Q mline .íiraon f« uoi^ali^ itnri^or
^•itataa ptaiaaa * g«f*vtol
Naročnina
«Maia letno 30 Din, paUetn« 15 Din, — za inozemstva letu« 60 Dia.
Posamezna itev. 1 Din
UREDNIŠTV0"~UPRA VA s pri g. Jos. 3enko t M. Soboti telefon številka 8.
raè. peštn« hran. 13.94*
is Siala WS a ko nodallo
IV. LETO
Cena oglasov
Na oglasni strani; cela stran 601 Din, pel strani 300 Din. — Cena «šalim »glasom do 30 besed 15 Dia vsaka beseda več 1 Din. — Mtd tekstom vsak) oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vraCalo
ŠTEV. 40
Gospodarske posledice spora
Italjansko-abesinski spor hiti svojemu usodnemu zaključku neizprosno nasproti. Vsi poizkusi da bi se oba protivnika pobotala na miren način, so ostali jalovi in danes ne dvomi nihče več, da bi se italjanske čete vrnile iz Afrike ne da bi se prej spoprijele z Abe-sinci. Topovi in puške so nabasane in vojaštvo samo čaka še ukaza. Že jutri mogoče bo za-zvenelo orožje.
Najbolj usodna stran tega spora pa je stališče Anglije. V bojazni, da bi se z zavojevanjem Abesinije po Italiji, njena kolonialna moč zmanjšala in gospodarsko utrpela, se je prerinila v ospredje in hoče imeti svojo odločilno besedo. Britanske besede so trde, neizprosne in samozavestne, saj se opirajo na pravičnost Društva narodov in na svoje orožje. Italija se tega ni prestrašila in ni prestala s transporti vojaštva v Afriko, kljub množici bojnih ladij, ki križarijo pod angleško zastavo po sredozemskem morju. Abesinsko-italjanski konflikt se je razvil v resen spor med Anglijo in Italijo, ki ima lahko svoje usodne posledice za vso Evropo.
Resnična tolažba v tem so nam izjave predstavnikov Male antanté, ki pravijo: „Mala antanta je sicer na strani Anglije, ki brani pakt Društva narodov, vendar pa ne bo storila nič, kar bi moglo poslabšati odnošaje med Beogradom in Rimom." To nam je prijetno zagotovilo, da ne bomo žrtve zmed, ki se nas tičejo popolnoma neposredno.
Nedogledne pa so že sedaj posledice, ki jih je povzročil italjansko-abesinski spor na gos-podarskom polju. Predvsem so vidne v velikih državnih izdatkih Italije za ekspecijo v vzhodno Afriko ter je državni dolg narastel do 150 milijard lir, napram 100 milijard v 1. 1922. Tudi uvozne omejitve niso povzročile izboljšanje trgovinske bilance ter si mora Italija pomagati s kliringi, v katerih ostaja dolžna tako kot Nemčija. Tako morajo države uvoznice v Italijo, med njimi tudi naša država pomagati s kreditiranjem italjanskemu gospodarstvu pri njegovih vojnih naporih. In to še v precejšnji meri. Posebno
v zadnjem času je vedno več povpraševanja na naših tržiščih od strani italjanskih trgovcev, ki kupujejo predvsem fižol, krompir, žito, moko i. t. d. Italjanska armada v Afriki zahteva dobro preskrbo, zato se je tudi silno dvignil uvoz agrarnih produktov v Italijo. Ker je nakupovanje tudi pri nas živo, so se cene nekaterim našim pridelkom dvignile in učvrstile. Pričakovati pa je, da se bo v kratkem nakup naših produktov od strani Italije povečal in naravna posledica bo, da bodo poljski pridelki poskočili v svoji vrednosti. Isto je pričakovati tudi pri živini. Kako velike so potrebe Italije, je najboljši dokaz ta, da je pred kratkim kupila 30.000 glav živine v francoski
koloniji. Z korekturo obstoječih trgovinskih pogodb pa bi lahko naša država bila največji prodajalec za Italijo. K temu bi še omenili, da se poleg Italije zanima za našo živino, predvsem za svinje do 100 kg težkih, tudi Nemčija, ki namerava letos prevzeti večjo količino iz nažih tržišč.
Izgledi, da se naš izvoz agrarnih produktov poveča, so ugodni. Na naši vladi pa je, da vsestransko izrabi ugodno konjuk-turo, ter stori vse, da se olajša naš izvoz v inozemstvo. Če bo kmet lažje in dražje prodal svoje pridelke in svojo živino, mu bo najbolj pomagano. Nudila se mu bo krvavo potrebna pomoč, na katero je zaman čakal že vsa zadnja leta.
PO LI Z I Kfl
Na seji ministrskega sveta so
bile sprejete sledeče uredbe : Uredba o olajšavah za domačo šu.usko industrijo, uredba o taksnih olajšavah za indù atrijska podjetja, ki jih je gospodarska stiska tako zadela, da je njihov obstoj ogrožen in uredbo o zaščiti kmetovalcev.
Ustanovitev politične stranke: .Jugoslovanski naredni pokret - zbor" je ministrski svet prepovedal.
Jugoslovanska-madžarska komisija, ki jo odreja trgovinska pogodba, je končala svoje delo. Zlasti se je sklepalo o povečanju izvoza našega lesa in naših rib v sosedno državo.
Jugosloven8ki nacionalni politiki, pristaši pohorske deklaracije, so imeli važno politično konferenco v Sarajevu.
Proglas na prebivalstvo sta izdala bana savske in primorske banovine, v katerem opozarjata na predpise orožnikov glede uporobe orožja in zato svarita vse, da se ne dado zapeljati po hujskačih.
