OBRTNI VESTNIK Strokovni list za pouzdigo in napredek obrtniStua Dravske banovine. *OBRTNl VESTNIK" izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane: celoletno Din 40’ Glasilo „Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani", »Splošne zveze obrtnih . zadrug v Mariboru14 in obrtnih društev Dravske banovine. Nefrankirani dopisi se ne ('prejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni te z navedbo vira. polletno Din 20'— posamezna številka . . Din P— Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 9. Stev. pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860. XV. letnik. V LJUBLJANI, dne 15. julija 1932. Štev. 29. Pravilnik o postopanju pri ustanavljanju združb trgovcev in obrtnikov (Nia osnovi § 460. zakona o obrtih z dne 5. novembra 1931 predpisujem ta-le PRAVILNIK o postopanju pri ustanavljanju združb trgovcev in obrtnikov.* Člen 1. Besedilo obrazca pravil za združbe (trgovcev in obrtnikov, predpisano pod 'll. br. 9805/iu z dne 31. marca 1932,*“ je načeloma obvezno za vse združbe. Odstopili od besedila obrazca se smejo odobriti, če posebne razmere poedinih banovinskih področij take odsitopke zahtevajo. Izpremembe in dopolnitve pa morajo biti vedno v skladu z odredbami zakona o obrtih. Ali naj se take izpremembe in dopolnitve odobre, oceni zbornica, ki odobruje pravila združbe. Iz obrazca pravil pa je izpustiti pri združbah trgovcev odredbe, ki so določene samo za združbe obrtnikov, pri združbah obrtnikov pa one odredbe, ki so izdane samo za združbe trgovcev. Vpisnima in članski vložek (članarina) se določata po krajevnih irazmerah in po razmerah stroke. Vpisnina se določi sorazmerno s članskim vložkom (članarino), članarina se računi od dne odobritve pravil združbe p«' zbornici, pri združbah, Iki se pretvarjajo v prisilne združbe, od dne, ko se pretvorite v odobri, pri združbah pa, ki so se pretvorile po § 442., odstavku .(*), v prisilne združbe, izza dne 1. marca 1932. Člen 2. Da bi mogle združbe trgovcev vobče vršiti poedine naloge, ki uih jim nalaga zakon o obrtih, ali da bi jih mogle opravljati čim koristneje, primerneje in uspešneje, morajo skrbeti zbornice pri ustanavljanju ali pretvarjanju združb za to, da se ustvarjajo' taki nameni z ustanavljanjem zveznih organizacij (§ 363. zakona o obrtih), da izključijo take predmete od inalog poedinih združb in jih poverijo v opravljanje samo zveznim organizacijam. Kjer zveznih organizacij ni, morajo zbornice skrbeti za to in odrediti primerne ukrepe, da se ustanovitev zveznih organizacij olajša in čimbolj namenu primerno izvrši. Zlasti se morajo, tako otvarjati strokovne šole in strokovni tečaji, podpirati in pospeševati strokovni pouk, organizirati obveščevalna služba in zbirati potrebni statistični podatki, prirejati konference, sestanki, predavanja in razstave, ustanavljati muzeji in druge naptave za pospeševanje gospodarstva, skrbeti za pravilno urejanje vajeniških razmerij, osnavljati človekoljubni skladi in druge ustanove za podpiranje poedinih gospodarstvenikov in njih rodbin v stiski, starosti in ob smrti, pospeševati zavarovanje za bolezen, onemoglost, starost in smrt. Več združb sme ustanoviti z odobritvijo bana skupni razsodniški odbor za reševanje sporov med službodavci in službojemniki iz službenih razmerij. člen 3. Pri ustanavljanju združb je imeti za pravilo, da se morajo ustanoviti združbe za področje enega sreza ali mesta, ki obseza vse pripadnike dotične gospodarske grane tega področja. Od tega pravila se sme odstopiti samo, če na področju sreza ni zadostnega števila pripadnikov za uspešno delovanje združbe kakor tudi, če sklenejo pripad- * »(Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 16. junija 1932, št. 135 LXU/409. **' »Službeni list« št. 427/45 iz 1. 1932.