it. 101. V Gorici, v soboto dne 17. decembra 1904 Tečaj XXXIV, lahaja dvakrat n* ttidea, In eioer v sredo in soboto ob 11. ari predpoldne t«r stane z lttednim prilogami ter a,Kažipotom' ob novora letu vred po posti prejemana ali v Oorioi na dum poSHjana: Vse leto.......13 K 20 h. ali gld. 6«0 pol leta ........ 6 , 60 , , , 3-30 Setrt leta.......3 , 40 , , , 170 PosamiSne Številke stanejo 10 vin. (. NaroSnino sprejema upravniStvb"'* Gosposki'ulla*; gtv. 7. v Storioi v »GoriSki Tiskarni« A. GabrBBek vsal dan od 8. are zjutraj do 6. sveSer; ob nedeljah pa r,j $ do IS. ure. Ha naroČila brea dopoiUne naročnine se no oziramo. Oglasi Ih poslanle« se računijo po petit-vrstah Se tiskano l-ltrat.8 kr., 2-kral 7 kr., 3-lrat 6 kr. ,Xk»k. vrsta. VeBkrat po pogodbi. — Večjo črke po prostora — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. >Vne za omiko, svobodo in napredek U Dr K. Lavrii Uredništvo se nahaja v Gosposki ulioi 8t 7 v Gorici v L nadsp. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopolndne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici 8t. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. NaroSnino ?<* oglase je plačati loco gorica Dopisi nuj se poSHJajo le uredništva. Narodnina, reklamacije in druge reBi, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiijajo le upravnlStvu. _____ »PRIMOREC" izhaja neodvisno od «8oSe» vsak petek in stane vse leto 3 K 10 h ali gld. 1-60. . , *So5J?* fa «Lrimoreo» se proda>ia v Gorioi v to-oakarni Sohwarz v Šolski nlioi »n Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakami Lavren5i8 na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. -----Talafon *t. 83. — »Gor. Tiskarnai A. GabrSŽek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Kija avstrijskega državljanskega zakonika in klerikalci. Če je kaka reč v Avstriji potrebna pre-meriibe, je je potreben brez vsakega dvoma državljanski zakonik. Ta zakonik je zastarel ter že zdavnaj več ne odgovarja potrebam modernih časov. Dočim so že drugodi prikrojili zakone duhu nove dobe, smo v Avstriji Se vedno tako srečni, da Učimo pod starim, skoro srednjeveškim zakonikom. Sedaj Se le smo culi, da je spravil,v tir revizijo državljanskega zakonika mmister-ski predsednik dr. Kčrber. Gotovo mora pozdraviti tak korak vsakdo, kdor stremi po napredku, kajti če res že ne moremo korakati zajedno naprej z drugimi državami, pa vsaj ne zaostajajmo za drugimi toliko, da se razdalja znatno pozna nam ne v posebno čast. Tisti, ki so se med prvimi oglasili k reviziji državljanskega zakonika, so klerikalci. Seveda pravijo, da je revizija potrebna, da je popolnoma pametna naredba, da razmere na svetu se vedno izpreminjajo, in zakoni, ki so bili pred desetletji še primerni, so dandanes zastareli, itd. Ali kadar povedo te, pa pridejo kmalu na dan z zahtevo, kaj pa se ne sme premeniti. Dosedanji zakonik namreč je na vseh koncih in krajih prikrojen tako, da morajo biti klerikalci le zadovoljni ž njim. Tak je, kakor bi ga bilfi diktirali politikujoči duhovniki v svojo obrambo in v uničenje vseh svojih nasprotnikov. Umevno torej, da se takoj oglašajo ter kličejo: Na krov ! — češ, isti duh, kije preveval stari zakonik, mora prevevati tudi novi. Paragrafi se malce predelajo, pri* dene se Se kaj novega, kar bi prihajalo prav njim, m novi zakonik je gotov. Bitstvenih prememb, važnih, takih, ki bi omejile njihovo premoč v izvestnih stvareh, takih ne pripustijo nikdar, proti takim kl>čejo: Na krov! .Slovenec" piše o reviziji tako hinavsko, kakor dela to dosledno ob vseh takih prilikah. Izbral pa si je že tudi sredstvo, s katerim se hoče boriti proti nameravani reviziji. To sredstvo mu je § lil. državljan- skega zakonika, ki se bavi z zakonom med katoličani, kateri bi se imel bržčas tudi premeniti. Mi se tu ne spuščamo v nikako raz-motrivanje, v koliko so opravičene želje društva katoliških ločenih zakonskih, ki hočejo, da se odpravi določba, po kateri je zabra-njen katoliško ločenim: jkonskim nov držav-noveljaven zakon, in katerega društva depu-taciji je rekel Korber, da kar je mogoče, se jim ugodi — marveč le pribijamo, da je t Slovenec" prijel za ta paragraf, ker misli, da se bo ž njim naju pešneje boril proti nameram glede" prememb v državljanskem zakoniku. Klerikalci »apno brez dvoma vse sile, da bi stale tudi v novem zakoniku v drugi obliki vse take določbe, katere jim narekuje izkoriščanje cerkve in vere v politične namene, borili se bodo za to, da bi ostalo vse tako, da bi bil politikujoči duhovnik čist pred zakonom ter bi se igrali z zakoni še nadalje tako, kakor doslej. Ge obvelja njihova, potem pač dobimo državljanski zakonik nov le po imenu, drugače pa prevet istega duha, ki je sedaj dušil vsako svobodnejše in pravičnejše tolmačenje razpravnih slučajev. .Slovenec" je ves iz sebe, shode hočejo prirejati, in katoliška politična društva naj protestirajo proti nameravanemu početju — gre mu namreč navidezno le za omenjeni § 111., v resnici pa 3e hočejo bojevati sploh proti vsem svobodnejšim premetu-bam; hočejo le take premembe, ki bi ugajale politikujoči cerkvi, ki želi imeti neomejeno moč nad vsem, da more vselej nastopati sebi v priwL, nasprotnikom pa v škodo. .Slovenec" kriči In joče, kaker bi bil Korber Combes, ter govori o razkristjanjenju Avstrije, ali to dela le v gori označene namene. Hinc illae lacrimae! Nimamo Combesa, da bi pomedel v Avstriji s črno politiko, ali upati menda vendar smemo, da se dobijo glede na sestavo novega državljanskega zakonika možje, ki bodo znali zastavili svojo moč proti klerikalnemu duhu, ki hoče obsesti tudi nov državljanski zakonik. DOPISI. Skrllje, 15. dec, 1904. — Hudo je zadelo po zadnjem shodu v Dobravljah sve-tokrižko mestno starašinstvo poročilo v .Soči* in .Primorcu". To dokazuje dopis v .Gorici* od 10. t. m. Dopisnik tega starešinstva se je spravil na krčmarčka .Tončka", ker si je upal v Dobravljah slicati shod in še predsedovati istemu, kateri pa ni bil važen po mnenju dopisnikovem. Najbrže so se spomnili na shod pri Rebku lansko leto, na katerem je zahteval »Tonček" račun od gosp. poslancev. Tako poniževalno govoriti in pisati znajo pa le svetokrižki mestni .izkušeni" očetje ali njih dopisnik. Težko jim je bilo, da se je zahtevalo na shodu in tudi potem opravičeno postajo v Dobravljah. Še bolj kakor zgoraj omenjeno zadelo jih je, ko je nastopil gosp. jurist. Rado Hro-bat iz Dobravelj ter govoril o živi potrebi postaje. Tu moramo omeniti, da naj nas pustijo prav pri miru, da zahtevamo svojo postajo, saj Križ jo že ima, in ako je prijemal železniško upravo, s tem ni Križu nič v škodo. Železniška uprava naj da ljudstvu, kar mu pritiče. Ako je pa pri tem dregnil v županske in gospodarske zadeve, je imel kot občan tudi pravico, ter se pokazal kot moža ne otroka, kar mu dopisnik podtika. Grešil je, ko je rekel, da ni županstvo in starešinstvo delavno. To ni res, saj je delalo za čakalnico na stebru razne ceste in vodovode. Napravilo je tudi cesto okoli postaje Sv. Križ-Cesta tako, da je lahko ponosno na svoje -:elo, katero vsak človek, ki po oni cesti gre, preklinja, to je tudi sloveče delo. Najhujše pa je bilo to, da je gospod Rado Hrobat zadel, da skrbi starešinstvo za neki šport tjim v Sv. Križu, kateri ima nemško komando. Dopisnika je to zelo razkačilo tako, da najbrž bi dobil 25 z leskovo, ako bi bil blizu tam. Odločno ga poživljajo, da naj jasno pove, kateri davki so se naložili za meščansko stražo v Sv. Križu. Potem pravi, da naj pustimo ala Hrobat jurist meščansko stražo pri miru, ter da ne bodemo nič zanjo plačali in doprinašali. Temu zelo radi vstrežemo, zapomnimo si pa tudi, da ako boste držali svoje, besede in svojo stražo na svojih hrbtih, Vam zagotovimo, da bodemo držali tudi jezik za zobmi 1 Ako nas pa zadene radi tega kako breme na katerihkoli davkih, tedaj pa ne bomo držali jezika za zobmi, kakor žel: dopisnik, ne pred Petrom ne pred Pavlom 1 Dopisnik je svetoval jur. Rado Hro-batu, naj zaradi blamaže izroči Vrčonu onih 7 spomenic, da bode zavijal .arnike" vanje, da tem dosežejo svoj namen. Smešno 1 Omenjene spomenice so podpisala in potrdila prizadeta županstva in sicer: Skri-lje, Šmarje, Gospodarski svet v VelikihrŽab-Ijab. Najprvo je pa podpisalo županstvo mestno Sv. Križ; po nasvetu gosp. dopisnika bi torej tudi županski podpis in pečat Sv. Križa ne bil za drugo kakor da bi Vrčon zavijal .arnike" v njega. Kar se tiče druge samohvale, se ne jemlje v poštev, ako nas pa še kaj doleti, znali bodemo že o priliki povedati in poiskati, kje nas bo čevelj žulil. V kratkem bodemo imeli še več predavanj, na katerih še bomo, ker smo še mladi, kaj naučili. Do tedaj na svidenje t Iz Kanala. — Naš tamburaški zbor je spal imenitno precej časa. Kar je pa nekaj časa, je pričel spet pridno delovati, in upati smemo, da nam nudi v prihodnje spet toliko lepih zabav, kakor je to storil pred leti. Pred leti smo imeli Kanalci izvrsten pevski zbor, ki je slovel