Odstopi občinskih odborov predvsem v savski banovini se na daljujejo, da bi s tem izsilile nove volitve. V križevskem srezu je te dni odstopilo sedem občinskih odborov.
Samoupravnim uslužbencem so se prav tako kot državnim nameščencem zmžale plače.
Dr. Otmar Pirkmajer dosedanji podban naše banovine je bil upokojen Za pomočnika bana dravske banovine je bil imenovan dr. Stanko Majcen, inspektor notranjega ministrstva.
aCilj vlade je: svobodni državljani v svobodni državi." Tako je iz-
javil predsednik naše vlade cb priliki svojega nedavnega obiska v Sarajevu. Povdaril je tudi še: »Ko bomo izvedli narodno slogo, se bomo lahko posvetili tudi velikim gospodarskim in finančnim vprašanjem in jih zadovoljivo rešili."
Med dr. Mačkom in bivšimi samostojnimi demokrati, ki tvorijo del seljačko-demokratske koalicije obstoji precejšnje trenje. Tako ve poročati .Vreme", ki še dodatno pristavi: Dr. Maček bo javno razglasil svoj program, kakor hitro izidejo politični zakoni.
Vse spremembe in dopolnitve
sedanjega invalidskega zakona so že dogotovljene in so bile izdelane v sporazumu s predstavniki osrednjega odbora združenih vojnih invalidov. V najkrajšem času bodo te spremembe predrret zakonskega osnutka.
Uredba o uradniških plačah bo vlada v najkrajšem času spremenila tam, kjer je znižanje nepravično.
Narodni poslanci iz Dravske banovine bodo ustanovili svoj klub, ki bo štel od 15—18 poslancev.
Da bi se preprečila vojna med Italijo in Abesimjo, ne veruje nihče več in zato Društvo narodov ne bo ukrenilo nič, dokler se ne prično sovražnosti.
Italjani so izkrcali svoje čete na arabski obali, a so se morali umakniti, ko je nastopila angleška mornarica.
Eden je sporočil Lavalu, da je pripravljena Velika Britanija, da sklene s Francijo celo vrsto konvencij in pogodb, da se prepreči vojna v
Evropi, če bo Francija podpirala Veliko Britanijo v njenem sedanjem sporu z vso odločnostjo.
Na italjanski, kot na abeata-ski strani so priprave za vojno velike. It&ljani kupujejo v Ameriki 1 milijon sodov petroleja in mnogo bombaža, v Rusiji pa žito. Abesinska vlada pa je kupila 200.000 konj ter velike količine orožja.
Anglija je v Egiptu pripravila že 1000 letal ter izkrcala do sedaj že 18 000 mož, ima pa pripravljenih še 50.000 mož pehote Iz Indije. Transporti angleški čet, ladij in letal v Sredozemskem morju pa se še nadaljujejo.
Abesinski cesar je že podpisal ukaz o splošni mobilizaciji v Abesi-niji. Mobiliziranih bo nadaljnih 550.000 vojakov.
Italjanska ofenziva se je Se pričela in močni oddelki italjanskih čet so začele z napadalnimi akcijami v abesinskem obmejnem ozemlju.
Za predsednika Združenih držav Sev. Amerike bo proti Roosevelt kandidiral znani industrialec Ford.
Mandat nad Palestino hočejo imeti Poljaki, ker je na Poljskem 3 in pol milijona Židov in ima zato Poljska največjo pravico nad to deželo.
Veliko število poljskih politikov in vojaških odličnikov je nemški minister povabil na svoj lov. V političnih krogih govore, da so na tem sestanku razpravljali o silno važnih zadevah.
Nevarnost svetovne vojne postaja vedno večja. Medtem ko se vsi
odgovorni činitelji pečajo z italo abe-simskim sporom pa Nemčija pripravlja vojaški pohod proti Litvi.
Električna napeljava!
Ker se je pred kratkim dogodila v Murski Soboti na mestnem električnem omrežju od strani brezvesinežev nepremišljena šala, opozarjamo v naslednjem — ne glede na najstrožje oblastveno zasledovanje — na resno življensko nevarnost vsakogar, ki bi ponovno občutil potrebo izvajati stične neslanosti.
Vsako dotikanje električnega prostega voda je strogo zabranjeno. Niti se ne dovoli plezanje po drevju v neposredni bližini električnih napeljav« Strogo se izogibaj del v neposredni bližini prostega voda pod napetostjo, ne da bi prej obvestili o nameravanih delih električno podjetje. Isto si dolžan storiti pri kakorkoli nastalem požaru.
Transformatorskih postaj se v vsakem slučaju Izogibaj in ne pusti v njih bližino otrok brez nadzorstva.
V bližini električnega voda se ne sme spuščati „zmaje", kateri se prav lahko zapletejo v žice in vrvica, ki jo držiš v roki — z-asti pri vlažnem vremenu — prevaja električni tok. Opusti vsak poizkus metati preko električnega voda kovinaste žice ali slično ter obvesti takoj električno podjetje, če naletiš na pretrgano žico, ki visi raz droga ali leži na tleh.
Prijemanje take ilce je smrtno-nevarno.
Ponesrečenca, ki je še v dotiku z električno napeljavo, prijemati za gole dele telesa je pogubno. Rešiti ga
zamoreš edinole s stvarno poučenim postopanjem.
Rešitelj naj ovije svoje roke z suhimi krpami, ali naj vtakne roke v rokave slečene suknje ter si naj po možnosti podloži kako suho desko, na katero naj stopi predno se dotika ponesrečenca. V mnogih slučajih zadošča, če ponesrečenca, ki se drži za električni vod dvigneš od tal. V vsakem slučaju pa naj se takoj obrne na električno podjetje in event. do naj-bllžnjega zdravnika.