- niki .z dveh ali več področij občih upravnih oblastev ustanovitev skupne združbe. Pri ustanavljanju združb je treba paziti na to, da znaša najmanjše število pripadnikov za ustanovitev združbe praviloma okrog '100, ker je približno to število potrebno, da je možno uspešno delovanje združbe. Od tega pravila se sme odstopiti samo izjemoma v upravičenih primerih glede na krajevne razmere ter na jakost in obseg dela pripadnikov dotične združbe. Skupna združba za mesto in okoliški srez se ustanovi vselej, če je mesto, ki ima značaj občega upravnega oblastva prve stopnje, sedež okoliškega sreza. Od tega so izvzeti Beograd, Zemun in Pančevo. Če se ustanove združbe za več srezov ali za mesto in srez ali za mesto in več srezov, je treba naslov združbe vedno prilagoditi področju, za katero se je združba ustanovila. Stanje Narodne ^anke Pravkar objavljeni izkaz o stanju Narodne banke za 8. julij 1932 kaže v primeri z izkazom za 30. junija 1932 tele najvažnejše izpremembe: Zlati zaklad banke je naraitel za 0.2 na 1762. 8 milj. Izredno so padle valute, kar je v zvezi z znatnim povpraševanjem za poletno sezono. Padle so za 3.3 na 0.16 milj. Din in tako nizkega stanja doslej banka ni beležila. Devize so v podlogi sami narastle za 3.0 na 216.5 milj. Din. Skupno pa se je podloga zmanjšala za 0.67 na 1979.5 milj. Din. Tudi so narastle devize izven podloge za 2.2 na 86.9 milj. Din. Kovani denar v niklu je dosegel s sedanjim prirastkom 0.5 vsoto 50.9 milj. Din. Posojila banke so se nadalje povečala, in sicer je narastel eskont za 21.0 na 1957.1 milj., dočim je istočasno lom-bard padel za 1.0 na 355,0 milj. Din. Končno so se med aktivi še povečali prejšnji predujmi državi za 0.2 na 1804.5 milj. Din. Med pasivi je obtok bankovcev neznatno padel, in sicer za 17.3 na 4916.1 Obrtništvu in javnosti! Podpisani izjavljam, da na skrajno ogabna, povsem izmišljena in neres; nično podana poročila in članke ne odgovarjam, ker mi je to pod osebno častjo. JOSIP REBEK * U redništvo »Obrtnega I estnika« ponovno izjavlja, da se ne bo spuščalo v nobeno nadaljno polemiko in napade od katerekoli strani, ker je »Obrtni Vestnik« strokovni list, ki mora služiti stanovskim interesom, osobito pa sc> daj v tako resnem gospodarskem položaju, ko je skupnost našega stanu bolj potrebna kot kdaj poprej. 1 1 J UREDNIŠTVO Sedež združbe mora biti na sedežu občega upravnega oblastVa prve stopinje, irazen primera po členu 7., drugem odstavku tega pravilnika. Če se spojita dva ali se spoji več srezov v eno združbo, odloči zbornica, kje bodi sedež združbe, če je o tem spor. Člen 4. Ustanovitev združbe za stroke, omenjene v § 357. zakona o obrtih, je fakultativnega značaja in je prepuščeno oceni zbornice, ali jih je treba ustanoviti. Ustanovitev je vedno odvisna od odobritve zbornice. Strokovne združbe za poediine trgovinske stroke je treba načeloma odobravati samo za področja mest z več kot 30.000 prebivalci in na sedežih banovin, odnosno v Beogradu. Zbornica mora pri odobritvi paziti na to, da se z ustanovitvijo strokovnih združb ne oslabe čezmerno kolektivne združbe v škodo svojega pravilnega poslovanja. Izjeme od prvega odstavka se smejo napraviti za stroke, ki so posebne važ* nosti v narodnogospodarskem pogledu, kakor n. pr. izvozniki, ali ki imajo glede na delovni način poseben značaj, kakor n. pr. gostinski obrti, obrti za redni prevoz potnikov in blaga z motornimi vozili in obrti, ki spadajo pod združbo trgovcev, a nimajo izrazitega značaja trgovinskega obrta ter ponujajo pretežno storitve ali osebne činitve (točke 16. do 20., 24., 27., 28. do 30., 34. do 36., odstavek (‘), § 60. zakona o obrtih). Vse vrste gostinskih ob rtov (§ 76., odstavek (*), točke d. do 9.) sestavljajo eno enotno stroko, toda vsaka vrsta obrtov sme imeti v združbi svoj odsek.