daleč okoli. Sad tega zbora je bil ta, da se je vstanovila takrat Čitalnica, da so se prirejale krasne veselice, ter da se je vzbudilo živahno družabno življenje, o katerem ve še marsikdo pripovedovati. Sčasom je pa ta zbor utihnil, in sad njegov je začel gnjiti, — začela je hirati Čitalnica, začelo je hirati ono živahno družabno življenje. In ako gremo tako naprej, pridemo kmalu do* prepada. Izvzemši Brez dogme8 Roman. Spisa! H. Sienkievvicz. Iz poljščine poslovenil Podravski. (Datfe.) Pred seboj in za seboj sem videl celo reko solnčnikov, kar je bilo v resnici lepo ; njih barve so se namreč močno lesketale na solncu, pred njimi pa so nastajale barvaste sence, izpod katerih so kukale ženske glave z nežnimi in dovršenimi črtami. Sorazmerno mnogo je bilo krasnih lic, toda nedostajalo jim je 5uta; nisem ga zapazil niti pri teh gospeh iz finančnega sveta, katere v ostalem kakor dokaj drugih rečij, tako tudi čut, kažejo v večji meri nego ga imajo v resnici. Toda te odprte kočije, tupatam karakteristična uprega, pre-važna svetla toaleta, ki je spreminjala svojo barvo v tem zelenju dreves — končno to nakopičenje odličnih ljudij in odličnih konj, je dajalo temu pohodu visoko civilizirano, a pri tem dokaj slikovito lice. Veselilo me K da je Angelico to gibanje in ta gnječa očividno zabavala in ji delala prijetnost. Odgovarjajo na moje opazke, me je pogledovala z odkrito hvaležnostjo, kakor bi ji bil jaz pripravil to vedrilo. Sede njej naproti, sem jo mogel svobodno ogledovati; pogosteje P a sem se obračal h gospodični Zavilovski, od katere je neprestano dihal hlad, kakor od steklenice »frapi-rane« vode in katera me je jela preprosto zabavati; zdelo se je namreč, da ako odgovarja na moja vprašanja ter se strinja z mojo družbo, da dela to zgolj vsled svoje dobre vzgoje in vsled visoke društvene; prijaznosti. Postal sem za njo dvorjan, toda z nekoj senco dobrega humorja, katera jo je naposled jela j dražiti. Končno smo dospeli na Mokotovsko polja. Za, tetino kočijo so prihranili prazen prostor pri odru — in takoj so razni moji znanci, s kartami na klobukih,! prišli pozdravit jo ter občudovat brhko in dokaj obetajočo postavo »Naughty-boja«. Eden najznamenitejših konjerejc&v je dejal teti, da je konj jako lep, toda I morda ni zadostno izvežban; ker pa je po noči deževalo, zemlja pa je mehka ima tako močan konj, kakor je ;-Naughty-boj«, vse nadeje na zmago za seboj. Zdelo se mi je, da je to govoril z ironijo in nekoliko sem se vznemiril, ker poraz »Naughty-boja« bi bil pokvaril vos dan teti in neposredno tudi meni — kajti njena slaba volja bi nam spridila zabavo. Med tem sem šel naprej ob vozovih, ogleduje potoma polje in iskaje znancev. Povsod je bilo polno ljudij; oder se je videl kakor tesno skupaj zbita gruča, na kateri so ženska krila tvorila iskreče madeže. Vsa ograja je bila obdana z velikim krogom gledalcev. Pa tudi mestno obzidje je bilo polno radovedn h gledalcev. Na obe straneh odra sta se razprostirali kakor dvoje kril dve neskončni vrsti kočij, od katerih je bila vsaka, posamezno vzeta, kot jerbas napolnen s cveticami. Za kakih sto korakov od odra sem zagledal v kočiji svadljivi nosek in rožnato lice gospe Sniatin-ske. Ko sem se ji približal, mi je povedala, da je njen mož šel iskat gospodično Hilstovo, na kar me je v jeni sapi vprašala: Kako se počuti teta in gospa Celina? aH je Angelica navzoča na dirki? na kak način Iti gospe odideta v Gastein, ko pa gospa Celina ne more vstati? ali bo zmagal »Naughty-boj«? Kaj bo' ako ne zmaga, in koliko oseb pride k meni na obed ? je" med tem Časom poleg kočije, sem zapazil, da ima izjemno milino v izrazu očij in kaj lepe noge, toda hote odgovoriti na vprašanja enako naglo, kakor so mi bila stavljena, bi moral imeti bržkone, kakor pravi Šekspirjeva Rozalina, usta Gargantne. Odgovorivši ji površno na vse in poprosivši jo, naj po dirki gresta oba z možem naravnost k meni, sem šel po sledu Sniatinskega iskat Klaro; mislil sem namreč, da je to prilično, če se približam njeni kočiji. Pokazalo se je, da stoji ne daleč od tetine. Klara je bila nalik griču, pokritemu s heliotropami. Našel sem jo obkoljeno od umetnikov in »meiomanov«, razgovar-jajočo se ž njimi veselo. Pri pogledu na-me se je nekoliko zamračila ter me sprejela z neko malomarnostjo, toda tako, katera čaka samo na nekako toplejšo, prijazno besedo, da se potem spremeni v veliko prisrčnost. Jaz sem ostal vendar hladen; po četrtur-nem takisto vljudnem, kakor ceremonijalnem razgovoru sem šel dalje in spregovorivši potoma par besed z drugimi znanci, sem se vrnil k naši kočiji, kajti med tem časom se je izvršilo dvoje prvih tekmovanj, in prišla je vrsta na »Naughty-boja«. Pogledal sem teto: izraz njenega lica je bil svečan; bilo je videti, da si prizadeva ohraniti hladno kri. Za to pa se je na Aageličinem licu razločno odbijal nemir. Pričakovali smo dovolj dolgo, predno so se prikazali konji, ki so se pri tehtnici* mudili nenavadno dolgo. Med tem je pritekel Sniatinski, mahaje že od daleč s svojimi dolgimi rokami in kazaje bitke, kupljene v »totalizatoiju«. 35-Ietnice ne najdemo zapisane leta in leta nobene veselice. Kaj ni9mo morda več spe sobni za-to? Nam-li primanjkuje pevskih raočij. Teh imamo dovolj, samo vporabiti jih je treba. Pevovodjo imamo tudi izvrstnega, radi katerega nas lahko raarsikedo zavida. Do njega torej se obračamo ter ga prosimo, da nam priskrbi, cesar s sramoto pogrešamo že leta in leta, namreč slovensko pesnico iz domaČih grl. Izreče naj le besedo in sledimo mu, in kdor je za to sposoben, mora to storiti. Vemo, da je sicer preobložen z delom, ali 4 urice na teden lahko žrtvuje sebi in nam v zabavo in narodu v korist. On edini je zmožen, da privabi in združi pevske moči v zbor, do njega se torej tudi obračamo. Čitalnica skliče v kratkem občni zbor. Tudi tam se mora napraviti odločne korake ter skleniti v to potrebno. Energije in vstraj-nosti je treba in vse pojde v redu in dobro. Naj bi tudi tujci, ki so sedaj v naših krajih« vedeli, da smo Se vedno tu. Ud Čitalnice. kroniki Čitalnice ) Nadežde Slavonske, in sicer hotelu Bmie in razne novice. Za pogorelce v Čepovami na novo došlo občinskemu, oziroma župnijskemu uradu v Cepovanu: Županstvo v Cerknem 100 K, N. N. v Trstu 10 K, Duhovnija Dre-ženea 35 K, Župni urad v Mirnu 21*40 K, Gothard Pavletic, župnik v Mirnu 5 K, Franc Kodrič, kurat na Trnovem 10 K, Jakob Šuligoj, urar v Gorici 6 K, Ivan Wester, kurat v Otaležu 30 K. Peter Massari v Gorici v novic poslal 2 vreči turščne moke. Gospa Alojzija vdova Picb, klobučarica v Gorici, je poslala 25 klobukov, 14 zimskih kap, dve otroški obleki, eno posteljno odejo in več nogavic. Vsem darovalcem kličemo: Bog povrni! Andrej Podgornik, Jakob Rejec, župan. župnik. Imenovanje. — C. kr. tržaški namestnik je imenoval namestniškega koncipista dra. Alberta pl. Hirscha v Trstu okrajnim komisarjem. Imenovanje t vojaški stroki. — Polkovnik Jurij Klikič, ki je dosedaj služil pri 23. brambovskem polku v Zadru, je imenovan za poveljnika brambovskega polka št. 5. v Trstu. Za pevsko In glasbeno društvo je nabral 8 kron v veseli družbi gosp. Ladislav Likar v Ozeljanu. Hvala mu! Nsdežda Slavjanska v Gorici. — Danes soboto 17. in jutri nedeljo 18. decembra ob 8. uri zvečer bosta dve veliki izredni pre=l3tavi ruske narodne kapele Nadežde Slavj^nske 45 oseb v staroruskih nošah 16. in 17. stoletja s sodelovanjem velikoruskega balalaika orkestra pod osebnim vodstvom jCentral' Vspored prvega večera: I. Izvaja vokalna kapela: 1. Na vshod, koračnica, Nad. Slavjanska. 2. Starodavna narodna pesem. 3. Crnooki mladenič, plesna pesem. 4. Legenda, Čajkovski. 5. Memet, Arhangelski. 6. Zbor iz opere .Demon«, Rubinstein 7. Maloruska plesna pesem. 8. Ej uhnera, sloveča narodna pasem, ki se poje ob reki Volgi. II. Izvaja balalaika-orkester: 1. Koračnica Preobt«zen-skega gardnega polka. 2. Narodna pesem z varijacijami, N. Slavjanska. 3. Valček, Andrejev. 4. Pod jablano, narodna pesem, N. Slavjanska. 5. Karaarinskaja. III. Izvajanje igralnega osobja. Prizori iz maloruskega vaškega življenja s P^S61^ *n plesom, spisal Starodub. Osebe : Gubiha, vdova, Tr.Caj-Čina; Stefanida, njena hči, g.čna Olgina; K|im, kmetski mladenič, H. Miiski; Telepen, žganježgalec, H. Vurmiljev; Lub, krojač, H. Satov; mladeniči in dekleta. Druga poslovitvena predstava v nedeljo 18. decembra ob 8. uri zvečer: ruska bojarska ženitev s koncem J 6. stoletja. Zgodovinski igrokaz v treh dejanjih (8 slik) od F. Suhonina. Vglasbil D&tsch, priredila in inatrumentirala N. Slavjanska. 1. slika: Dedni sovražniki; 2. slika: Dekliške igre — snubitev; 3. slika: Ženitveni sprevod; 4. slika: Slovo ženina; 5. slika: Slovo neveste ; 6. slika: Ženitvena pojedina; 7. slika: V nevestni sobi; 8. slika: Karakteristični plesi. 