Zlasti naj se o gornjem vestno poduči mladina.
—	Uspeh domače tvrdke. Še nI dolgo od tega, kar je tukajšnja reno-mirana vinska veletrgovina g. Nadai Jožefa prejela za svoja razstavljena vina častno diplomo ministrstva za kmetijstvo iz Beograda, že zaznamuje zopet nov zavidljiv uspeh. Pri zadnji vinski razstavi v Ljutomeru je za iz-borno kvaliteto svojih razstavljenih vin dobila častno priznanje v obliki diplome. K uspehu naše čestitke!
—	Za rešilni avto Rdečega križa v Murski S jboti so darovali : Gospod Šoiski upravitelj v Prosenjakovcih, Frahm Viiko 20 Din, učiteljski zbor na Tišini 26 Din. Vsem darovalcem za plemeniti dar se odbor najiskre-neje zahvaljuje.
—	Smrt. Pred dnevi je po daljši mučni bolezni umrla ga. Vogrinčič Rozalija stanujoča v Vrtni ulici. Težko prizadetim otrokom in ostalemu sorodstvu naše iskreno sožalje. N. v m. p.
—	VSE iOLSKE KNJIGE In vse Šolske potrebiilne za osnov ne Sole In gimnazijo dobite v trgovini HAHN IZIDOR v Murski Soboti.
—	Nabava kuriva. Sresko načel-stvo v Murski Soboti nabavi za svoj urad za zimsko dobo 1935/36 36 ms drv in 1 vagon, 10 ton rujavega premoga kosovca. Drva morajo biti bu kova ali gabrova, zdrava in suha ter res prvovrstna. Kurivo je dostaviti na dvorišče urada. Dobava se ima izvršiti do 20. oziroma do 30. oktobra 1935. Sreski načelnik: Lipovšek.
— Ali nisi pozabil kupiti tombol-sko karto za 2 Din. V nedeljo, dne 6. oktobra je velika tombola pred Sokolskim domom. Vsakomur je že iz prejšnjih let znano, da je Sokol imel vedno najlepše in najdragocenejše dobitke, zato je tudi tombola Sokola slovela daleč na okrog. In kaj nudi letos? Prvi dobitek 2000 Din, drugi 1000 Din. Sledijo: radio-aparat, moško kolo, klafter drv, 15 kg sladkor ter še mnogo drugih dobitkov v skupni vrednosti nad 10.000 Din. Ne zamudite prilike I Če še niste kupili karte, napravite to še danes. Dobite jih pri vseh sokolskih četah, pri vseh odbornikih društva ter v vseh trgovinah in trafikah v Murski Soboti. Cena samo 2 Din.
V nedeljo vsi v Mursko Soboto na tombolo l
RADIO ZA VAS
ORION 222
Naplačilo Din 250 -12 obrokov po Din 200 — Brezobvezno predvajanje pri NEMEC J.
— Biblioteka „Problem Bata«.
Dobili smo prv' zvezek biblioteke „Problem Bata" z naslovom: 15 mesecev pri Bati. Spisal Zvonimir Kulundžič. Ta zvezek je uve d, v autobiografski obliki, v veliko in sistematično študijo
0	sistemu firme Bata. Ista biblioteka bo izdala še sledeče knjižice: „Bata
1	naša žtampa ili kako se korumpira javna riječ", „Bati.n nacicnalizam ili konjukturistički blef", „Pravni i soci-jalni položaj Batinih saradnika", „Život na amerikanskoj vrpci", „Bata sam o sebi ili k&ko se blefira javnost". Cilj biblioteke je. da se javnost seznani s sistemom in metodami, ki
vladajo pri firmi. Knjižice bodo izhajale vsakega prvega v mesecu. Cena v predplačilu znaša za 6 komadov, vštevši poštnine, 12 Din. Predplačilo se dostavlja preko: „Gradske štedi-onice opčine si. i kr. grada Osijeka." na čekovni račun Pošt. šted. br. 33.101. z znakom: B.P.B. — Kulundžič Vse dopise in naročila je nasloviti na: Zvonimir Kulundžič, urednik B. P. B. Osijek, Dunavska 19.
—	Prijavite se za bolničarski tečaj Rdečega križa v Murski Soboti. Tečaj bo v banovinski bolnici v Murski Soboti.
—	Trgovci so stavkali. Mnogo se je komentiralo pri vsem tukajšnjem prebivalstvu dejstvo, da so prejšnji četrtek stopili v stavko vsi tukajšnji trgovci in denaro! zavodi, življenje po naš h ulicah je skoro zastalo in mesto je nudilo praznično lice. O vzroku stavke, ki je skoro edinstvena v naši banovini, smo na merodajnem mestu izvedli sledeče :
Te dni je zasedala davčna komisija. Kakor je znano je splošna obdavčba v mursko-soboškem srezu največja v naši banovini. Pri obravnavanju poedinih primerov glede obdavčenja je prišlo do usodnega nesoglasja med predsednikom komisije in navzočimi člani. Spor je izbruhnil radi neprimernega in netaktnega postopanja g. predsednika, kar se je vzelo tudi na zapisnik. Posledica tega je bila, da so se nekateri člani odstranili od seje.
Proti postopanju predstojnika tuk. davčne uprave je bilo že nešteto pritožb in kljub vsem intervencijam se ni moglo doseči, da bi se omejilo njegovo večno navijanje davkov v škodo tukajšnjemu trgovstvu. Vsemu temu so dali duška trgovci v svoji enodnevni stavki, ki je biia solidaren protest proti krivičnemu postopanju. Stavka pa je bila tudi dokaz, da se ni zgodila krivica le poedincu temveč celokupnemu trgovskemu stanu v našem mestu. Trgovci se ne morejo spoprijazniti z tako visoko odmero in če se od strani finančne direkcije ne bodo ukrenili potrebni koraki, grozijo trgovci še z drugimi sankcijami. Solidarno z pokretom je bil tudi tukajšnji poslanec g. Benko, s katerim se je baš zgodil neljubi incident pri davčni komisiji.