* Samo če je število poedinih vrst obrtov znatno, se smejo ustanoviti v velikih mestih združbe za poedine grane te stroke ali združbe za več sorodnih gram te stroke. * Izvirnik ima »akciju« namesto: »sek- cfju«. — Op. mr. (Dalje prih.) milj. Din. Nasprotno pa so se obveznosti banke po vidu povečale za 25.34 milj.' Din na vsoto 568.15 milj. Med njimi so se zmanjšale državne terjatve za 5.1 na 6.3 milj., žiroračuni pa za 24.3 na 428.66 milj. Din. Računi drž. gospodarskih podjetij pa so narastli za 54.8 na 133.2 milj. Din. Obveznosti z rokom so se tudi povečale za 12.66 na 363.3 milj. Din. Vsota obtoka in obveznosti po vidu znaša sedaj 5484.3 milj. Din ter je v primeri s prejšnjim izkazom narasla za 8.1 milj. Din. Zaradi istočasnega zmanjšanja podloge je skupno kritje padlo od 36.14 na 36.09 %, samo zlato kritje pa od 32.18 na 32.14 % obtoka in obveznosti po vidu skupaj. Glavne postavke zadnjih izkazov Narodne banke so bile naslednje (vse v milj. Din): 31. 12. 22. 6 30. 6. 8. 7. 1931. 1932. 1932. 1932. zlato . 1758.4 devize 332.1 devize izv. podi. 86.4 predujem državi — pr. preduj. drž. 1799.2 menic, posojila 1965.6 lombar. posojila 287.2 obtok bankovc. 5172.2 drž. terjatve 29.2 žiroračuni 326.2 drž. gosp. podj. 60.9 cbvezn. z rokom 681.1 1762.4 220.1 84.3 600.0 1806.0 1954.3 363.0 4829.0 31.8 532.7 108.4 1351.9 1762.6 213.5 84.7 600.0 1806.3 1936.1 356.0 4933.4 11.4 433.0 87.4 1360.7 1762.8 216.5 86.9 600.0 1806.5 1957.1 355.0 4916.1 6.3 428.7 133.2 1363.3 Bilanca za prvo polovico 1932. Objavili smo že podatke o polletni bilanci Narodne banke za 30. junij 1932, ki je sedaj že druga polletna bilanca banke, prva je bila, kakor znano, ob priliki zakonske stabilizacije 28. junija lani. Poleg običajnih postavk, katere objavljamo stalno v izkazih, znašajo fondi (vse v milj. Din, v oklepajih podatki za 1931); rezervni 60.6 (82.8), za amortizacijo nepremičnin 1.2 (1.2), za zidanje skladišča 2.2 (2.5), za pomoč kme- tijstvu 0.26 (0.3), za pomoč kmetijski književnosti 0.19 (0.23), za izpopolnitev dividende 0.06 (—), pokojninski fond bančnega osebja 17.9 (22.4). Podobno so se zmanjšali tudi efekti fondov na aktivni strani. Nepremičnine so sedaj bi-lancirane s 99.6 (95.7), zavod za izdelavo bankovcev 46.47 (46.6) in inventar 3.1 (2.76) milj. »Kvas(( r. z. Iz o. z.‘v SevnSici ob Savi Razmere zadnjih let na kvasnem trgu so silile vse prizadete večje odjemalce kvasa, to je peke in trgovce, da mislijo na osamosvojitev izpod diktata kvasnega kartela. Do novega trošarinskega zakona ta možnost ni bila dana, dočim je sedaj zopet možnost za pridobitev koncesije za izdelavo kvasa. Dne 9. junija t. 1. se j^ vršil v Sevnici ustanovni občni zbor zadruge »Kvas« r. z. z o. z. v Sevnici ob Savi. Novo izvoljeno načelstvo tvorijo: načelnik g. Krulej Ernest, banski svetnik, župan, pek in posestnik v Sevnici, pod-načelnik g. Bizjak Ivan, pek, tvorničar keksa in posestnik v Ljubljani, odborniki gg.: Kadivnik Josip, pek in posestnik v Senovem, Šetina Peter, trgovec in posestnik v Sevnici, Černe Franjo, trgovec in posestnik v Radečah, Poljanšek Ignac, pek in posestnik v Brežicah; prvo nadzorstvo pa gg.: Vodonivec Fran, pek in posestnik v Krškem, Drmelj Al., narodni poslanec, trgovec in posestnik v Boštanju, in Vrenko Franc, pek in posestnik na .Bizeljskem. Tvornica je predvidena v Sevnici ob Savi, njena kapaciteta bi znašala okroglo 300 kg kvasa dnevno, tako da bi znašala letna produkcija 90.000 do 100 tisoč kg. Tvornica bo proizvajala kvas po najmodernejšem sistemu, in sicer po tako zvanem »Luftungsvdrfahren« uvoz pridobivanja špirita. Izven kvasa se bosta proizvajala še slad in sladna moka. Član te zadruge more biti le oseba, ki se peča s pekovskim ali pa s trgovskim obrtom. Naši državni dolgovi Vsi jugoslovenski listi so te dni objavili podatke o višini naših državnih dolgov na dan 1. julija 1932. Po teh podatkih znaša konsolidirani državni dolg 38.8 milijard dinarjev. Od te vsote odpade le šest milijard na notranje dolgove. Za odplačilo obresti in letnih obrokov inozemskih dolgov je določenih v tekočem proračunu 1277 milijonov dinarjev, za notranje dolgove pa 306 milijonov dinarjev. Iz teh podatkov tudi sledi, da bi se z inflacijo (znižbo vrednosti denarja z zvišbo obtoka