26 samospevov in drugih pevskih točk. Kostumi in oprava po zgodovinsRih obrazcih iz prvega moskovskega atelirja. Orkester vodi Juri Kugei. Podrobneje v vsporedih. Vstopnina za vsaki večer: Sedeži odi. do IV. vrste z vstopnino vred K 4; od V. do IX. vrste z vstopnino vred K 3; od X. do XIV. vrste z vstopnino vred K 2; stranski sedeži K 3; vstopnina za stojališče K 1. Vstopnice se vdobivajo pri knjigotržcu Wokulatu v Raštelju št. 4 in pred predstavo zvečer ob 7. uri pri blagajni. — Preskrbljeno bode za kurjavo v dvorani. Torej tudi slovenski lepaki! — Za koncert Nadežde Slavjanske so nabiti po me« stu tudi — slovenski lepaki ter raz-dana slovenska vabila. Torej je doseženo, kar smo hoteli. Prav tako! Tako pa mora biti vedno odslej naprej I. Zato opozarjamo na krasno rusko petje. Nikdo naj ne zamudi prilike, iti poslušat divno rusko pesem! Blemanje. — V seji občinskega zastopa v Dolini pri Trstu dne 3. t. m. je stavil odbornik Luka Pangerc tak-le nujni predlog: Občinski zastop krajne občine Dolina kakor zakoniti zastopnik cerkvenih občin, spadajočih v njegovo področje, ki nimajo ustanovljenih posebnih odborov, zbran pol-noštevilno v seji dne 3. decembra 1904, 1. potrjuje v polnem obsegu vse svoje sklepe od dne 19. julija 1900. in 12. janu-varja 1901. v stvari ustanovitve samostojne župnije v Ricmanjih, in sklepe od leta 1902. ter 4. novembra 1903. glede uvedenja sta-roslovenskega bogosluženja v vseh cerkvah te občine, s posebnim ozirotn na to, da se jo v vsej župniji, oziroma dekaniji dolinski od nekdaj darovala glagolska sveta maša in so bilo shranjene tudi matice s staroslovenskim pravopisom. Temu v dokaz so krstne, mrtvaške in druge knjige v dekanatskem arhivu v Dolini, in staroslovenski misal v Ricmanjih. 2. Ozirom na to, da se rešitev zgoraj ! omenjenega skrajno zavlačuje vkljub temu, da je od sklepov, gori omenjenih, rainolo že dovolj časa; da se ni to vprašanje prav nič primaknilo svojemu koncu, dasi je ces. kr. vlada pripravljena privoliti v ustanovitev samostojne župani j 2 v Ricmanjih, in dasi je isti z dopisom c. kr. namestništva od dne 30. junija 1902. št. 16.069Izjavila,T danima povoda utikati se v vprašanje slovenskega bogosluženja, ki je bilo — kakor navedeno poprej — v obsegu te občine od starih časov v porabi in se ga ni katoliško ljudstvo te občine nikdar odreklo obsoja občinski zastop soglasno ono zatiranje ter 3. daja občinskemu glavarju najnujneji nalog: a) da ozirom na gori v uvodu navedeno, po današnjem sklepu občinskega in po zakonu tudi cerkvenega zastopa, nemudoma naznani sv. Stolici v Rim in milost, škofu tržaško-koperskemu željo tukajšnjega prebivalstva, da se v vseh cerkvah v področju te občine uvede staroslovensko bogoslužje ter da se to vprašanje nemudoma reši od strani cerkvene oblasti, ki je v to edino pristojna; b) da zaprosi na c. kr. vladi in na pre-častitera škofijskem ordinarijatu za ustanovitev samostojne župnije v Ricmanjih s staroslovenskim bogoslužnim jezikom. Ta predlog je vsprejel občinski zastop soglasno. Slovenščina in Pajer. —- V minolem zasedanju deželnega zbora se je pripetil prav znamenit slučaj. Dr. Turna je na neki predlog Panigaja rekel, da slovenski poslanci ne razumejo vsi laško, naj se torej pove po slovensko, kaj predlaga. Marani je stopil k deželnemu glavarju ter ga opozoril, da hočejo po slovensko čuti, kaj je predlagal Pa-nigaj. Slutiti se je dalo, kakor da naj Pajer pove to v slovenskem jeziku. Nekam začudeno je pogledal stari »bog* smehljajočega se Maranija ter vprašal pomembno s prstom kažoč na prsi: „Mi ?¦ (Jaz ?> — na kar je iz te zadrege pomagal deželni tajnik, ki je povedal po slovenski, kaj predlaga Panigaj Potem pa je Pajer rekel tako nekako, da hočejo delati burke.... Naš slavni deželni glavar slovenščine ne spregovori niti besede ves čas razpravljanja v zbornici, dasi jo zna dobro. To se vidi zlasti takrat, kadar tolmači slovenske govore laškim poslancem. Interesantno pa ga je bilo gledati, ko je tolmačil včasih v prejšnjih zasedanjih laške govore laških poslancev Slovencem po — laško! Klasično! Enkrat pa se mora slovenska desetorica vendar dokopati do tega, da bo energično zahtevala, da govori dež. glavar v zbornici tudi slovensko! Treba ga privaditi na take .burke*.... Novi kolodvor na Blančt. — Komi-sijonelni ogled glede stavbe novega kolodvorskega poslopja na Blanči se bo vršU dne 21. t. ra. Komisija se zbere dopoludne ob 10*30 v pisarni železniškega vodstva v ulici Dreossi. Interesenti moreia priti h komisiji ter podati svoje event. ugovore proti stavbi. Pogreb samomorilca Hendrvcha. — V četrtek proti mraku so pokopali na tukajšnjem pokopališču nesrečnega visokošolca Hendrvcha, ki si je končal svoje življenje v tukajšnjem kopališču. Sprevod je vodil duhovnik iz Stolne cerkve. Pogreba so se udeležili oče, mati in dve sestri pokojnega, ravnatelj gimnazija, ravnatelj realke, nekaj profesorjev, slov. visokololci, malo drugih. Nesrečni Hendrvch je bil melanholičen, in melanholija ga je gnala v smrt Tudi »pozitivno* delo? — Nekako pred dobrima dvema letoma se je urbi et orbi razbobnalo, da se je med dijaštvom pojavila nova struja, ki je zavrgla stara načela ter se poprijela novih, zdravih (?). Odletela je, kakor se nam je reklo, ona »brezdelna muha*, ki je ovirala dijaško delovanje. Iz stare, strogo napredne »Slovenije*, se je razvila nova, takozvana radikalna, nadstran-karska, ki je poslala v slovenske domovino preroke, da prerokujejo novo dobo, dobo preporoda. Od tedaj 90 v tej »prerojeni Sloveniji* in njeni podružnici dijaku, ki je komaj zapustil srednjo šolo, zabičuje, da je poklican v to, da izreče svoje ogorčenje nad obema slovenskima strankama, poklican, da skrha orožje, s katerim se bijeta stranki v »bratomornem" boju. A ravnoisti dijak, ki ima tako važno nalogo, ne sme imeti proste volje, ampak se mora brezpogojno in slepo ukloniti diktatorstvu in terorizmu nekaternikov. In da bi bili kos svoji nalogi, so si sestavili program, katerega glavni točki ste »pozitivno delo* in »zdravi kriti-cizem". — V koliko vas resne smatra slovenska javnost, v koliko ste pomirjevalno delovali med obema strankama, in ali vaš umetni most med mjitna drži, to razmišljati ni naša stvar, to naj presojajo politiki v domovini, mi si ogledamo samo vaše »pozitivno delo" med dijaštvom. Ali se strinja z akaderaično častjo, da vedoma širite neresnico o nas? (Pijani Savani v Žalcu, Savani združeni z Dani-čarji). ,; Ali se strinja z akaderaično častjo, da nas zahrbtno napadate? (Pismo glede Vegove slavnosti, ki ste ga pisali odboru Zvezde in v katerem »odstopate* zastopništvo dunajskega dijaštva »združenim" Sa-vanom in Daničarjem. (Dalje t prilogi.) »Stavil sem milijone za Naughty-boja,« je zakli-cal; »ako me izda, vknjižim se na zemljišče Ploševa.« »Upam,« prične govoriti dostojanstveno teta, »da vi...« Toda ni končala, ker v tem hipu so nad temno gručo ljudij, zbranih okrog-odra, zacveteli raznobarvni džokejski jopiči. Gnali so konje na tir. Nekaterih njih, dospevši na odprto plan, so se spustili takoj v dir proti onemu mestu, kjer bi imela dirka pričeti; drugi so šli s počasnimi mirnimi koraki. Po dovršenem trenju so jezdeci predirjali mimo poleg nas nakopičene gruče' in sicer neprehitro, ker dirjanje bi imelo biti dvojno, zato so morali štediti moči svojih konj. Toda že na dr gem oviuiai se je vrsta raztegnila v verigo. To je napravilo tak vtis, kakor bi veter razpihal kopico cvetličjih peresec ob cesti. Spredaj je dirjal jezdec] v beli opravi; za njim drugi v višnjevkesti opravi s kučmo in rdečimi rokavi; za njima dva ob enem, eden ves rdeč, drugi takisto, rdeč in žolt; — naš Kuba v obleki pomarančne barve, je zavzemal predzadnje mesto ter imel tesno za seboj jezdeca, oblečenega belo-višnjevkasto opravo. Vendar ta red se ni vzdržal dolgo. Ko so dirjalci dospeli do nasproti ležečega roba kroga, je na vozovih nastalo gibanje; radovednejše gospe so se jele vspenjati na naslanjače kočij, da ne bi prezrle nobenega prizora dirke; njih vzgled je posnemala tudi teta, ki očividno ni mogla dalje mirno sedeti. Angelica je odstopila svoj prestol- gospodični Za-| vilovski, katera je po kratkih ceremonijah stala poleg tate, jaz pa sem postavil Angelico na prednji sedež; ker pa pred seboj ni imela opore, sem jo, stoječ poleg nje, držal za roko. Priznavam, da sem v tem hipu mislil manj na dirko, nego na to, da ta nežna ljubljena roka počiva v moji roki in se no umakne. Tetin hrbet mi je nekoliko zakrival razgled — toda po-i vspevši se na prste, sem premeril s pogledom ves prostor in jezdece, bližajoče se k obratu na drugi strani ravSni. Ker so bili že daleč, so bili podobni nekakim svetlobarvastim govnarjem, ki lete" po ozračju. Dirjanje v tej daljavi se je kazalo počasno, a gibanje prednjih in zadnjih konjskih nog je imelo v sebi nekaj mehaničnega. Vsa ta barvo spreminjajoča kača pa je navzlic navidezni počasnosti, puščala širok prostor za seboj. Red jezdecev se je bil že znovič spremenil, iredaj je dirjal Še zmerom beli jezdec, za njim rdeč, naš Kuba je zavzemal že tretji prostor. Drugi so ostali daleč zadej in prostor, ki jih je ločil od prednjih, je naraščal vsaki hip. Bilo je očividno, da Naughty-boj ni bil najslabši konj. Za trenutek so mi izginili izpred očij, toda zagledal sem jih znovič, ko so dospeli blizu nas. Rdeči jezdec je že dohiteval belega — toda naš Kuba je bil še bliže od obeh. Sedaj sem videl, da beli konj mora omagati, ker je imel boka že tako mokra in leskeča se, kakor bi ga polil z vodo. Rdeč jezdec je bil zelo grozen, vsekakor pa sem si domislil, da v najslabšem slučaju dobi »Naughty-boj« drugo nagrado in da poraz ne bo popoln. Obodrilo me je pa tudi to, da je šel tako hladnokrvno, prestavljal noge tako mirno in umerjeno, kakor bi opravljal kako vsakdanje delo. Zanimanje gledalcev je naraščalo vsak trenutek. »Ali je »Naughty-boj« izgubil?