Domače vessi
mimo ms
Ker se silno mnogo vedno čita o športu pa sem še jaz šel prejšnjo nedeljo tja za železnico, da vidim kakšna je ta zadeva. Vso pot tja po Lendavski cesti ni bilo slišati-drugega kakor: fusbal, fusbal, fus-bal . . . Tujk ne razumem, športnih strokovnih izrazov še manj, za to sem se teh besed otepal kakor nadležnih mušic. Pa se jih nisem mogel izogniti in preden sem prišel na trato ali kakor sportniki imenujejo : fusbal plač (neki gospod z naočniki je rekel cel» fusbališče) mi je glava brnela kakor panj. No in potem se je kmalu začelo. Začetek je silno dolgočasen. Drug proti drugemu se postavijo, dva si sežeta celo v roke potem pa trikrat nekaj za-kričijo. To je dolgočasno in še cigani, ki stoje prav na drugem koncu trate, zehajo na stežaj in glasno, da jih je dobro slišati od ceste do proge. In takoj za tem se začne sport. Po »trati zeleni" je silno tekanje za žogo. Če kdo pade publika kriči. Tudi jaz med njimi. Spočetka sem bil tih, pa mi je neki gospod tako trdo stopil na nogo, da sem vse zvezde videl potem pa me je še sunil s komolcem med rebra, da sem sapo lovil kakor riba na suhem. Samo „pardon" mi je rekel in me pomenljivo pogledal. Jaz sem ga takoj razumel in sem tudi začel kričati. Z dru gimi ! Če je kdo kakega vrgel po tleh in ga še z nogo sunil v želodec, je bilo najlepše. Neki možakar s predpasnikom, ki je stal poleg mene si je v zadovoljstvu skoro izkričal grlo. Oh in še toliko lepega je bilo : ta igralec je udaril drugega s pestjo po glavi. Bravo ! Ploskanje. Dva sta se predstavila z zvenečimi zaušnicami. Bravo ! Ploskanje. V kratkovidnosti je nekdo zamenjal igralčevo hlačnico za žogo. Bravo ! Ploskanje. Enega so odnesli iz igrališča. Sami tulci so se za njega zavzemali. Simulant. Pfuj. Mož s predpasnikom je bil ogorčen ter je krepko pljunil.
Dve uri je trajal ta hec. Nakleli, nakri-čali smo se dovolj in silno prijetno je bilo. Se na cesti je neki „civilist" udaril enega igralca. Prav je napravil. Tujci naj odhajajo iz Sobote z čim boljšimi vtisi pa pa naj bodo taki ali taki. Tega lahko štejemo med trajne. Za to smo mu z ozirom na tujski promet silno hvaležni. Njega bi morali nastaviti za vodiča po našem mestu, ki bi tujce upoznaval z našimi znamenitostmi ... Naj bi ta predlog obravnavale merodajne osebe!
ITiurskaSobota ;
Ferjan M. Razp0tje	18
Urh se je odkril in hotel mimo nje. Pa se je zadela v njega.
„Uboga Treza, dotrpelaje. Dolgo se je mučila."
„Saj nas vse isto čaka I" Urhove besede so bile hladne kot rezilo, brez globine in s hitro roko posnete na površju.
Agata ga je ošinila s pogledom, poln začudenja in neprikritega do gnanja. Tako torej: Urh se je izdal in mogoče je še zadovoljen, da je prišlo do tega. Dobra novica za soseščino 1 Strupeno je siknilo iz nje:
.Urh, takšen se mi zdiš, kakor Kolarjev Peter, ki je svoji umirajoči ženi ponujal čik iz svojih ust. Na pogrebu pa se je smejal. Svinja pijana 1"
To ga je zadelo. Četudi ni čutil v sebi onega prepada od včeraj na da-
nes, preko katerega lahko gleda le s solznimi očmi in z dušečo bolečino v grlu, mu je bil tudi lahen trepet ob imenu pokojnice svet in zaenkrat nedotakljiv. Če ne bi bila v bližini Treza, četudi slepa in gluha na vse večne čase za vsa svetska dejanja, bi babi prav pošteno zabrusil svoje mnenje v obraz. Mogoče bi jo še udaril, da bi se njena brezzoba čeljust cmeravo raztegnila in bi ji enkrat za vselej minilo veselje sikati na ljudi v trenutkih, ko so ji še misli polne očanaša, ki ga je mogoče iz-molila za rajnko. Tako pa se je Urh samo obrnil in s stisnjenimi zobmi stopil v vežo.
Urh ogleduje rakev, ki jo je kupil, črna je In polna je zlatih okraskov. Samo križ na pokrovu, ki je naslonjen na zid, je čudno vegast. Pretrgan. Da ni gledal pri mizarju ko je kupoval
škrinjo. Na vse pa tudi ne more mi sliti. Le sveče so nekam predebele, če dva dni gorijo pa jih bo še ostal precejšen del. Venec je tudi že tukaj 1 Zelen je in modre rože iz papirja so kakor sama žalost. Tako mrtvo se pobešajo na povoščeno listje, ki se svetlika v trepetajočem soju sveč, kakor bi zrastle prav tu v mrtvašnici, iz razpokanega kamna, in se srepo zazrle s svojo modrino v večno hladen prostor.