bankovcev) ne rešili dolgov, kakor so se jih rešile nekatere države, v katerih so prevladovali notranji dolgovi. Naš državni proračun je že itak zelo obremenjen z izdatki in vračilom dolgov in mi tega bremena ne moremo znižati, dočim je vsepovsod bila izvedena globoko segajoča omejitev izdatkov. Nasprotno opažamo celo, da se izdatki za državne dolgove večajo. Breme naših državnih dolgov se nam zdi posebno hudo v časih gospodarske krize. Naši dolgovi so bili, če jih smemo tako imenovati, političnega značaja ter so bili le deloma investicijskega (gra-ditejskega) značaja. Zato od njih narodno gospodarstvo ni imelo vidnih uspehov. Jasno pa je, da po tej poti ne smemo iti dalje, če ne bodo šli roko v roki s povečanjem dolgov tudi povečana proizvajalna moč in dosledno tudi davčni dohodki države. Le tako bo mogoče, da Pridobivajte našemu listu vedno nove naročnike! postanemo gospodarsko, denarno in politično neodvisni od inozemstva, kar mora biti cilj naše gospodarske politike. Vsekakor je bolje, izhajati brez novih posojil. Nasprotno se pojavlja celo potreba, da nam upniki zmanjšajo breme. 2e prihajajo glasovi, ki poudarjajo potrebo znižanja političnih dolgov. Če se črtajo, odnosno znižajo prejemki naše države iz inozemstva, kakor se je to zgodilo z nemškimi reparacijami, od česar smo imeli izgubo, je pravilno, da se država posluži svoje pravice in zahteva tudi znižanje obresti in letnih obrokov od drugih svojih plačil v inozemstvu. Po vsem sodeč, bo tudi to vprašanje kaj kmalu na vrsti. Pri tem ugotavljamo, da je naša država v nasprotju s slabimi zgledi naših sosedov dosedaj vršila plačevanje svojih posojil doma in v inozemstvu pravočasno in v redu ter ima kot točen dolžnik pravico, zahtevati tudi olajšave v časih gospodarske krize. Danes so nastopili v svetovni trgovini taki pretresi, da je odpravljena nekdanja uravnoteženost plačilnih bilanc. Izmenjava dobrin je padla prav nizko. Kreditni odnošaji so prenehali, tako da je nastala potreba izravnavanja trgovinske bilance, kajti doslej je v manj razvitih državah pritok inozemskega kapitala omogočal veliko pasivnost trgovinske bilance, to se pravi, veliki uvoz tujih proizvodov. Sedaj je padel tudi dotok drugih dohodkov: od tujskega prometa, pomorskih voznin, zaslužka naših delavcev v tujini itd. Med izdatki naše plačilne bilance pa so največja postavka poleg obrokov inozemskega kapitala, ki so se deloma tudi zmanjšali zaradi slabšega poslovanja podjetij, v katerih so udeleženi inozemci, izdatki za državne dolgove v inozemstvu, ki ,-,na-šajo, kakor že rečeno, na leto eno in četrt milijarde dinarjev. Ta vsota pa je ostala neizprefrienjena in zato je prav upravičeno temeljito predrugačenje, ker takih zneskov ne zmoremo. Iz vseh teh razlogov je razumljivo stališče Jugoslavije glede nemških reparacij. Vendar tu najbrž zaradi koristi velesil od takih sklepov, ki bi omogočali razvoj, kakršen je bil doslej, ne bo prišlo. Zato bo treba iti po drugih potih, ki so bila že označena v izvajanjih naših vodilnih državnikov. 25 let zadruge pekov v Mariboru Dne 3. t. m. je Zadruga pekov za Maribor in okolico proslavila 251etnico svojega obstoja. S polno pravico; kajti 25 let obstoja pomeni pri tej zadrugi ravno toliko let dela, razvoja in napredka. Dne 29. 9. 1905 je na posebnem strokovnem sestanku takratni načelnik Zadruge Witlaczil Viljem utemeljeval nujno potrebo izločitve pekovskih mojstrov v posebno organizacijo, ker so v skupnosti z drugimi obrti posebni interesi pekovske stroke premalo zaščiteni. Njegovim besedam je začetkoma pritrjevalo samo 20 pekovskih podjetnikov iz mariborskega mesta, vendar so se že tekom naslednjega leta priključili akciji tudi peki iz področja kolektivne zadruge na Teznu, tako da se je v začetku leta 1907. mogel vršiti ustanovni zbor. nove zadruge že za ves sodni okraj, izvzemši 5 občin okrog Sv. Lovrenca n. P., ki imajo svojo posebno skupno zadrugo. 