 'knjižnice bo pa sklepal občinski svet v pri- I badnji seji. j Provizorij za meseca januar in februar občinski svet odobri. Občina je glede proračunskega provizorija vložila prošnjo tudi na Slovesna posvetitev zvenov za stolno cerkev v Mariboru. Občna želja vseh Mariboržanov, ki so si želeli nekdanjega krasnega zvonjenja na stolni cerkvi, je, hvala Bogu, izpolnjena. V pondeljek, dne 15. t. m. je tvrdka »Zvonoglas« prelila nekdanjega velikana, največji zvon v Sloveniji, ki je počil leta 1921 ob zvonenju za pokojnim kraljem Petrom. Zvon tehta sedaj blizu 40 meterskih stotov in ima glas b. Čisto nov zvon, ki tehta 26 stotov ter ima glas c in še tretji, ki nam ga je vzela vojska s 530 kg se naselita odslej z največjim ▼ stolnem stolpu. Dva sta ostala še od prej. Trije novi zvonovi bodo slovesno posvečeni prihodnjo nedeljo, dne 21. t. m. po sledečem -sporedu: Ob pol 8. uri se prepeljejo zvonovi z devetimi pari konj v spremstvu mestne požarne hrambe in ob zvokih pozavnistov po Vrtni ulici, Koroški cesti. Glavnem trgu, Gosposki, Gregorčičevi n Strossmajerjevi ulici do vboda v Oražnovo ulico. Tani čaka mestno župnijska duhovščina, -botri in zastopstva katoliških društev z zastavami, ki zvonove sprejmejo. Sprevod se pomika po Orožnovi ulici okoli stolne cerkve na Slomškov trg pred škofovo palačo, kjer bodo obešeni v svrbo posvetitve na nalašč za to pripravljeni oder. Ob pol 10. uri prihod škofa z asistenco, ki bo na trgu zvonove slovesno posvetil. Nato je v stolnici slavnostna pridiga, pontifikalna sv. maša z zahvalno pesmijo »Te Deum«. V stolp bodo dvignjeni zvonovi med 13. in 15. uro. Vljudno vabimo k tej pomenljivi slovesnosti prebivalce mesta, pa tudi druge vernike, da prisostvujejo posvečenju največjega zvona v škofiji, na katerega gleda s ponosom ne le stolna župnija, ampak vse mesto in vsa vladikovina. Orjak v stolnem stolpu nam bo zapel prvikrat na- sveti večer: »Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji!« In to pesem naj poje še stoletja, to je naša iskrena želja ob -po-svetitvi. Glasbena Matica v Mariboru obhaja letos petletnico svojega obstoja. V svojih odborih je že lansko leto določila, da kar najslavnejše pokaže -plodove svojega neutrudljivega dela. V proslavo petletnice so določeni trije veliki koncerti, in sicer priredita prvi koncert pevski zbor in orkestralni odsek skupaj, drugega in tretjega pa vsak- izmed teh zase. Prvi skupni koncert bi naj pokazal vso zmožnost in silo pevskega zbora in orkestralnega odseka in je v to svrbo izbrano eno najlepšib in največ jib del muzikaličnega sveta: Dvorakov Mrtvaški ženin. Iz stikov s češkimi pevskimi zbori smo izvedeli, da dajejo baš to leto v večjih čeških centrih to prekrasno skladbo, čudno, da je dobila ta balada v vsaki prestavi, — naša je od Stritarja — drugačno ime. Čehi jo poznajo pod imenom »Svatovska kušulja«, Nemci jo pojejo zopet pod lepozvenečim imenom »Die Geisterbraut«, mi pa smo ostali pri »Mrtvaškem ženinu«. O nenavadni krasoti tega dela bomo pred koncertom v informacijo in večje razumevanje še marsikaj povedali. V orkestru so zastopani vsi instrumenti, celo angleški rog; da ne manjka priljubljena češka harfa, se razume samo po sebi. Solopartije smo spravili v jako srečne roke. Za ulogo neveste se nam je posrečilo dobiti krasni sopran tukajšnje operne pevke gdč. Vladimirovna, tenor pa si je vzgojil g. ravnatelj Topič sam. Pel ga bo