Tudi črn trak, z zlatim napisom je dal napraviti Urh. To je lepo in ljudem je to všeč. V trgovini so hoteli, da bi bilo natisnjeno : Svoji nepozabni ženi, žalujoči soprog in sin. Urh pa je samo temno pogledal izpod obrvi in v nevolji pljunil proti vratom ter trdo in neizprosno rekel: „Nel" Pa so morali napisati kakor je on hotel ; Svoji ljubi ženi Trezi — Urh Lečo :..
Saj takšen venec ni le za pogreb. Shraniti ga je treba za Vse svete. In ljudje naj vsako leto čitajo, da je Urh Lečo spoštoval svojo ženo Trezo, ji pripravil krščanski pogreb in žaloval za njo kakor se to spodobi uglednemu obrtniku. Tudi to se mu zdi prav, da ni pustil, da bi napisali na trak še Lacijevo ime. Pobalin, Bog ve kje se potepa? Da bi se z očetom pretepal, za to ima pamet, časa pa ne najde, da bi še enkrat prišel pogledal mater, ki ga je v trpljenju rodila in mu dajala mleko in kri, da je rastel, se potepal in pretepal, se vspel nad njo in ji kakor sama skrb in žalost zaja-hal tilnik, dokler ni z njo pridirjal prav do sem in jo izmučeno položil med te deske . . . Uboga Treza I . ..
Urh je stopil tik rakve in odgrnil okorelo tančico.
„Treza 1"
—	Tudi na vasi lahko imate enako močan in selektiven sprejem kot v mestu, če kupite najmodernejši baterijski 6 cevni super sprejemnik v prvi prekmurski strokovni radio-delavnici NEMEC J. Reklamne cene, enoletno jamstvo I
—	Dopust. Mnogo se govori o tem, da bo predstojnik tuk. davčne uprave gos?. Bolé odšel na dopust. Govoricam ni mnogo verjeti. Beležimo kot kronisti !
—	Tekma za sklad ViteSkega kralja Aleksandra I. Jugoslovensfci nogometni savez v Beogradu je pozval vse klube, da igrajo v nedeljo, dne 6. t. m. tekmo za sklad blago-pokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. V Murski Soboti bo tekma med Muro A In B. Začetek tekme bo, radi tombole, točno eb 1. uri popoldne. Z czirom na plemeniti namen, vabi prijatelje nogometa odbor Mure.
—	Cercle francais. V petek, dne 11. t. m. bo sestanek v Meščanskem domu (stara kavarna) Vsi, ki se zanimate za franc, jezik, udeležite se informativnega sestanka polnoštevilno. Sestanek ima namen da v podrobnosti razgovorirno o delovnem načrtu predvidenih tečajev.
—	Dobitke za tombolo. Vse nabiralce dobitkov za nedeljsko tombolo prosimo, da oddajo dobitke do petka, dne 4. t. m. v Sokolskem domu.
—	Državni upokojenci 1 Vsakoletne prijave vložite zanesljivo na fi nančno direkcijo najpozneje do 15. oktobra.
Hornyphon...
Őornja Lendava :
—	Mladi ropar. Zadnji teden je mlad, šele iz šole izstopivši fant, H. Herman iz Vidoncev na prav roparski način napadel Cer Jožefa, posest, iz Otovec. Slednji je namreč prekupče-val in nakupoval po okolici „gubače". 14 letni H. je dobro vedel, da ima stari Cer pri sebi vedno dovolj denarja, zato ga je zasledoval in se mu na samotni poti v gozdu pridružil in nagovoril, češ, da ima tudi on nabranih precej „gubač" ter mu jih rade volje p«oda, Hudomušno ga je obenem laprosil, da mu zamenja 2 Din. Cer (zame, nič hudega sluteč, svojo denarnico izpod srajce, (imel jo je namreč na vrvici privezano okoli vratu)
Ida poišče zaprošen drobiž. Ko je za-eledal fant denarnico, jo je bliskovito tagrabil in iztrgal starcu iz rok ter ibežai proti domu. Fant je mislil, da (a Cer ne bo spoznal in da bo ostalo njegovo dejanje prikrito. A Cer je krenil takoj proti H-.evemu domu, kjer |e potožil vso zadevo njegovemu očetu. Prebrisani fant se je med tem časom ie preoblekel, da bi tako zabrisal istovetnost napadalca ter kratkomalo tajil tvoje dejanje. Oče pa je dajal fantu ! iprva še potuho in ga zagovarjal. Šele na pritisk orožnikov je fant priznal tvoje dejanje očetu in od strahu ne-laano kam pobegnil. Cer je dobil tvojo denarnico z vsebino 86 Din od orožnikov zopet nazaj. Slučaj je dokaz, kam vodi nepravilna vzgoja in kaj je vse v stanu storiti človek, ki lobi pohlep po denarju, j — Tatvina. Kolman Karol izTrd-Ikove je na svoji njivi oral. Z doma
je pripeljal seboj še rezervni lemei. Ko je delo opravil, je šel na bližnjo njivo in tamkaj urezal še nekaj brazd. Med odhodom je pustil lemež na prvi njivi, ko se je pa vrnil na prvotno mesto, je lemež neznano kam izginil. Tatvine je takoj osumil Rep Terezijo, ki je edina šla med tem časom mimo njive. Terezija je dejanje trdovratno tajila in je šele na strog in odločen nastop orožnikov pokazala v gozdu mesto, kjer je domov grede zakopala in skrila lemež. Svojo tatinsko spretnost bo zagovarjala pri sodniji.
— Družabni večer. Jadranska straža priredi v nedeljo 6. oktobra družabni izlet v Kuzmo, h gostilničarju Hubru. Odhod ob 14. uri. Vsi prijatelji „stražarjev" so prisrčno vabljeni.