5 načelnikov je zadruga dosedaj štela. Njihova imena so: Witlaczil Viljem, Robaus Karel, Kovačič Alojzij, Proselc Ivan in Horvat Ivan, ki načeluje zadrugi še danes. Velik pomen zadružnega dela in njene agilnosti sta dokazovala v svojih nagovorih na proslavi Žunko Josip, ki je zadružni član skozi celih 25 let, in obrtno zadružni inšpektor Založnik. Napomost in vrednost zadružnega dela zamore oceniti le, kdor pozna križe in težave pekovskega rokodelstva in je imel priliko iz bližine opazovati poslovanje te stroke med svetovno vojno in v prvi poprevratni dobi, posebno pa borbo naše mariborske zadruge za pravice in koristi članstva v dobi, ki je ka-rakterizirana z izrazi: maksimiranje krušnih cen, sodna zasledovanja, kartel proizvodnje kvasa, žitni režim. Kako bi ta vprašanja bila rešena, ako bi ne bilo izredno agilnih pekovskih organizacij v dravski banovini, si danes sploh ne moremo predstavljati. Ni dvoma, da so strokovne organizacije svojim članom samo v zadnjih letih rešile težke stoti-sočake. Ne smemo pa tudi podcenjevati pametnega sporazumevanja in složnega sodelovanja zadružne organizacije s po- močniki, zaščite, ki so jo strokovne organizacije vsikdar nudile svojim članom v borbi zoper previsoko obdavčenje in v trajni nesieurnosti, katero so povzročale skoro dnevne spremembe tržne cene v sirovinah. Kdor je vso to doživelj lahko razume, zakaj se je mogla naša pekovska zadruga tako ugodno razvijati, da je število članov v 25 letih naraslo od 40 na 120, teritorialno področje pa se je razširilo od 1 na 5 sodnih okrajev. Brez pritiska in prigovarjanja, sami od sebe so prihajali novi člani in prosili za sprejem, ker so rabili zaščito, katero so mogli najti edino v svoji strokovni organizaciji. V zadnjem času se pogosto čuje izjava, da je treba razgnati strokovne zadruge na ljubo skupnim. Če tako izjavo izusti poznavalec obrtnega zadružnega življenja, ne prihaja od srca ali pa je izrečena zgolj v namenu, da se ustreže trenutnemu razpoloženju bližnje okolice ali celo samo poedinih oseb. Iz govorov zborničnega tajnika dr. Pretnarja in zadružnega inšpektorja Založnika na tej proslavi smo dobro razumeli in odkrito odobravali besede, da načela srbskih kolektivnih esnafskih organizacij miso prikladna za vse stroke in pokrajine in da bo napredku poedinih strok le v korist, če si naš obrtni zakon čim prej prisvoji ti^di za rokodelske obrte načelo strogo strokovnega združevanja. Po svoji zunanji obliki je bila proslava, katero je vodil predsednik slavnostnega odseka Kovačič Alojzij, skrbno pripravljena, dasi bi udeležba članstva lahko bila precej večja. Oblastva, urade, prijateljske organizacije in poedine tvrdke so zastopali mag. svet. Rodošek, zbor. tajni kdr. Pretnar, tržni nadzornik Hin-terlechner, zadružni inšpektor Založnik, delegata pekovske zadruge ljubljanske Bizjak in Mežnarčič, za celjsko zadrugo Zadravec in Kač, podpredsednik Slovenskega obrtnega društva mariborskega Sojč, načelnik mlinarske zadruge na Zg. Polskavi Lah, pomočniški odbor s pevskim in tamburaškim zborom, tvrdka Franz in drug v Mariboru, cakovački mlin in dr. Več uglednih tvrdk je zborovanje brzojavno pozdravilo in na drug način opravičilo svojo odsotnost. Med navdušenimi aklamacijami je zbor odobril predsednikov predlog, da se odpošlje pozdravni brzojav ministru trgovine in industrije Mohoriču. Soustanoviteljem zadruge: Prvi mariborski delavski pekarni, tt. Karl Scherbaum in sinovi, Kai-nihu Alojziju, Žunku Josipu in zaslužnim članom Horvatu Ivanu, Kovačiču Alojziju, Majcenoviču Mihaelu in Scho-bru Francetu je zadruga izdala lepe častne diplome. Oficielnemu delu proslave je sledil banket, ki je ob vrlem sodelovanju pomočniškega pevskega in tamburaškega zbora do večera zadržal mnogoštevilno družbo pekovskih mojstrov, pomočnikov in njihovih prijateljev pri najboljšem razpoloženju. Take prireditve imajo tudi svoj pomen in so potrebne, ker skušnje iz preteklosti učijo in bodrijo za delo v bodočnosti. Mnogostranskim