član Matičnega pevskega zbora g. Avgust Živko. Najtežje nam je bilo, najti visokega bariton-pripovedoValca, ki ima tudi največjo vlogo. Našli smo ga zopet v tihi samostanski celici v Zagrebu, in to po zopetnem posredovanju našega prevzv. škofa, gospoda dr. A. Karlina. Bariton partijo poje' torej že od lanske »Pepelnične noči« našemu občinstvu -dobro znani P. Kolb. Balada sama ima okrog 60 kitic in se poje celi dve uri. Mimogrede bodi omenjeno, da je to delo tako krasno, da storimo našemu občinstvu le največjo uslugo, če ga podamo dvakrat v Mariboru. Srednje šole, in sicer samo te. pa bodo poleg tega imele za znižane cene pristop k generalni vaji. — Drugi in tretji jubilejni koncert bodeta med drugimi točkami prinesla najlepše stvari, ki so se proizvajale tekom prvih petih let. Trgovski gremij v Mariboru'objavlja, da bodo trgovine prihodnjo nedeljo kot nedeljo pred Božičem odprte in sicer od 5. ure popoldne, od pondelj-ka do srede kot v tednu pred Božičem bodo pa trgovine v mesiti vsak večer eno uro dalje odprte, na kar se slavno občinstvo opozarja. Predavanje g. Pirca o stanovanjskem vprašanju, ki se je vršilo preteklo nedeljo, se nadaljuje prihodnjo lie-tfeljo. Za predavanje so pokazali ljudje mnogo zanimanja, ker je bila dvorana mestnega kina skoraj polna ter so poslušalci z velikim zanimanjem sledili predavatelju. Tudi prehodnje predavanje se vrši v prostorih mestnega kina. Nova stavba v Mariboru. Pokojninski zavod v Ljubljani se je odločil» da bo začel takoj na spomlad' 1. 1925 na Kralja Petra trgu graditi novo stavbo. Pri tej novi stavbi bo fronta trinadstropna, od zadaj pa dva nadstropja Spodaj bodo prodajalne in gostilna na dvorišču bodo hlevi za konje, kar bo posebno dobrodošlo (kmetom. Cela stavba bo obsegala 30 stanovanj po 2 sobi in 1 kabinet ter kopalno sobo in po 3 sobe in 1 kabinet Proračun znaša 7 milijonov dinarjev. Nafodno gledališče. Danes, dne 17. decembra: zaprto. — Četrtek, dne 18. dec.: »Razporoka«, Ab. C. — Petek» dne 19. dec.: zaprto. — Sobota, 20. dec.: »Razporoka«, Ab. A. Kuharska tečaja za fino meščansko kuhinjo in za fino pecivo se otvorita dne 10. januarja 1925 na dekliškem zavodu »Vesna« v Mariboru. Pojasnila se dobe do dne' 23. decembra od 10 do 11. ure predpoldhe v pisarni tega; zavoda. Petek, dne 19. decembra 1924, ob 19. mi, se vrši v Kmečki sobi Narodnega doma v Mariboru glavni zbor Odseka amaterfotografov SPD z običanim dnevnim redom. Glasom pravil osrednjega odbora SPD se vrši v slučaju nesklepčnosti eno uro pozneje glavni zbor, ki je sklepčen pri vsakem številu navzočih. Tudi nečlani so vabljeni, da se udeležijo zbora in pristopijo k odiseku kot člani. Po glav nem zboru skioptično predavanje o naših zimskih alpah. Vsakdo dobrodošel. Vstopnine ni! — Odbor. Gospodinjski koledar prodaja mariborska podružnica Jugoslovanske Matice vsak dan od 15. do 16. ure. Pisarna podružnice je v Sodni ulici 32, na vogalu. G. Avgust Žlahtič, trgovec v Mariboru, izjavlja, da je. že davno pretrgal vse vezi s svojim bližnjim sorodnikom, v zvezi z umorom v Studencih aretiranim Žlahtičeirv, mizarjem iz Ptuja. KOLIKO BODO STALI NAŠI ČASOPISI L. 1925? Naši časopisa ohranijo za prihodnje leto 'popolnoma store cene. Dasdravno so se pomočniške plače tekom leta 1924 zvišale, se vendar cene našim listom po novem letu ne bodo nič zvišale. »Slovenski Gospodar« bo stal v letu 1925 v Jugoslaviji: celoletno 32 