Hornyphon...
t Ivan Perša
Zlatomešnik, župnik pri Sv. Se-beščanu g. Ivan Perša je v ponedeljek nastopil svojo zadnjo pot. 22 let je deloval v tej težki fari, ljudje so se ga oklenilj v ljubezni in na njegovem grobu so zaplakali f arani. Visoko spoštovanje pa je užival tudi pri evange-ličanih, katerih je mnogo v tamkajšnji fari. Skratka vsem je bil oče, z vsemi je delil vesele in žalostne ure.
Pokojnik je bil doma v Ižakov-c h, kjer se je rodil dne 2. aprila 1860. leta. Študije je dovršil v Sombathelyu. Tam je bil tudi posvečen za mašnika. Služboval je v Gornji Lendavi, na Spodnjem Seniku, na Zgornjem Seniku in od 1. 1913 pri Sv. Sebeščanu.
^ Vsi bodo težko pogrešali vzornega duhovnika. Naj mu sveti večna luči
SOKOL
Redna seja uprave Sokolskega dtuštva Murska Sobota, bo v četrtek, dne 10, X 1935 ob 20. uri v Sokolskem Domu.
*
Pozivam! vse edinice okrožja, da pošljejo pravočasno vsa potiebna mesečna poročila. Posebej oa Še opozarjamo na zadnje okr. br. župne uprave in okr. okrožja.
*
Prosimo vse edinice okrožja, da v svojem območju skrbijo za reklamo za našo tombolo v nedeljo, dne 6.
X. 1935.
Hornyphon...
Izdelovanja Združbe trgovcev v Murski Soboti.
Resolucije in zahteve slovenskega trgovstva
na XV. redni letni skupščini zveze trgovskih Združenj Dravske banovine, dne 15. septembra 1935 v Ljutomeru.
Proti veleblagovnicam. Trgovstvo je razpravljalo o veleblagovnicah in izrazilo zahtevo: da se z ozirom na teške prilike v naši državi v nobenem primeru ne sme dovoliti otvoritev veleblagovnic (Warenhäuser) in pod nobeno obliko. V tem pravcu je treba uredbo o prepovedi otvarjanja takih
hiš podaljšati vse dotlej, dokler gospodarske prilike ne bodo krenile na bolje. Škoda takih skladišč in sličnih velikih podjetij, kakor je bil „TA TA", je očividna, ker ona spravlja v propadanje male trgovce.
Za sklicanje gospodarskega sveta. Trgovstvo zahteva: da se v skladu ustavne odredbe najnujneje skliče gospodarski svet, čigar čiani pa naj se ne postavijo od zgoraj, temveč jih imenujejo naše gospodarske organi zaclje. Da se čimpreje razpišejo volitve v gospodarske zbornice.
Za večji uvoz v Francijo. Z ozirom na, za nas neugodne trgovinske zveze z Francijo na osnovi nam dodeljenih kontingentov, apelira skupščina Zveze trgovskih Združenj Dravske banovine na kr. vlado, da zahteva, da se dodele naši državi od Francije oni izvozni kontingenti, ki odgovarjajo naši izvozni kapaciteti.
Uprava državne hlpotekarne banke. Državna hipotekama banka upravlja tudi ogromne zneske denarja, ki pritekajo iz naših krajev. V upravnem Svetu pa nimamo nikakega zastopnika, zaradi tega zahtevamo, da morajo biti v upravnem In nadzornem odboru te državne ustanove tudi Slovenci.
Državne dobave premoga. Zahtevamo, da se pri dobavljanju premoga za potrebe državnih železnic, upoštevajo v interesu našega narodnega gospodarstva naši premogovniki pravično in v pravem razmerju.
Proti krošnjarskl nadlogi. Trgov stvo se je mnogo borilo proti kroš-njarstvu in ugotavlja, da brez uspehov. Zato zahteva, da z ozirom na to, da je krošnjarjenje in brezpravno delo zavzelo jako velik obseg v škodo legalnih trgovcev, pristojne oblasti najstrožje izvršujejo predpise zakona o obrtih Pregon in kaznovanje krošnjar-jev je treba v notranjosti države prenesti na občinske uprave, tako da imajo občinske uprave pravico odvzeti krošnjarjem blago in jih kaznovati z denarno globo.
Dodatni predlogi zborničnega predsednika Ivana Jelačina.
Najstrožje izvajanje centralizma ter dosledno odvajanje denarnih sredstev iz naše banovine nas sili, da moramo sklepati, da se to dogaja namerno. Zato predlagam, da se sprejme tudi resolucija, s katero tudi s vso odločnostjo zahtevamo, da se začne decentralizacija že enkrat izvajati. Enaka resolucija je potrebna tudi glede pomoči našemu denarništvu. Končno pa moramo {spregovoriti odločno besedo tudi glede večje skrbi za tujski promet, modernizacije cest ter izvoza našega lesa v Italijo
Nato je predlagal predsednik Jelačin te resolucije, ki jih je Zbor sprejel z glasnim odobravanjem in ki se glase :
1. Posojilnicam In hranilnicam v Sloveniji, ki so po sili izrednih, po drugih činiteljih povzročenih razmer postale imobilne, naj se sestavijo na razpolago potrebna denarna sredstva, ker s samimi uredbami tem denarnim zavodom ne bo pomagano. Kraljevska
vlada naj čimpreje pristopi k rešitvi tega stanja.
2. Slovenija naj dobi čimpreje železniško zvezo z morjem ter naj se započeto delo z gradbo transverzalne železniške proge Sevnica—St. Janž nadaljuje z izgradbo ostalega dela železniške proge preko Kočevja do Sušaka, kakor je bila ta železniška proga že uzakonjena.