« me je vprašala potihoma Angelina, vidd, v kakem redu so konji dirjali mimo odra. »Ne, predraga! Morajo napraviti Se eden kolobar,« ji odvrnem, stiskajo lahko njeno roko. Ali ona mi je znovič ni odtegnila. Res, da je vso njeno pozornost obrnila nase dirka. V trenutku, ko so se konji prikazali izza boka ceste, ki nam jo je zakrival oder, je bil Kuba že drugi v vrsti, konj belega jezdeca je omagal tako, da so celo oni trije zaostali jezdeci jeli ga dohajati. Rilo je že očividno, da se bo tekmovanje vršilo le med rdečim in pomaran-čevo-črnim jezdecem. Kuba se je še bolj približal rdečemu in tako ločena za kakih pet ali šest konj daljave sta pridirjala znaten kos polja. Nakrat pa je šepet na odru naznanil, da se godi nekaj nenavadnega. Pogledam: Kuba je odločno dohajal svojega nasprotnika. Šum na odru se je spremenil v trušč. Angelico je prevzela zabava tako močno, da je jela sedaj sama nervozno stiskati mojo roko, vprašaje me vsaki hip: »Kaj je tam? Kaj je tam?« Jezdeca sta bila na levi strani polja. Rdeči jezdec je s pomočjo nekoliko vdarcev z bičem šinil zopet naprej, toda »Naughty-boj« ga je skoro dosegal z nosnicami. V divjem begu sta pridirjala oba vštric odra, kjer smo ju s početka zgubili izpred očij. Borba bi imela biti v nekolikih trenutkih odločena. Na odru je nastala za trenutek tišina, ki pa se je hitro, kakor bi trenil spremenila v krič. Več oseb je steklo peš k motvozom, zapirajočim pot, in v tem hipu smo zagledali rdečo nozdrvi, konjsko glave, nalik struni napet vrat, nad njimi pa poraar«nčevo črno barvo, neseno po zraku kakor vihar. Na odru so je ¦.jtfasil zvonček — zmaga je bila na naši strani. Rdeči jezdec je zaostal za nekoliko konj daljave za njim. (Dalje pride.) Priloga Jote" it. 101. i Ali se strinja z akademično častjo, da ste besedo, ki ste nam jo dali glede skupnega nastopa pri Videnskem Sokolu, zadnji trenutek snedli? (Zato ste vtaknili bla-mažo, ki ste jo pri tej priliki doživeli). Ako so vaša načela taka, ako si tako tolmačite svoje .pozitivno" delo, vas mora vsak značajen akademik pomilovati. In kako naj pozneje v javnosti odkjfito... nastopajo, možje, ki se za časa svoji Študij vspričo svoje nadutosti in megalomanije ne zavedajo akademičue časti in se ne sramujejo zahrbtne politike. Hic Rhodus, tu se poslužite, svojega zdravega krlticizma ali pa z navadnim razumom premišljujte, so H to dejanja, vredna akademika, vredna akademičnC korporacije. Savani. Ve* imenovanj pri deželnem odbora se izvrši v kratkem, tako imenovanja opravnikov za užitnino, nekaj dnevniCarjev sprejmejo, in sprejme se konceptnega prak-tikanta. Tu je nekaj dela za oba slovenska deželna odbornika, da se potegneta, da se izvrSe imenovanja tako, da se ne sprejmejo zopet sami Lahi. G. prof. Berbuč nastopi lahko prav energično; saj sedaj vendar, Ce le hoče, nima nobenih obzirov veC, ker je v penziji, torej lahko svoboden, Ce le hoCe biti. Prav bi bilo, da krene na drugo pot 1 V dež. odboru je dosti prilike za dobro delovanje v prid Slovencem i Ali iu treba ener-žije in nastopa, bati pa se je Gregorčičevih vzgledov 1! Torej ? 1 C. kr. finančnemu nadKorntštvu v pomislek 1 — Pišejo nam: V M i r nu je bil že nad 30 let c. kr. užitninski urad, a z novim letom ga namerava opustiti c. kr. finančno nadzorništvo. Res ne moremo razumeti tega sklepa, ker neumljivo nam je, kako se more zahtevati od obrtnikov v dotičnem užitninskem okrožju (Miren, Bilje, Sovodnje, Vrtojba in Opatjeselo), da bodo vsako na novo nastavljeno posodo vina, ali pa vsako zaklano žival javljali c. kr. finančnim organom v Gorico. Saj je to nemogoče obrtnikom, ki so po lVt do 3 ure oddaljeni od Gorice. To vendar ni pravično in tudi zakonito ne, da se davkoplačevalcem napravi poleg plačevanja Se toliko drugih sitnosti. Vsekako bi bilo bolje, da se pusti tudi v bodočnosti c. kr. užitninski urad za to okrožje v Mirnu, kjer sta vedno poslovala po dva užitninska uradnika ali dacarja. Kar je bilo toliko let na korist privatnim spekulativnim podjetnikom užitninskira pobiralcem, bode gotovo tudi c. kr. finančnemu nadzornistvu in njegovim organom. Saj zgubijo c. kr. finančni stražniki več zlatega Časa s hojo iz Gorice v Miren, Bilje, Sovodnje, Vrtojbo ali Opatjeselo, nego z uradnim poslovanjem! Koliko bodo morali ti po nepotrebnem trpeti ob raznih vremenskih nezgodah? Prizadeta županstva in obrntiki so skupno vložili utemeljeno proSnjo na. c. kr. finančno ravnateljstvo, naj ostane užitninski urad v Mira« tudi v prihodnjosti. Vsekako je Želeti, da bi se ugodilo tej opravičeni proSnji. Učiteljsko mesto v ŠoStanJn. — V prijaznem trgu Šoštanj na štajerskem je razpisano definitivno učiteljsko mesto na ta-moSnji Sestrazrednici do 28. decembra 1904. Šola je v II. plačilnem redu. Konfekcijska trgovina I. Medved v Gorici napravi v svoji izložbi kopijo »Orjaškega kolesa*, kakorSnega je videti v Benetkah na Dunaju. Napravljeno bode skoz in skoz umetno ter se priporoča vsakomur, naj ne zamudi prilike, da si »o izložbo ogleda, katera bo trajala c-?*. ožičen teden. Polletji seje naananll neki 33 letni Jos. ElerSiC iz Židovske ulice, rekoč, da je našel pred dvema letoma na dvorišču pekarne Vittorijeve v RabatiScu 3 bankovce po 100 goldinarjev. Vložil jih je v žep. Popoludne seje Sel kopat s svojim prijateljem Iv. Šinigojem v Sočo. Po poti mu le povedal, da je našel 300 goldinarjev. Štnigoj je rekel baje, da jih ni treba vrniti, kakor je to hotel storiti; tako namreč je sedaj izpovedal. Prijeli so tudi Šinigoja, ki pa pravi, da ni nic svetoval Eleršicu, naj ne da denarja nazaj. Imel pa je od njega nalogo, zmenjats denar. En bankovec ]& menjal v Krminu, drugi v Italiji. ElerSiC je izpovedal fe, da je denar kmalu zapravil. Ker ga je pa vedno vest pekla, je naznanil to sedaj policiji. Oba so zaprli. USel Je iz občinskih zaporov v Gradišču ob Soči neki Aleksander Eris iz Giri-grada, ogrski podanik. Pravijo, da je močan ter je z lahkoto udri skozi okno '" ?.bezal. Č. g. kurat Kumar iz Pevme se je oglasil pri nas radi notice »FarSka duša", v kateri je bilo povedano, da hoče.... .laput-niti dopisnika po nesramnem gobcu*. Glede to pravi g. Kumar, da ni mislil živalskega gobca, marveč da je rabil ta izraz, kakor ga rabi ljudstvo, namreč za grda usta, in kakor ga razlaga tudi Wo!f v svojejn. slovarju. Priznava pa, da to ni lepo. Leta 1899. in leTa iSOiT^Škanda-lozen nastop dr. Gregorčiča v zaključni seji deželnozborskega zasedanja ostane zapisan s temnimi Črkami v naši politični zgodovini. Gregorčič je zlezel Pajerju pod noge, da stori ž njim, kar hoče. Leta 1899. je bil stavil dr. Gregorčič kot načelnik kluba slovenskih poslancev znane zahteve na Pajerja, pod katerimi se vrnejo slovenski poslanci v zbornico. Pajer je odklonil takrat prezirljivo vse zahteve, v odgovoru, pa rekel na naslov Gregorčiča, ker mu je- ta omenjal modrost in veljavnost,.... da »tiobrikanje, s katerim se povzdiguje na meni modrost, mogočnost, veljavnost (v eni sapi z glavnim glasilom Slovencev, vSoLo", katera me zaznamlja njihovemu sovraštvu kakor »najslabšega med najslabšimi*) dobiva to dobrikanje, v primeri s terjatvami, obrise umetne krparije podobne parodiji ter meče senco sovražne pošasti, vzbujaje v meni vse drugačne čute nego one hvaležno s ti".... PoSasti so plesal Pajerju pred oči — tako mu je pisal dr. Gregorčič, in pismo je vzbujalo v njem V3e drugačne čute nego one hvaležnosti. — Pa sedaj i Sedaj se zahvaljuje dr. Gregorčič Pajerju, ker Slovencem ne da nic. Tu se vidi jasno, kako se je spremenil dr. Gregorčič, ki je sedaj hvaležen dr. Pajerju, dasi je ostal ta tak neizprosen sovražnik našega ljudstva, kakor je bil leta 1899. — Gregorčič vidi le sebe samega. Njemu pomaga Pajer, zato mu mora biti hvaležen. — Nečuven škandal pa ostane to, da se je hotelo od klerikalne strani tolmačiti Gregorčičevo hvaležnost za hvaležnost goriških Slovencev do Pajerja... za to, ker jih tepe in ponižuje l — Potem pa se že zgražajo tam pri .Gorici*, če povemo takim ljudem, da so prodanci, izdajalci goriških Slovencev in Pajerjevi hlapci l Truplo potegnili Iz Sofie. — Ob Majnici pri Gradišču so potegnili na suho truplo Lucije Pintarjeve iz