čestitkam, ki jih je zadruga prejela ob priliki svoje proslave, se z vsem srcem pridružujemo tudi mi. Drago Žabkar: Obrtništvo v prejšnjih stoletjih (Dalje.) Vsak mojster je smel jemati v uk le določeno število vajencev, navadno samo enega in ikvečjemu še enega na po-,skušnjo, ako je šla učna doba prvega proti koncu. iPri sprejemu je moiral vajenec plačati 5 goldinarjev v zadružno Skrinjo, poleg tega je moral imenovati mojstru poroka, da bo ostal vso dogovorjeno dobo pri istem mojstru. Ako je vajenec ušel, je moral porok plačati zadrugi 12 goldinarjev. Ta denar so si razdelili mojster, zadruga in župan, vsak po eno tretjino. Le če je ušel zaradi prav grdega ravnanja mojstra ali pomočnikov, je smel v uk pri drugem mojstru. /Vajeniška oproiščenja so se vršila ina slovesen način iri zaključila s pojedino, katero je moral plačati novopečeni pomočnik. iS tem srno končali poglavje o rokodelcih, sledi pa poglavje O' obrtnikih v ■ožjem pomenu besede. Med te so spadali gostilničarji, peki, mesarji in trgovci. Tudi ti so se združevali v zadruge, a bili so pod večjim nadzorstvom olbla-sti (magistrata) zlasti glede cen jedil iin pijač. 'Gostilničarji ,so bili zelo valžen stan, veljaven po svojem premoženju, kajti takrat se je točenje vina na drobno i(Weinschank arn iZapfen) prav dobro izplačalo. Sicer je bilo dovoljeno' tudi H<*1 novega? Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi smo dobili v valutah : 1 dolar za okrog 56 Din; v devizah: 1 dolar za 56.10 do 56.40 Din; 1 holand. gold. za 22.69 do 22.84 Din; 100 franc, frankov za 220 do 221 Din; 100 čsl. kron za 165.60 do 166.45 Din; 100 nem. mark za 1321 do 1332 Din; 100 ital. lir za 284.10 do 286.58 Din. Vojna škoda je trgovala po 185 do 187 Din, investicijsko posojilo pa po 48 do 49 Din. SEJMI 18. julija: Sv. Lenart-Zabukovje, Vinica, Radeče, Ščavnica, Muta, Velenje, Berače. 19. julija: Metlika, Laško. (Loka pri žusmu). 22. julija:Sodražica. Slivnica (Sv. Urban). Kralj čevljev Bata — mrtev. Ves svetovni tisk je minile dni beležil kot senzacionalni dogodeh smrt češkoslovaškega kralja čevljev Bat’e, ki se je v bližini Zlina ponesrečil z avijonom. Pogreb se je vršil v četrtek popoldne in se ga je udeležilo okrog 200.000 ljudi, zastopana pa je bila tudi vlada. Obširneje o Bati in njegovem gospodarskem podvigu iz malega človeka do veleindustrijca velikopotezne gospodarske koncepcije, v prihodnji številki. Milijonska izložba briljantov v Londonu. Te dni so otvorili v Londonu internacionalno izložbo briljantov, ki prekaša vse dosedanje podobne razstave. Najdražji razstavljeni briljant je cenjen Narodna tiskarna / LJUBLJANA a j KNAFLJEVA i / IZVRŠUJE VSA i / TISKARSKA / TER SE / PRIPOROČA t na 85.000 funtov, drugi nekoliko manjši pa na 50.000 funtov. Med dragocenim kamenjem je razstavljen in na prodaj tudi izredno dragocen diadem Marije An-toniette, ki je bil izdelan po sila kompliciranem vzorcu. podeželanom, da so smeli v mestu prodajati vino na sode, zlasti so se te pravice posluževali plemiči, a le ob šemami h dneh, in so morali takoj ob zaključku sejma 'izginiti iz mesta. Le Židje niso smeli prodajati vina, pa tudi vsi meščani, ki so bili poplemeniteni in so imeli na deželi vinograde, morali dajati svoje vinotoče v najem navadnim meščanom. Zaradi tega so se plemiči m meščani večkrat prav grdo spoprijeli; plemiči so zahtevali od deželnih knezov enake privilegije glede vina im so svojo zahtevo podprli s tem, da ne morejo sami spiti vsega vina, ki ga pridelajo, prodati na tuje pa ga tudi ne mo-irejo, ker dolenjske kislice nihče ne r.ia-ra kupiti. Od podložnikov ne dobijo davkov v denarju, pač pa v vinu. Ta pravda se je vlekla zelo dolgo in meščani so dolgo zmagovali. (Vedno znova so si pustili potrditi svoje privilegije od deželnih knezov in dosegli so leta 1488., da so se zaprte vse gostilne po dežeii in leta 1492. so imeli edino meščani pravico do vinotoča in to na miljo od mestne meje. Plemiči, ki