3 Kraljevska vlada naj odobri gradnjo moderne avto ceste Ljubljana-Sušak ter naj se obstoječa siaba in zanemarjena državna cesta od Št. Ilja skozi Maribor, Celje do Ljubljane modernizira in napravi enakovredna inozemskim avtomobilskim cestam, ker sicer odvračamo inozemske avtomo-biliste cd vožnje v našo državo in onemogočamo pravilen razvoj domačega avtomobilizma. Pravtako naj se modernizira državna cesta od Podkorena, preko Jesenic, Ljubljane, Novega mesta proti Zagrebu do Beograda, da dobimo končno po 17 letih obstoja Jugoslavije moderno avtomobilsko cesto iz Slovenije v našo prestolnico.
Investicijski kredit za javna dela, ki ga je kraljevska vlada namenila za Slovenijo, je mnogo premajhen in nezadosten, ter ne odgovarja niti po številu prebivalstva Slovenije, niti po njeni gospodarski in davčni moči, oni tangenti, ki jo pravičeno sme zahtevati.
4.	Tujski promet naj se pospešuje z večjo brižnostjo kakor do sedaj. Kraljevska vlada naj skrbi za sklenitev pravočasnih sporazumov o tujskem prometu, da se ne bodo ponavljale podobne motnje ob času glavne tujske sezone, kakor je to bilo v tekočem letu. Gostinstvo v Sloveniji je vsled takih zakesnelih sporazumov o tujskem prometu utrpelu ogromno materijelno škodo, zato apeliramo na vlado, da prepreči ponavljanje sličnih dogodkov.
5.	Kraljevska vlada se naproša, da čimpreje izposluje obnovitev trgovinskih pogajanj z Italijo, glede ureditve našega lesnega izvoza, ki je za Slovenijo žlvljenske važnosti in od katerega ima v Sloveniji stotisoče oseb svoj zaslužek.	(Dalje)
Hornyphon ...
Preprečevanje poljskih tatvin.
Združba trgovcev za srez Murska Sobota v Murski Soboti je prejela od sreskega načelstva sledeči dopis:
Sresko načelstvo Murska Sobota. Štev. 7373/1	Dne 19. IX. 1935.
Opozorite vse trgovce z deželnimi pridelki, naj v lastnem interesu in v izogib teškim neprilikam ne kupujejo kmečkih pridelkov od ciganov.
Množijo se pritožbe, da se poljske tatvine množijo in da cigani nakradeno blago naprej prodajajo.
Sreski načelnik: Llpovšek l. r.
Opozarjamo p. n. člane, trgovce z deželnimi pridelki, da se zgoraj citiranega dopisa strogo držijo in se po njem ravnajo, v izogib raznim neljubim posledicam in neprilikam.
UPRAVA.
pmm&
RADIO
0RNYPH0N
ZniZane piale
____ZNIŽUJEMO CENE!
K I
G
L O
a u
I
s
SuperPrinz
Haio-halo radio poslušalci pozor!
Cene našim predmetom, posebno radio-aparatom smo globoko znižali 1 p0|eg fgp ; znj^Rj mBSBEni 0MÌ.
ODPLAČEVANJE JE VSAKEMU OMOGOČENO. Nadalje zamenjamo vsak stari aparat tudi če je pokvarjen.
garantirano
Novi aparat
dobrim sprejemom dobite že
za Din 1955'-
Najmanjii mesečni obrok Din 120'-
BATERIJSKI APARATI : 3,4,5 in 6 cevni, vsi z 2 voltnim akumulatorjem in permanent-dinamičnim zvočnikom.
Važno! rAB7-Z Važno!
POZOR! NOVOST!
POLNIMO AHDHDLAT0B3E - ZAMENJAVAMO IN POPRAVLJAMO - HITRO - DOBRO IN POCENI !
V Vašem interesu je, če si hočete kupiti nov ali pa tudi rabljen aparat, da zahtevate našo ponudbo. Mi Vam predvajamo aparat brezplaino in brezobvez
_no. Torej brez vsakega rizika !
Raster
Trgovina radio-aparatov in tehničnih predmetov
Stivan Ernest, M. Sobota.
4 StUÈKB
X AFf MFw ,
Mura-Ptuj 2:2 (2:1)
Nedeljska prvenstvena tekma nI prinesla pričakovanega sporta. Gosto vanje SK Ptuja je pokazalo surovo in nesportsko borbo, v kateri je Mura po nepotrebnem zgubila, kljub premoči, vaino točko.
Že v prvih minutah preide Mura v napad in celih 25 minut neprestano ogroža nasprotnikova vrata, ko pobegne Janžekovič na krilu, Murina obramba zgubi glavo in prva ptujska akcija se konča z nezasluženim golom. Igra postane nervozna, Mura napada, ptujska obramba zgreši Kardošev strel in domačmi izenačijo. Kmalu doseže Berger iz U m vodstvo za Muro.
Po zanimivem prvem polčasu nivo igre nenadoma pade. Mura je sicer v premoči, zamudi pa nešteto zrelih šans. Igralci so nervozni, igra je slaba. Mnogo faulov, nekaj rokoborbe in igra je spet v polnem teku. Ptuj ne. pričakovano izenači. Po začetnem udarcu sledi malo rokoborbe in boksa in sodnik izključi Kardoša (M) in Schwegla (P). Po skrajno slabem no gometu sledi ekshsbicija v boksu med Kukovcem (P) in Turkom (M), pri kateri dobi tudi sodnik svoj delež. Proti koocu ima Mu*a več šans, toda sreča mu ni naklonjena. — Sodil je g Bizjak, ki ni mogel držati igre v rokah. V glavnem je njegova krivda, da tekma nf potekla v mejah fairnesse. Nc.
KTTOJ5TVO
Jesenski podlesek (kikerič).