Podgore, ki je bila izginila dne 27. novembra t. 1. od doma ter so jo od takrat dalje zaman iskali. Pravijo da je bila večkrat zmešana, in v takem stanju je tudi skočila v vodo. Štrajk klesarjov v Nabrežlni traje dalje, ker delavci in gospodarji ne morejo priti do sporazumljenja, da bi se potem moglo zopet zaCeti z delom. Sitnosti pri krsta. — Pišejo nam: »To je že od sile, kakšne sitnosti delajo sedaj nekateri duhovniki pri krstu z botri, ker jih odklanjajo, ako se ne morejo izkazati, da so bili pri spovedi o Velikonoči. Pa tega ne delajo povsodi, le nekateri so tako goreči. V mestih gospoda botra ne praša duhovnik, če je bil pri spovedi o Velikinoči ter ga ne odkloni, magari Ce ni bil že 30 let pri spovedi ter sploh nikdar ne gre v cerkev — le za kmeta je druga postava v cerkvi. Če bodo delali še take sitnosti, pa začnemo nositi otroke krstit k protestantom. Če ga krsti pastor, je krst veljaven, in otrok ostane katoličan vseeno. — To bi bila dobra lekcija takim .gorečim" duhovnim pastirjem, ki odklanjajo botre na deželi ter jih razpostavljajo javnemu zasmehu." Brezbrižnost .Gorice" aa veljavo slovenskega Jezika. — Klerikalnim mata-dorjem, zbranim okoli zloglasne Gregorčičeve »Gorice*, je boj za veljavo našega jezika deveta briga. »Gorica* je to že večkrat pokazala. Sicer je res tupatam vrgla na papir za pesek v oči par besed, ki bi bile merile na boj za veljavo našega jezika, ali to je bilo vselej tako malenkostno, da se je videlo, da je diktirala prazne besede le sila. Drugače pa se za take reči ne menijo, marveč so zadovoljni, da ostane vae lepo pri starem. Sedaj smo bili boj za slovenske lepake h koncertom umetnikov, ki prihajajo na svojih potovanjih tudi v Gorico, Doslej so bili takt lepaki le nemSki in laški. — Ko smo se oglasili, so se napravili tudi vabila slovenska. To je bilo za Ondfickov koncert .Gorica* jI takrat povedala, da so se razdala za ta koncert tudi slovenska vabila — ni se pa hotela pridružiti zahtevi po slovenskih lepakih! — Kaj vabila, lepaki so važni! Za take reči pa gospoda pri .Gorici* nima smisla. To ji je vie eno, da le opravičeno se sme soditi, da stojijo klerikalci v ulici Vetti« li na onem stališču kakor Lahi, da smejo biti pri takih rečeh po mestu nabiti le laski in nemški le-peki. — Boj za slovenske lepake je bil soglasno odobravan od vseh razsodnih slovenskih mož, samo pri »Gorici* ni dobil milosti. Ce bi slo po njeni volji, bi zadoščala nedolžna skrita vabilca! Ali na vspodbujo v .Soči* so povedali razumni Slovenci tistemu, ki mu tiče, dane bodo obiskovali.koncertov, ako ne bo tudi slov. lepakov. In sedaj so tu in morajo biti odslej vedno -— Čeprav morda .Gorici* niso popolnoma všeč. Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Gironcoli-Gliubich. IiistnlcBr — .Glas občinstva*: Prihodnjič. — G. dop. v K. — Prihodnjič. Vojna med Rusi in Japonci. Zopet se potopila Japonska bojna ladja. Vojni dopisnik ,Daily Telegrapha* poroča iz Čifua 14. t. m.: Sel, ki je dosel sem iz Daljnega, poroča, da se je ena izmed treh japonskih bojnih ladij, ki so doSie od Vladi vostoka, dne 30. novembra pred Port Ar-turjem potopila vsled ruskega torpednega napada. 300 mož posadke je utonilo. Ladja je baje imela tri dimnike. Prebivalstvo to vest potrjuje. Zatrjuje pa, da je bila ta ladja večja ko ,Saiyen* ter menijo, da je bila oklopnica .Šikišima", ali pa kaka oklopna križarica. Smrt francoskega In nemškega vojaškega atašeja. .Echo de Pariš* priobčuje pismo ruskega tajnega agenta, ki piše, da se mu je posrečilo izvedeti, da so džunko, na kateri sta se nahajala francoski in nemški ataSe v Port Arturju, ki sta hotela ubežati iz trdnjave, potopili Japonci. Neka japonska tor-pedovka je streljala na džunko, ki je obstala. Na krov je prišel japonski Častnik, ki je videl, da so japonske kroglje ubile 2 Kitajca ter nemškega atašeja. Nato je dal poveljnik navzoče japonske križarke potopiti džunko s francoskim atašejem vred. Japonski poslanik v Londonu to taji. Stvar utegne imeti resne posledice. Japonska poročila o Port Arturju. Poveljnik zbora pomorskega topništva pred Port Arturjem poroča, da se je dne 13. t. m. vršilo obstreljevanje izlasti proti arzenalu in proti mestu, kjer so ob Tiger-skem poluotoku zaloge torpedovk. Zaloga je gorela eno uro. Ladije in Čolni so razdejani. Eden od teh se je pogreznil. Tudi poslopje je močno poškodovano. Indirektno obstreljevanje oklopnjače .Sebastopol", ki je usidrana izven pristanišča, je ponehalo, ker ni radi slabega vremena možno opazovati strelov. Admiral Togo poroča, da je japonska flotila torpedovk v noči od 12. t. m. izvršila dva in v noči od 13. t. m. tri napade. Tor-pedovke so bile vsakikrat s silnim ognjem Rusov odbite. Ena lorpedovka je postala nesposobna za boj, doCim so tri druge bile zadete, vsaka od enega strela. — Japonci so imeli tri ranjence. Japonski proračun. Pred vojno je iznašal proračun Japonske 250 milijonov jenov (jen = 2 K 80stot.) Prvo leto vojne se je proračun povišal na 576 milijonov, Ministerstvo je pokazalo parlamentu potrebo 776 milijonov. Tega leta je japonska najela posojilo doma, kako bo v bodoče, se ne zna. Najbrže utegne sedanja vojna prinesti Japonski — bonkerot. Kapitan Klado. Kapitan Klado je mahoma postal junak dneva. Vsi listi ga slave v posebnih člankih kot neustrašenega rodoljuba, ki se ni bal izpregovoriti resnične besede o razmerah v vojni mornarici. Klado priobčuje v .Rusi* vnovič pismo, v katerem zahteva, da se naj nemudoma odpošljejo vse za boj sposobne ladje admiralu Roždestvenskerau na pomoč. Kladovi Cestilci so osnovali .ustanovo kapitana Klada* na pomorski kadetni akademiji. Žena admirala Roždestvenskega je bila prva, ki je prispevala v to švrho, V »Novem Vremenu" pa je priobčila pismo, v katerem se Kladu iskreno zahvaljuje za njegov neustrašen nastop, Kapitanu se izroči dragocena Častna sablja. SploSen naskok na Port Artur. .Daily Telegraph* v Londonu poroCa, da so Japonci dne 13. t. m, zopet zaceli splošen naskok na Port Artur, Tigrov rep. Zapovednik japonske artiljerije pred Port Arturjem javlja, da je 13. t. m. bombardiral na polotoku Tigrov rep ležeče skladišče torpedov in tam stojeCe ruske ladje. Skladišče je zgorelo, veC ladij se je potopilo. Bolni In ranjeni ruski vojaki. Iz Petrograda poročajo 13. t. m.: Iz zanesljivega vira se poroča, da je. doslej do-šlo z bojišča v evropsko Rusijo 110.000 mož, med temi 54.000 * ranjencev in 56.000 bolnikov. Poleg tega leže ranjeni in bolni tudi še v Sibiriji; tako je v Irkutsku 3000 mož; mnogo jih je pa tudi v bolnišnicah na bojišču. Na bajkalski železnici. .Agence Havas« poroča iz Irkutska dne 14. t. m.: Bajkalsko jezero je popolnoma prosto ledu. Na obbajkalski železnici vozijo le tovorni vlaki. Mraz je hud. Mnogo novih Cet odhaja proti jugu. Iz Irkutska je odšlapo I vlaku v Vladivostok razstavljena torpedovka. Zadnje vesti. Z bojišča ni' danes posebnih poročil. — Sin Tolstoja, Andrej, ki služi v Mandžuriji kot prostovoljec, je bil odlikovan s križem sv. Jurija za hrabrost, izkazano kot adjutant poveljnika 6. voja. — Japonci imajo v posesti kitajsko železnico Siiniutiu-Šanghajkvan. Odprto pismo. Iz mojih razkritij v zadnji .Soči* je dokazana brezmejna predrznost odslovljenega uslužbenca J. Kerševanija. Kdor je to potrpežljivo preCital, se je brezdvomno uveril, da tako brezvestno početje je zaslužilo Se vse drugačen odgovor. Toda KerSevani ni bil zadovoljen z velikansko prizanesljivostjo, ka-korSno mu je izkazal prizadeti g. Konjedic, zato izziva odgovor, kakorsen zasluži. Utegne ga dobiti I V svojem odprtem pismu, ker v bit-stvenem sporu nisem jaz prizadet, je poslal na moj naslov nekaj udriharij po pristno klerikalnem receptu. Take in enake prismo-darije smo čitali tekom petih let v .Gorici* že v vseh možnih varijantah, zadnje leto v dolgoveznih kolobocijah Antonia Klobase. Ako se mi ni zdelo vredno, odgovarjati priznano klerikaiuim poštenjakovičem, toliko manj zdaj, ko me tako obskurna osebica odpuščenega uslužbenca javno poprašuje...: »kdo je mora gorivih Slovencev, kdo je zanetil ogenj razpora med goriške Slovence in po celi deželi in ga še naprej netil* itd. Klerikalni krpati Kerševanijevih odprtih pisem so otročji dovolj, da kažejo celo ob taki priliki, kje jih čevelj Lali. Da sem vsem vkup v želodcu, to je umevno, ali da sem jL~ zlezel tudi v žolč, da ta prekipeva že ob najbolj nepriličnih trenotjih ter jim »ali poslednjo troho zdrave razsodnosti, to me le zabava. Naj bodo vsi vkup uver-jeni, da ne odstopim od svojega sistematičnega dela niti za las, marveč pojdem z železno doslednostjo naprej brez ozira na to, komu vse se Se utegnem zameriti. Kerševani se je začel, ker ga doslej nikdo drugi ni, sam hvaliti, kako vestno in spretno je opravljal svojo službo, kako da ni mogel gledati in trpeti neredov in svojeglav-nih ukrepov (— čegavih ? —), kako da je on zapazil, da se gostje pravilno ne naznanjajo, ter potem potrebno ukrenil, —- in vsled take pridnosti in vestnosti je prišel pri meni (!) v nemilost. Resnica pa je taka, da vsi konsortisti brez izjeme so le prekmalu prišli do prepričanja, da naša najslabša pridobitev je bila —- .direktor* KerSevani. Culo se je soglasno zabavljanje, da se mož razume v sprejete posle kakor zajec na boben, pa je vrhu vsega Se skrajno komoden gospod, katerega prva skrb je, da na nase troške dobro je in pije in si daje slreči kakor kak grof. Vrhu vsega pa je došlo ustnih in pisanih pritožb od strani gostov, da dokler bo tak (sledili so ne-prelaskavi epiteli)... v hotelu, ne pridejo več. Neka odlična dama nas je opozorila po znanem rodoljubu (— imeni na razpolago —), da je KerSevani neznosen, oduifen Človek, ki hotelu ne dela dobička; — Taki in enaki so bili vzroki, da smo mu jako omejili poslovanje iz — u s m i I j e n j a, ker ga nismo hoteli kar odsloviti, v nadi, da se polagoma ugladi in usposobi za naše potrebe. — Kakor se vidi, je mož v zahvalo kuhal v svojem srcu jezo proti tistim, katere je smatral za svoje ftlaCitelje*. 