dinarjev, polletno 16 dinarjev, četrtletno 8 dinarjev. Zunaj naše 'države pa stane »Slovenski Gospodar« še enkrat toliko, kot doma. »Straža« bo stala leta 1925 v Jugoslaviji: Celoletno 80 dinarjev, Polletno 40 dinarjev, Četrtletno 20 dinarjev, Mesečno 7 dinarjev. Wen naše države stane »Straža« še enkrat toliko, kakor doma. najprimernejša božična in novoletna darila za praktično vporabo: damske torbice, torbice za potovanje, spise, šole, tobak, smodke, denar itd. se dobi v na na j večji izberi pri IVAN KRAVOS. MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13. Lastna torbarska delavnica: Slomškov trg št. 6. Ernest Gert Maribor, Gosd. u!.13 priporoča velecenjenim odjemalcem za božične praznike svojo bogato opremljeno zalogo vsakovrstnega steklenega, porcelanastega in kamenega blaga kakor tudi svetilke. Velika izbira praktičnih in najcenejših božičnih in nc roletnih dar'1 kakor : maniküre, ročne torbice, potne opreme, faovčeki, dežniki, palice, galanterija, srebrnina jedilno orodje, ----parfumerija, družabne igre- JL or *• ** «s Poseben oddelek za moško perilo: bele in modre srajce, spalne srajce, spodnje hlače, žepne rute, ovratnike, samoveznice, nogavice, rokavice, dokolen'ce, trikotaža, jum, erji, sweaterji i. t. d. Velika izbira okraskov za božično drevo 1 Gaspari & Faninger Mnribor, Aleksandrova cesta 23. A L A M A prvovrstna nov« b lago n povsem zx>ela ' se dobi povsod. Prva hrvatska tvornica salame, Uf prek* enega mesa in masti M. Gavrilo vit-a sia. d. d, Ü Petrinja. Generalno zastopstvo za l&g Slovenijo : R. BUNC in drug Ljubljana—Celja—Maribor. Primarii dr. Mirko Černič, specijalist za kirurgijo v Maribora» se je preselil in ordinira od 14. do 16. ure. Trg Svobode C, I. nad str. Telefan 358. (Nasproti Grajske kleti.) «BHBMMšiiniar Najboljša la najteneiša darila za in Novo leto se dobijo samo v galanterijski trgovini Josip Mlinarič, Marii;or, Glavni trg it 17. Pri nakupu od Din. 100-— dalje 5 odstot. popusta Vinotoč pod vejo v Peklu toči vso zimo pristna vina od 10-— din. naprej. Za obilen obisk se priporoča Andrej Janžekovič FRAN PERC, Maribor, Slovenska ul. 1 trgovina z muzikalnimi ina nimenti. Največja zaloga vseh vrst glasbil, strun in njih posameznih delov. Lastno izdelovanje harmonik po naročbi, tamburic, gosli, citer itd. Najboljša delavnica za popravila. Usu n. 1895, ifcAdWWfcdbdtdWfcdt , , ■ Z» ’im« s« it*ibfil£i Kdor v „Straži“ oglašuje, uspeha gotovo se radnje! J CeiÙk bfBZplaČitO t KARO-CEVUI MARIBOR, Koroška 5:19 Premog iz svojega premogokepa pri Veliki Nedelji predaja Slovenska premogokopna d.užba z o. z. v Ljubljani, Wolfova ul. št. l-I. io7 CUNJE krojaška, «utajena in platna« M odpadke, «taro ielezje, fewvano in vlito, giaževino, kakor odpadke vsake vrste kupujem po najviijlk «ameb A. Arbeiter, Stentar, Stavaka «bes 55. Kamenjam tudi «taro želez]«, Reterò Ja za vporabo, « km «gOftijaJ edpedki im vU&tne, Iva. Afcx*»>*x»**xxxxxhxx>xx»xxxxxxxxx»xxxxxxxxxxxxxxxxxx»oec Zadružna gospodarska banka d. d podružnica v Mariboru. fPST* ^ lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo. "SB Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Naj višje obrestovanje vlog na knjižice in v tek. računu. Pooblft^rnl prodajalec ireéb državu® razr. loterije. Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora. Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak. Izdaja konzorcij »Straže«.