V	jeseni na vlažnih, zanemarjenih travnikih se rada pojavi cvetlica rožaste barve z belim betvom, ki je skoraj tulipanu podobna. Lepa je ta cvetlica s svojim cvetom v pozni jeseni, ko že sploh ni drugega cvetja. Tudi nemoteno se lahko razvija, ker se je pasoče se krave niti ne dotaknejo. Le pastirji jo nabirajo v šopek in se ne zave dajo, da je to zelo strupena rastlina in radi tega jo živina ne mara.
V	jeseni nam prav za prav ne napravi nobene škode, ker jo krave ne popasejo in v krmo tudi ne pride. Med seno pa pridejo veliki široki listi, ki se na sprotoletje razvijajo na tistem mestu, kjer je bila prejšnjo jesen cvet lica. Na sredini med štirimi listi je pa mnogo semena, ki je najbolj stru peno. Seno, v katerem je dosti te rastline, je malo vredno, kljub temu, da pri krmljenju živina izloča te liste, ako krmimo nerezano seno. Slabše je pa, če krmo zrežemo in živina ne more izločiti jesenskega podleska V takem slučaju mnogokrat živiaa zboli vsled za8truplenja z jesenskim pod-leskom.
Ker je jes podlesek škodljiv, ga zatirajmo na travniku. Ce ga pustimo nemoteno rasti naprej, ga bo vsako leto več. Uničevanje te škodljive ras-
tline se lahko izvrši brez posebnih stroškov in dela, ker to lahko opravijo pastirji, ko pazijo na živino.
Jesenski podlesek ima precej globoko v zemlji (20-40 cm) čebulico, iz katerega požene cvet oziroma liste. Cvet raste enako (ravno) iz čebulice in to izkoristimo pri zatiranju. Če vzamemo dolgo ošpičeno železno palico in jo porinemo navpično v zemljo kraj stebla cvetlice in v gotovi globini palico zavrtimo, bomo uničiii čebulico in s tem rastlino. V roki 2e nekako čutimo, kedaj smo prišli do čebulice in če tam obrnemo palico, sprašči. Za zatiranje jes. podleska imamo tudi drugo pripravo, s katero se čebulica potegne iz zemlje. Ker je pa delo težje s to pripravo, je ne bomo opisovali. Kjer je pa že preveč jes. podleska, pomaga travniška brana, če z njo pomandramo v jeseni cvete in potem nemore semena prinesti. Če se to dosledno dela vsako leto in v pravem času, t. j. dokler niso cveti opra-šeni — bomo imeli tudi lepe uspehe. Na gori opisane načine zatiramo na naših travnikih zelo škodljivo in stru peno rastlino, za to je to delo vsega vpoštevanja vredno.
Tuberkuloza (sušica) pri perutnini
je pri nas zelo razširjena. Povzroči jo bacil perutninske tuberkuloze, ki napada največkrat jetra In čreva pri pe rutnini. Razširja se z blatom bolane perutnine, v katerem kar mrgoli teh
bacilov. Z blatom se raztrosi po kur-niku, dvorišču in travniku, tako, da se okuži po malem vsa perutnina.
Na tuberkulozi bolana perutnina še rada zoblje, kljub temu pa zelo naglo hujša in preneha nositi. Sklepi na nogah ji otečejo, začne piantati, pojavi se driska In bolana kokoš zaspi v kakem kotu. Pri zaklani perutnini se najlažje spozna ta kuga na jetrah, ki so povečana, v njih pa kot proso pa tudi kot grah veliki votli rumeni mozoli.
Proti tej bolezni ni zdravila. Nekatere kokoši le prebolijo tuberkuloza ali pa se bolezen zavleče, tako, da se navidezno zboljšajo, razširjajo pa med tem z blatom neprenehoma kali bolezen.
Kjer nastopi ta kuga, ni druzega sredstva, kot vso perutnino poklatl, kokošnjak pa najbolje sežgati. Ce je kaj vreden, pa ga razkužiti z belim Iugom in ostati vsaj mesec dni brea perutnine, da razkužita dvorišče zrak in solnce.
Gostilničarji
pozor!
Prodam 600 litrov príma
vino
po nizki ceni, radi prevelike zaloge. ŠTIVAN, GEDEROVCI.
Vse se zniža !
Tudi jaz sem znižala cene 1 Pri tem zniža-_ . nju je vsaki dami
omogočeno, da si kupi v vsaki sezfjl no« klobuk, ne da bi to občutila ob sedanjih malih dohodkih.	U ll*j
Damski klobuk Flausch	Din 30-40
Damski „ Hahr	„	40-50
Damski „ Filz vzorčast .	50 60
Damski „ Filz v vseh barvah »	70-90
Damski „ F/Iz svileni ali Hahr „	80—100
VELIKA IZBIRA vseh vseh vrst modnih kap za dame in otroke. Nogavice, predpasnike za ženske in otroške igračke itd. — Proviamo sa V popravilo vse vrste damskih klobukov. Cena od 10 Din naprej. i
Sa prlporoia	Király trgovina s k]Iobtt*i> P"ilom m
Murska Sobota - Glavni tn.
DOBRO BLAGO 1 NIZKE CENE 1 SOLIDNA POSTREŽBA t j
I
NA ZNANJE!
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem svojo trgovino s kolesi in šivalnimi stroji povečal ter imam od sedaj naprej v zalogi RADIO-APARATE vodečih svetovnih znamk kakor •
SCHAUB
BLAUPUNKT
KÖRTING
ZERTING
STANDARD
MINERVA
TELEFUNKEN
RUWER ALOJZ
trgovina z radio-aparati, dvokolesi in šivalnimi stroji
MURSKA SOBOTA«