99 Da je on zapazil, kako se gostje pravilno ne naznanjajo itd. — je KerSevanijeva bajka. Na to je prišla policija, sama, na kar sem bil jaz tamkaj ter sporazumno z njo odredil, da se od vsake zgla-silnice napravi kopija, katero policija potrdi v dokaz zglasitve. V hotelu sem potem odredil, kako se morajo zglasilnice vpisovati v knjigo tujcev ter braniti po zaporednih številkah v posebni zbirki. Najpodlejša 1M pa je, da je K — ni prišel pri meni v nemilost radi dvakrat od-slovljene in zopet v službo sprejete sorod-nice M. W., ki je tam uživala »sinekuro*,— in da sem jaz vplival na K-ja, da bi bila zopet sprejeta. Tu se je pokazala vsa nagota njegove duše* ~ G.Cna II, W/~nTlmoya~''s^fliiiča^~ Sprejeta je bila za nekako gospodinjo v hotelu, ker je taka oseba ondi neobhodno potrebna, ako hotel sploh kaj deluje. Kakor hitro tako slabo deluje, da je taka oseba ondi nepotrebna ali da se noč* na ta način ,varčiti% je prišel čas, da se hotel zapre,— Toda ista g.čna je bila v hotelu dolgo Časa neobhodno potrebna — Kerševaniju samemu: obsipal jo je s svojo prijaznostjo, naklonjenostjo, obožavanjem, norel je za njo kakor bi mu bilo začarano, ali ker gani uslišala, je begal po hotelu kakor bi znorel, ,bol«n" je bil, glava mu je hotela »razpo-čiti\ sploh je norel tako, da je postai slu-zabništvu in gostom v zasmeh. — Da, mož je dekle zasledoval po vseh korakih, vedel za vsako pismo in jo mučil, končno je prišlo tako daleč, da je grozil, da.... jo ubije, kajti ako je on ne more imeti, je tudi drugi ne bo imel. Vse prestrašeno je dekle zbežalo iz hotela ter se ni hotelo vrniti. — Jaz sem jo pregovoril in jo podučil, kako naj se obnaša, dokler se staremu ..... ne pohladi kri, kajti vendarle je škoda opustiti njej tako primerno službo. Po preteku daljših maltratacij se je Kerševani povspel do zaprisege »ewlge Bache*, (večno maščevanje), ki je delovala, d a s o gospodično odslovili iz službe. Ubogo dekle, ki nima ne stariševne nikogar na svetu., je bilo tako vrženo na cesto po zaslugi moža, ki jo je hotel celo ubiti iz besne ljubezni. Ig tista ,ewige Radie" je na delu celo zdaj, da ubogo svojo žrtev vlači na Iažnjive načine pa časopisju. — Laž je, da sem jaz hotel kaj vplivati na K—ja, marveč jaz sem pred sejo, v kateri se jo je imelo odpustiti, zahteval od K—ja odgovor: ali je g.čna BI. W. v hotelu potrebna. Meni je rekel, da je potrebna, in ako je m, bo treba poiskati katero drugo, pozneje pa je dejal, t sejo pozvan, dani potrebna. In čujte dalje! V sodni dvorani je Kerševani meni nasproti dol žil člane konsorcija, kako so vplivali nanj, naj se izreče proti g.čni M. W., kar da je storil le prisiljen, češ: .vidite, tako so pritiskali na me, vam pa so govorili drugače, taki so ti... in ti gospodje... pa saj jih sam dobro poznate*. — Naj mož danes taji to! Pa je nevarno, ker tam je bilo več ušes.,.! In ako bi se bil jaz še bolj potegnil za ubogo dekle, vprašam: Ali ni le plemenit čin vsaka dobra beseda za ubogo siroto, od vsega sveta zapuščeno, ki ima edino zdrave roke in svoje -— poštenje? Da, plemenito je, kakor je podlo obnašanje starega zaljubljenca Kerševanija, kateremu ,ewigeRache* še zdaj ne da mirovati. In vsak mož se mora s studom obrniti od takega človeka ter mu zaklicati: Fej te bodi! Kdor tako kakor ti celo javno ravna z dekletom edino zato, ker te ni hotela, ne za-- služi drugega nego preziranje vsakega do-fcV-jnega človeka! Poberi se! In s tem končam, Čitatelji Imajo gotovo zadosti. Kerševani pa je z dejstvi proti g. Konjedicu, naštetimi zadnjič, in z danes razkrito ,ewigeRache" proti nedolžnemu, breorožnemu, zapuščenemu dekletu tako jasno označen, da me čč. čitatelji gotovo oprosti vsakega daljšega odgovarjanja takemu poštenjaku. ~ Kdo ve, kaj vse še utegne na-gromaditi na ta ali oni naslov, toda gotovo je, da bo vse enako predrzno in podlo, kakor je bilo dosedanje. — In ako dr. Pav-tetič, pri katerem je poštenjak Kerševani našel tako vneto zavetje, po naštetih dejstvih pogleda v došo svojega klijenta, se bo moral malce ohladiti, kar utegne imeti to posledico, da poslanlee v »Gorici", ako jih bo se kaj, ne bodo' več tako advokatski zavozlane. Izjavljam konečno, da v „Soeig ne bomo dalje odgovarjali ni jaz ni kdo drugi, ker tako neznatna osebica, kakor je odstavljeni naš uslužbenec, sploh ni zaslužil niti doslej te časti. Odgovorili smo zategadel, ker je nekaj Ijudij, ki so podpihovali K-ja in ker so klerikalci menili, da bodo iz vsega tega kovali politični kapital. Zdaj pa bodi vse skup prav zasluženo sram I In s tem bastal A. G-k. Plesne svile: od 60 kr. meter in višje, „-------- -------zadnje novosti, franko in eolntne prosto doposlane v hišo. Bogata izbirka uzorcev na zahtevo. Tovarna svile Henneberg t Curlhu. 4 Razgled po svetu. Državni abor bo sklican baje, kakor se gbvorTvdunajskihrofieijoznih krogih, na dan f. januvarija 1905. Vinar t ogrski abornlel. — Dne 13. t. m. se je zgodilo v ogrski zbornici nekaj, česar menda ne pozna zgodovina parlamentarizma. Gleni združene opozicije so se zbrali v klubovih prostorih, da odidejo v zbornico. Vseh poslancev je bilo 90, ki so peš odšli v zbornično palačo. Ko so prišli pred vhod zbornične palače, je prišlo do burnih prizorov, ker je policijski nadzornik baje zahteval, La gredo poslanci eden po eden v zbornico. Poslanci so burno proti temu pro-testovali. Več poslancev je policijskega nadzornika baje dejansko insultiralc ter ga potisnilo na stran. Pred pričetkom seje, ki "je bila napovedana za 10. uro, so došli opo-zicijonalni poslanci v dvorano, so potisnili novo zbornično stražo iz dvorane ter so razbili predsedniško tribuno in ministerske stole. Posl. Rakosi se je hotel podati na predsedniško estrado, a stražarji so mu to zabranili. Nekoliko poslancev je hitelo na pomoč ter so se vrgli na stražo. Obstranski parapet predsedniške estrade je bil odtrgan. Miza predsednikova je bila prevržena ter so ji bile izdrte noge. Poslanci so se oborožili s kosi parapeta. Foliante, spise itd. so poslanci pometali na stražarje, ki se niso branili. Konečno so poslanci spodili stražarje iz dvorane ter so zasedli predsedniško tribuno. Nato so vrgli ministerske stote v dvorano na vrsto stolov liberalne stranke. Ko je grof Julij Andrassjr vstopil v zbornico, je bil vsprejet z viharnimi .Eljen* klici. Kmalu na to so na desni strani dvorane vstopili členi liberalne stranke. Prišel je tudi ministerski predsednik grof Tisza z več členi kabineta, nakar je nastal velik vriše. Slišalo se je žvižganje. Ministerski predsednik je s prekri-žanimi rokami gledal po zbornici ter je po petih minutah zapustil dvorano, dočira so poslanci ostali. Opozicija je še vedno držala zaseedno predsedniško tribuno ter je od časa do časa ponavljala zsničljive vzklike nasproti vladi. Vrhni komisar dvorane Far-kas se je onesvestil vsled razburjenosti v trenotku, ko je ministerskemu predsedniku poročal ter ga baje prosil za dovoljenje, da sme zopet poslati v dvorano zbornično stražo. Med hrupom so bili nekateri opozi-cijonalni poslanci, deloma povodom demoli-ranja raznih menijev, deloma ker so bili od raznih predmetov zadeti, lahko poškodovani. V zbo/nični dvorani je opozicija nadaljevala demoliranje. V sredi dvorane so napravili iz miz in stolov barikado, na vrh so postavili neki okrasek, podoben vislicam, na katerega so obesili košček papirja z napisom: Tisza in Perczel. Na predsedništvo mizo so namesto zvonca postavili čevelj, ki so ga se-zuli nekemu zborničnemu stražarju. Posl. Rakovszkf je nesel en ministerski stol k tribuni novinarjev na desni strani dvorane, kar je provročilo veliko veselost. Neki fotograf je v tem časulfotografiral razne prizore. Posl. baron Kaas je z žepnim nožem razreza! usnje na stolu zborničnega predsednika. Njega so posnemali posl. Barabas, Nessi in drugi, ki so spravili koščeke usnja za spomin. Po 12. uri je tudi večina opozicijonal-nih poslancev