so ali sami pridelovali vino ali pa to dobivali od svojih podložnikov kot desetino, so bili primoram vnovčiti ga na ta ali oni način. Ker 3s bilo kupcev za dolenjsko kislico le premalo, so otvarjali v mestu pivnice :u točilnice. Sedaj je seveda nastal ogenj v strehi. Gostilničarji meščani so se organizirali in metali goste iz plemiških točilnic. Napravili so pritožbo, v^ kateri so dokazovali, da si plemiči s točilnica- King Camp Gillette — umrl. Pred kratkim je umrl eden najbogatejših mož Amerike King Camp Gillette, iz« umitelj aparata za britje. Svoj izum je dal patentirati že 1. 1895., moral pa ga je izpolnjevati tako, da je šdle 1. 1904 prišel v praktično rabo. Lozanski sporazum. V Lozani so glavne upniške države sklenile z Nem« čijo pogodbo o reparacijah. Nemčija je iz teh pogajanj izšla kot popolna zmagovalka, kajti namestu 36 milijard bo odslej plačevala zaveznikom le tri milijarde zlatih mark za odškodnino opustošenih krajev antantnih držav. Ta enostranski sporazum je močno oškodoval našo kraljevino in naš za« stopnik je prijavil protest naše države proti taki neugodni rešitvi. Češkoslovaški žitni sindikat. Sindi« kat je prejel s strani republike dovolilo za uvažanje žita 'in mlevslkih izdelkov. Uvozna količina se določa za vsak me* sec sproti. Konstituiranje tega sindi« kata bo prihodnji teden, kontrolo nad delom sindikata na bodo imeli komis sarji ministrstev za i matice, kmetij« stvo in prehrano. Zasedanje Mednarodne komisije za kmetijstvo. Odbor Mednarodne komi« sije za kmetijstvo bo zboroval v času med 20. in 23. t. m. v Lausanne. Na dnevnem redu se bode osvojilo tudi stališče napram podunavskem proble« mu. Državljanska vojna v Nemčiji? V Berlinu se že par dni vrše težki izgredi, ki zavzemajo obliko n ra ve državljan’ ske vojne. Boji se vrše ponajveč med Hittlerjevimi pristaši in pa komunisti; povzročitelj j so na skoro vedno le pri« staši Hittlerja. Število mrtvih je v zad« niih treh dneh narastlo nad 100. Število naših izseljencev v Zedinjenih državah. Po objavljeni uradni statistiki tujih državljanov je bilo leta 1920 v Zedinjenih državah 85.175 11 r« vatov, 80.437 Slovencev in 40.669 Sr« bov, skupaj torej 206.281 Jugoslove« nov. Leta 1930. pa je bilo 79.802 Hrva« tov, 77.671 Slovencev in 30.121 Srbov, skupaj torej 187.)94 Jugoslovanov. Te številke pa ne morejo biti točne, zakaj po najverjetnejši statistiki jugosloven« skih organizacij biva v Zedinjenih dr« žavah Severne Amerike nad 700.000 naših izseljencev. Neuspela diktatura v Belgiji. Polici, ja je prišla na sled široko zasnovani komunistični zaroti, na katere čelu je bil vodja francoskih komunistov Ca« chin. Komunisti v Belgiji so hoteli iz« koristiti stavko v premogovnikih, vreči sedanji režim in vzpostaviti diktaturo. Namera pa se jim ni posrečila. Padec produkcije avtomobilov. Po poročilih zbornice za trgovino z avto« mobili v VVashingtonu je produkcija avtomobilov v Ameriki sila nazado« vala. Sedanja višina produkcije odgo« varja komaj tretjini produkcije iz leta 1929 (3,413.000). Rusija na mandžurski meji. Rusija je osredotočila na mandžurski meji okoli 300.000 vojakov. Zgradila je in še gradi tudi velike utrdbe in postavlja dalekometne topove. mi škodujejo na svoji plemiški časti in da so strežaji in hlapci pijancev. Dosegli so, da so se morali ti plemiči gostilničarji pokoravati meščanskim sodiščem, vsako četrtletje so morali dajati svoje sode izmeriti in če so bili ti pre-nfajhni, so jih občutno kaznovali. V svoji vlogi so1 navedli gostilničarji sledeče; iNečastno in prav nič slavno ni za plemiča, če se pod njegovo streho prete-pavajo noč iin dan pijanci, tudi ni v skladu s plemiško svobodo, ako hodijo v njegovo’ hišo mestni stražniki mirit pijance, prepovedovat razgrajanje in ples in vso to čedno dražbo metat čez prag. 