zapustila dvorano ter se podala na hodnike. Ko je prišel tja grof Zichjr, je bil vsprejet z viharnimi ,Eljen*-klrei. Ob 2. uri popoludne je o pozicij on a In a stranka pod vodstvom posl. Apponvja in Frana Kossutha zapustila zbornično dvorano. V dvorani je vse razdejano in razbito. Zlasti je značilno, da je roramorni kip na desno od predsedniške tribune omadeževan s krvjo. Dne 15. t. m. so bili zopet ljuti viharji v zbornici. Predsedstvo se je hotelo ravnati po novem opravilniku, česar pa opozicija ni pripustila, češ, da je novi opravil-nlk nezakonit Tisza je zatlrra' med drugJm da se mora sedanjim razmeram narediti ko« nec s pestjo. Tu je nastal vihar, krik in vik. Seja se je morala pretrgati. Pozneje se je morala seje vsled krika še dvakrat pretrgali. V Trata se je vršila v četrtek nadomestna volitev za državni zbor v prvem mestnem razredu. Izvoljen je Ivan Scaramanga, ki je posestnik tudi v Sežani. Nesreea na rojaSkem strelišča pri Trstu, — Vojaško strelišče v Bazovici pri Trstu rarširjajo in popravljajo. V ta namen je treba tudi z dinamitom razstreljavati pečine. Vsled deževja se neka dinatcitna mina ni hotela užgati, vsled česar so neki desetnik in dva prostaka 97. polka hoteli pomagati s kladivom, Dinamit se je razpočil ter ranil desetnika lahko, oba pešca pa nevarno. Eden njiju ostanr baje slep. Fod vlak je prišel v torek ob 11. uri po noči na južnem kolodvoru v Ljubljani sprevodnik Ivan Likovič. Vlak je ponesrečencu odtrgal glavo. Likovič je bil star 35 let, oženjen in oče štirih otrok. Zaprl! so Al. Pontana, starega 24 let, doma iz Marijana v Furlaniji. Ta roalovredni Že večkrat kaznovani človek je poškodoval perilo perice Šušmelove pri Barki. Zalotil ga je poljski čuvaj iz Podgore ter aretiral. Angležka armada — t najslabšem stanja. — Iz Londona poročajo, da je vojni minister Arnold Forster priobčil te dni v Newcastlu odlomek nekega pisma Sir Jana Hamiltona, ki je pridodeljen japonski armadi. General je med drugim rekel: Ta vojna me je prepričala do dobrega, da je stanje naše armade strašna nevarnost za obstanek kaša države. Uvidel sem, da zadostuje v vojni le ono, kar je najboljega. Mi imamo pa najslabeje. Častno obganstvo je podel:! občinski zastop za Volosko-Opatijo gospodu dru. Franu Mandiču, zdravniku v Trstu, v priznanje zaslug, ki si jih je stekel za to občino. Zapuščina kraljice Drago. — Pred par dnevi so bile v Londonu na dražbi prodane dragocenosti in obleka pokojne srbske kraljice Drage. Predmeti so dosegli veliko ceno. Vseslovensko razstavo so otvorili v Clevelandu (Severna Amerika). Na razstavi so zastopani tudi Slovenci. Nekoliko predmetov je bilo odposlanih na razstavo tudi iz stare domovine. Strup t pisma. — Ministerijalni svetovalec Grebauval v Parizu se je onesvestil, ko je odprl neko pismo, došlo mu iz Tu-nisa. V pismu je bil strupen prah. Nekateri trde, da je bilo to delo političnih sovražnikov rečenega svetovalca. 330 kron v tobačni dozi. — Ivan Citer, ki stanuje v ulici del Rivo št. 19. v Trstu, je prijavil na policijskem koraisarijatu pri Jakobu, da je v sredo mej polnočjo in 1. uro nekoliko zadremal v neki kavarni pri sv. Jakobu; a ko se je zbudil, je konstato-val, da mu je mej njegovim dremanjem neznan tat ukradel iz žepa tobačno dozo, v kateri je imel svoto 230 kron. Dela t predora skozi Karavanke napredujejo le počasi, ker delavci trumoma zapuščajo delo, kar se je dogodila zadnja Prva koncesljonirana delavnica % mo- Z- tornlm obratom za fino mehaniko, fiziko, ma. > tematiko, optiko, fino brušenje in poliranje itd L Vpeljava strelovodov, elektrike, brzojavov, hišnih *. telefonov, plina iu vode. > Poprave se Izvršujejo hitro in po ceni. ivan potočnik& A. Hugel i Gorica, za vojašnico. 3 Precizijsta delavnica predmetov za merjenje. merjenje. Bogata zaloga raznih predmetov za razsvetljavo za pil novo in električno luč. Oprave za kopelji, sesalke vseh sistemov. — ' Popravljalnica au omobilov, motociklov in dvo- J kole«. — Delavnica za pobakrenje in poniklnnjc —• Pumpe železne in kovinske cevi. Zalopra , < mesarske^ orodja, kuhinjskih nožev, brivskih britev, škarij itd. ! eksplozija. Prodreti je treba še 200 metrov skalovja. To delo so mislili dovršiti do konca tega leta, a sedaj bo delo trajalo najbrže do aprila. V Podgradu v Istri se je ustanovilo uradniško bralno društvo, v katero so se vpisali vsi ondotni uradniki. Pogodili so so. — Amerikanski pesnik, Robert C. Sands, je nekoč tožil neko mlado damo, ker je prelomila dano mu obljubo, da ga poroči. Sorodniki toženke so mu ponujali dvesto dolarjev, ako odstopi od tožbe. „Kaj?« je vskliknil Mr. Sands ves razjarjen, »dvesto dolarjev za minirane upe, uničene načrte, globoko užaljene čute, zastrupljeno, opustošeno življenje in za krvaveče, razdrto srce?! Za vso to bolest dvesto dolarjev ?! Ne, nikdar, nikolil — Dajte mi tristo, in stvar je končana*. Obsojen na smrt na vislicah. Pred poroto v Dunajskem Novemmestu je bil obsojen 40 letni Kajžar Ivan Kohl na smrt na vislicah, ker je svojega očeta zavratno umoril. Morilca ruskega ministra Ple-veja obsojena. — Iz Petrograda se poroča, da se je vršila proti morilcema ministra Pleveja razprava,kijeskončala v popolnem redu. Morilca Sasonov ,in Sihovski sta bila obsojena, prvi na dosmrtno, drugi pa na 30 letno ječo.'—- Vse vesti o begu morilcev so bile torej le izmišljene. Na škotski obali je razsajal te dni grozen vihar. Parnik ,Nar* iz Glasgovva se je pogrezni). Utonilo je več Ijudij. Baje je ponesrečilo še nekaj drugih ladij. Pobožen slepar. — V zakristijo bazilike Santa Mar i a Maggiore v Rimu je prišel te dni neki stari možiček, da plača 3 lire za dve maši. Dal je zakristanu bankovec 50 lir. Ker pa mu ta ni mogel menjati tega denarja, je poslal menjat v bližnjo kavarno. Starec je lepo spravil svojih 47 lir ter odšel. Kmalu na to pa je prišel v zakristijo natakar iz one kavarne, rekoč, da je bankovec ponarejen. Cerkvena uprava je morala trpeti škodo. Morda bi se ne bilo prišlo nikdar na sled sleparju, če bi ne bil poskusil zopet en teden dnij za na jednak način raz-pečati jednak denar v isti cerkvi. Ko je prišel ter dajal denar, so ga prijeli ter našli pri njem 2000 lir ponarejenega denarja. Na policiji se je pokazalo, da je ta starec sloveči briga nt Monteferretti, ki je od leta 1859. do'1863. kot cestni ropar severno od Rima ropal in moril, dokler ga niso prejeli. Papeževa sodnija ga jo bila obsodila na dosmrtno ječo, ali leta 1885. je bil pomiloščen od italijanske vlade. Dvajset let se ni culo nič o njem, sedaj pa so ga zasačili kot po-narejalca denarja. Kot starček mora znova sedeti v ječi. Priznani zdravniški strokovnjaki londonskega, berlinskega in budapeštanskega vseučilišča so poizkušali z mnogovrstnimi zdravili dognati, kateri pripomoček se najboljše obnaša proti opetovano nastopajočemu protinu in trganju (revmatizmu.) Na mesece so trajali poizkusi na londonskem vseučilišču in uspeh teh znanstevnih in praktiških razi-skavanj je bila soglasna sodba, da proti omenjenim bolestim najuspešnejše in najzanesli-vejše deluje Zoltanovo mazilo, Krog beročega občinstva je že premnogokrat glasno slavil to zdravilo in to mnenje jim je sedaj potrdil najmerodajnejši faktor, ..... londonsko vseučilišče. To blagotvorno mazilo se dobiva po vseh večjih lekarnah, naroča se pa lahko tudi pismeno v lekarni Zoltan v Buda-Pešti, V., SzabadsBgter za 2 kroni. fksporlna hiša razpošilja kol božtfno in novoletno darilo: Dateljne v eleganti SkatljI a V« Jn l kg- za 90/kr. kilogram. Fige v vencih Calamata a 30 kr. kilogram. Flgre Sultan fine a 42 kr. kilogram. Vina: Vermoath tuvinski stekl. 7M 1. gld.: 1.50, Maršala fino, Trapani, stekl. 7/,01. gld. 1.10. prosto na dom v zaboju 5 kg. KAROL BARTA v Trstu, ulica Massimiliana 11. DIJAMANTI za rezanje stekla od K 1*80, 2-40, 3--, 4«~, 5«~, 6'-, 8--, 10--, 12'-~, 15.-, 20--, 30-- ¦— nad 10,000 komadov ima v zalogi — ANGELO CASAGRANDE v Trstu Portici di Chiozza 1. Razpošiljatev tudi posameznih komadov po povzetju. Telefon &&4 Jt, »|« »% >|» «|* »I* «fr «fr »I« «1» »|» »|» »|* >|» ¦ J« %• *I» «|» *y «1» t|» »|* «fr »|[» >|> »fr «f» y «fr «fr «% A »T« H luan felberbaum - Gorica Tekališde Josipa Verdi 11. — Via Caserma t5. Velika izb6r: jopiCev za dame in sukenj------- oblek za o' roke --*- —¦^4*——*- blaga iz preje in volne-------— perila, nogavic, žepnih rut — — raznovrstnih Čipk in podvez ovratnic, dežnikov---------- in razah novosti.--------- Blago je po ceni in dobro. . Bluze, spodnje-suknje, predpasniki • in kožuhovine. * * # * L * ------Mihael Ussai------ kovaška in ključavničarska defiavnica ¦> ====== Židovska ulica št. 7. — Zaloga štedilnikov, sesalk in cevij za vodo. Izvršuje vsako popravo in vpeljavo sesalk in vodovodov. ¦¦¦¦**^ ZLATAR = DRAGOTIN VEKJET = IC. VECCHIET) - Corso 47 - TRST - Corso 47 == Priporoča svojo prcdajalnico zlatanine, srebrnlne ter žepnih, zlatih In srebrnih ur. Sprejema naročbe ter poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur. Velika izbčr srebrnine za darila. Kupuje ali zamenja z novimi predmeti staro zlato in srebro. zzzzrrz Cene zmerne. , :::::.....:...... Zaščitna znamka: »Sidro" Liniment. Capsici comp. Nadomestek za Pain-Expeller je splošno priznano kot tsvrstno bol blažujoSe mašilo; cena 80 vin., K 1*40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domaČega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škatljah z našo zaščitno znamko ,8! dr o' iz Blchterjeve lekarnp, pnfom sp i* prto*o pr^jolo originalni izdelek. -*™ RICHTBRJEVA LEKA RNA L\j- k „zlatem leva" v Pragi l!| Elisabethgasse št. 5 nova. Dnevno razpošiljanje. ras Ckr. priviligirani aparati za krojUTobleke MaTtin Poveraj v Corlcl na Travniku it. 5 Ciuilna uojaška In uradniška krojačnica. Trgovina z manutakturnim blagom in gotovini oblekami. Vse oprave za vojaške, častniške in uradniške uniforme. Blago na meter in gotove obleke se prodaja po najnižjih cenah brez konkurence. Delavnica cementa in umetnih plošč van Maroni v Gorici, tekališče Frana Josipa. Tovarna kvadratnih plošč iz cementa jednobarvnih. Izvršujejo se vsakovrstna dela za stavbe, stopnice, verande. umetne plošče, cevi itd. Izdeluje kvadratne plošče za hodnike. Cane zmerne. ""fjofl Josip Miani sin Gorica — na Travniku štev. 23. ZAlogA: vsakovrstnega stekla, steklene in porcelanaste posode, nožev, vilic, steklenic itd. Izdela katerokoli steklarsko delo. Izbira svetilk, električnih, na plin ali petrolej. Električne žepne svetilke. Posebnost: Izdelki Iz aluminija za domačo rabo. Dožnja Ameriko »a gld. 100. Dožnja u Ameriko za fild. 10Q. Iz Ljubljne v Novi-York samo gld. 100 s prosto dobro hranol. želv Hamburgu v dežele: Pennsvlvanja, Ohio, Illinois, Minnesota, Montana; Galifornija itd. toliko višje kolikor je tarifna eena po ameriški železnici; s priznano najboljšimi parniki družbe Hamburg - Amerika Linie Kdor je odločen potovati iu da se mu dober prosto* preskrbi, naj pošlje 20 kron are na moj naslov: Fi% Seunig - Ljubljana, Dunajska cesta 31. v CoriGi na travniku. 'Jrskino (Stobflievo) jetrno olje. ' Posebno sredstvo proti prsnim bolei nim in sploini telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno-rmene barve po K1-40, bele barve K 2, Trskino železnato jetrno olje. Raba tega olja je sosetno pvipovoS-Ijiva otrokom in dedkom, ki so nor-— — _¦ - vozni in nežno narave. Trskino jetrno oJje se železnim jodecem. S tem oljem se ozdravijo v kratkem času in z gotovostjo vso kostno bolezni, žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd. ¦-¦==¦ Cena ene steklenice je 1 krono 40 vinarjev. ~—~,~-.~-=-r=r-. Opomba. Olje, katerega naročam direktno iz Norvegije, preišče se vedno v mojem kem, laboratoriju predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim čč. odjemalcem glede čistote in stalne sposobnosti za zdravljenje. 4K Cristofoiettyeva pijača iz kine in železa Ht nojboljSI pripomoček prt zdravljenju s trsknim oljem. steklenic* stane 1 krono GO vinarjev. ' ;. ¦¦ FOZOR ! Bolehnim zdravje. POZOR I Slabotnim moč. Pakraške kapljice in slavonska biijevina sta danes najbolj priljubljena ljudska leka, • delujeta gotovo in z najboljšim vspeuom ter sta si odprla pot v vse kraje sveta. Palrpailro Iranliipo • Te delujejo izvrstno pri vseh že-IdMOORO na|IIjlbG . iodčnih in črevesnih boleznih, odstranjujejo grčeve bolezni v želodcu, gonijo vetrove ter čistijo kri, pospešujejo prebavo, uničujejo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse druge iz te izvirajoče bolezni. Zdravijo vse jetrne bolezni; najbolje sredstvo proti boleznim maternice in madrona, radi tega ne bi smela manjkati v nobeni mestni ne kmečki hiši. Vsakdo naj naroča in naslovi: Peter Jorišič, lekarnik, Pakrac št. 211 (Slavonija). Cena je sledeča franko na vsako pošto: 12 steklenic (1 ducat)........5 kron — vin. ' 24- „ (2 „ ) . . . . 4« .12 40 (5 „ )........18 „ - „ . , . Manj nego 12 steklenic se ne pošilja. Vidmane predocuje kmetom moc ^, ... „ *.i- ..... ,M»ta*.h«n«*iii»». Slavonska biijevina: IStffliZESSRSZ rejemu kašliu, prsoboli, hrapavosti v grlu, težkemu dihanju, naduhi, kataru, odstranja goste sline ter deluje izvrstno pri vseh najstarejih prsnih in pljučnih boleznih. Cena je sledeča franko na vsako pošto: 2 originalni steklenici 3 K 40 v., 4- originalni steklenici 5 K 80 v., 6 originaln. steklenic 8 K 20 v. Manje nego 2 steklenici se ne pošilja. Pošilja se po povzetju ali naprej poslanim zneskom. Priporočam, da naroča vsakdo izključno le pod naslovom: Peter Jorišič, lekarnik, Pakrac št. 211 (Slavonija). Denar prihrani kdor se obrne na nas pred nakupom registrirne blagajne. Garantujemo, da prodamo boljšo blagajno in ceneje od vsake druge tvrdke sveta. Po dopianici naj se zahteva uzorce in navodilo, katero pošiljamo zastonj. = Prima-blagajne za vsako ceno = od K 65- vlžjo. —------- Obsežno pat zavarov. — Prikladno mesečno plačevanje --------- National Cash Register C.o Llmltad. DUNAJ I. KSrntnerstrasse 12. — BUDIMPEŠTA, IV. Vaczi-utcza 85. GRADEC, Neutorgasse 49 — — PRAGA, Porid 8. — — — - = J. MEDVED Gorica, Corso Gius. Verdi 38 priporoča svojo velikansko zalogo izgotooljenih oblek za gospode, gospe, dečke in deklice. ^pecijalitek 1 H1obal (Heinriclishof). — Ilustrovan cenik na zahtevanje. — V vseh mestih zastopano po prekupcih. Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši izdelki gornjo tovarniško znamko in ime Christofle. CcMlfcl zab!a«cna brazpi«*«*. Anton Krušič krojaški mojster is trgovec Corso Giuseppe Verdi št 33 izdeluje vsakovrstne obleke = = za vsak stan, kakor tudi za civilne, vojaško En držav, urednike. Za vse obleke je vedno v zalogi raznovrstno ravnokar doSlo sveže angležkoi domače blago za Jesensko in zimsko dobo. Ima zalogo gotovih oblek in površnih sukenj za vsak stan. Cene zmerne. r\aro\ praščil^, pekovski mojster in »laddičar ' v Gorici na Kornu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. i Priporoča se slavnemu občinstvu za ' mnogobrojna naročila ter obljublja solHn. postrežbo po jako zmernih cenah. j\nton 3vanov "pečenko - Gorica Velika zaloga pristnih betih in tirnih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 1 naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Zaloga piva »Delniške družbe združenih pivo-varen Zalee-Zaški Jrg in plzenjskega piva »prazdroj* iz sloveče češke „me-šeanske pivovarne". Zalog« ledu, karerega se oddaja le na debelo od 100 kg naprej. Cono zmnrno. Postrežba poitena In točna. Gorica Klimatično zdravišče. Hotel Siiiabn na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvečava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna loga, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj Časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica. ^Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Načsfstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako: Hranilno vlog« se obrestujejo po 4]/x%- Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos, sama. Posojila: na vknjižbe po 57,%, na varščino ali z stavo 6%, na menice 6%. Glavni deleži koncem leta 57»%. Stanje 31. dec. 1903. (v kronah): Članov 1777 z deleži K = 123.644. — Hranilne vloge 1,416.573-66. -Posojila 1,471.650-43 — Vrednost hiš 162.16293 (v resnici ho vredne več). — Res ervni zalog 70.125-85. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon št. 79. Andrej Fajt pekovski mojster ] v Gorici Corso Franc. Gius. št. 2. filijalka v isti ulici št. 20. Sprejema naročila vsakovrstnega \ peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za bir-! nfance, poroke itd. Vsa naročila ; izvršuje točno in natančno po želji naročnikov. m Ima tudi na prodaj različne moke, s fino pecivo, fina vina in likerje t po zmernih cenah. S Zs velik« noč priporoča goriške S pince, potice Itd. S ' ^ Mizarska zadruga ** v Gorici - Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojevnim obratom na parno in vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva useli slogo« : ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. Podružnica v Trstu Via dl Piazza vecrJila 1. stvo v Spljotu ter Orljontu. Cene zmerne, delo lično in solidno. Zasty$- Mri & ht Postrežnica. v Gorici 30-letna oseba, zdrava ter čutečega srca, ' Stoldj {Pfl Št. 9 (FiUZsDlfClIlO') bodi si za bolno ali priletno osebo, nudi se za postrežnico. Zmožna je slovenskega in italijanskega jezika. Lahko nastopi takoj, ter opravlja službo od 9, zvečer do 6. zjutraj. Naslov pove upravništvo tega lista. priporočata svojo zalogo šivalnih strojev raznih sistemov, BožjasL Kdor trpi na bozjtmtt, kr."ili in drugih nervozni boleznih, naj zahteva knjiži o. o teb boleznih. Dobiva se zastonj in franko v prlr. 8chrnrin«n-Apo>eke, Frankfnrt e. Rt za umetno vezenje (rekamiranje) Zaloga dvokoles. Mehanična delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vs-ako popravo šivalnih strojev, dvo-1 koles, pušk ki samokresov, i Šivalno stroje In popravo jamčiva od 5-10 let.