'Ce se bodo plemiči se nadalje ba-vili ž gostilničarsko obrtjo, jim bo mestna gosposka nastanila vojake, kakor se to dogaja pri ostalih meščanih. iMed plemiči samimi so se dvignili možje, !ki so to početje svojih tovarišev grajali' in zahtevali, da se plemiške pivnice odpravijo; zopet drugi so zagovarjali 'te točilnice in celo graf Barbo je dejal, da je lahko govoriti o časti, vedel bi le rad, kako naj on na drug način spravi svoje vino v denar, drugih dohodkov pa sploh* nima. Ta spor med plemiči in meščani je trajal do leta 1683. Tega leta je sklenil deželni zbor kranjski, da se odpravijo vse pivnice, katerih lastniki so ali plemiči ali pa duhovniki; le INemška (Komenda je smela še nadalje obratovati s svojo točilnico. L. 1707. soi začeli plemiči ponovno otvar-jati gostilnice in prepir med njimi in meščani se je na novo razvnel in trajal z mpnj ajo čimfu sp e h i do 19. stoletja. Pravila združbe trgovcev (obrtnikov) (Nadaljevanje in konec) Častni odbor. Člen 35. Častni odbor za razpravljanje sporov med člani združbe je poklican, da rešuje spore med člani združbe po vprašanjih, ki izvirajo iz medsebojnih odnošajev članstva. Ta odbor ima .... članov, ki jih voli skupščina. V. Sodelovanje s pomočniki. Člen 36. Če se ustanovi za področje združbe po § 386. zakona o obrtih pomočniški odhpr, mora združba pri vzdrževanju dobrih odnošajev med njenimi člani kot službodavci z ene strani in njihovim pomožnim osobjem z druge strani, kakor tudi pri pospeševanju stanja in razmer pomožnega osebja njenih članov, sodelovati s pomočniškim odborom skladno s § 386. zakona o obrtih. Če se pomočniški odbori ne ustanove, lahko združba sodeluje z drugimi organizacijami pomožnega osebja, kjer jih je kaj. Uprava združbe in pomočniški odbor se lahko na predlog ene ali druge stranke sestaneta zaradi skupnega posvetovanja in razpravljanja vprašanj, omenjenih v prvem odstavku, kakor tudi zaradi osnavljanja in upravljanja onih ustanov, ki jih osnavlja združba in pri katerih je tudi pomožno -osebje udeleženo. Pomočniški odbor sme odrediti dva zastopnika na skupščino združbe. Pravico imata, govoriti o vprašanjih, ki se nanašajo na pomožno osebje. Uprava zdrujbe in pomočniški odbor smeta na predlog ene ali druge strani skleniti, da se sestajata na skupno posvetovanje o važnih vprašanjih skupnega interesa. VI. Imovina. Člen 37. O vsej premični in nepremični imovi-ni združbe mora voditi uprava združbe inventar. Podporni in drugi človekoljubni skladi sestavljajo del imovine združbe, njih stanje pa je treba izkazovati posebej. Pri upravljanju imovine se mora držati uprava proračuna, ki ga je odobrila skupščina. Uprava združbe mora predložiti redni skupščini v odobritev proračun razhodkov in dohodkov za naslednje leto. Izdatki se smejo činiti za redno poslovanje in za opravljanje poslov, ki spadajo v področje združbe po zakonu o obrtih, kakor tudi za kulturne, človekoljubne in socialne namene. Gotovina združbe se mora nalagati tako, da je imovina združbe čim bolj zavarovana. Člen 38. Združba dobiva svoja materialna sredstva iz: 1. dohodkov od svoje imovine; 2. članskih vlogov (članarine) in članskih prispevkov; 3. prostovoljnih prispevkov; 4. drugih dohodkov (volil itd.). „ Prve gostilne v Ljubljani so- zabeležene leta 1488. Hz spisov je razvidno, da eno miljo okrog Ljubljane nli smela biti nobena gostilna, ne pri fari in ne pri graščini. V item okolišu ni popoten človek mogel dobrti vina in zateči se je moral v mesto. Iz leta 1564. je ohranjen uikaz za gostilničarje (Burgermeister-gebot). Čez deseto uro zvečer ne sme biti odprta nobena gostilna, postopačem in potepuhom kakor tudi znanim pijancem je strogo prepovedano posedati po gostilnah in igrati. Preko devete ure zvečer ne sme nihče pohajati po ulicah, Peti, vriskati, piskati, gosti ali kakorkoli kaliti nočni mir. Tudi med službo božjo(mora Vladati pa vsem mestu popoln mir, vse gostilne morajo biti zaprte in gostilničar ne sme dajati v tem času nobenemu človeku ne jedi .ne pijače, pa če tudi je popotnik ali tujec. Še leta 1785. so zaprli neko natakarico za 24