keto 1894.
485
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos LXIV. — Izdan in razposlan dné 24. avgusta 1894.
(Obsega štev. 175.—181.)
175.
Ukaz ministra za bogočastje in nauk in pa ministra za finance z dné 14. februvarja 1894. L,
s katerim se gledé dekanije v Sučavi, na novo Ustanovljene v grško-katoliški škofiji stanislavov-sk‘> določuje znesek, ki ga je za vodstvo dekanij-e9a urada priznavati kot razhodek v priznani-J®*1’ katere je po zakonu z dné 19. aprila 1885.1. r*- zak. št. 47.) donašati o krajnem dohodu du-Vscine dušnega pastirstva, imajoče pravico do dopolnila kongruve.
/j. f y dopolnilo ukaza z dné 19. junija 1886. 1. n r ' zak. št. 107.) se gledé dekanije v Suéavi, na ^“ustanovljene v grško-katoliški škofiji stanisla-razh ’ Znesek dekanijskih stroškov, ki jih je kot k °9ek priznavati v priznanicah, katere je po za-^onu -/- dné 19. aprila 1885. 1. (Drž. zak. št. 47.) vred^at' ° ^“^“du, določuje s 150 gl. avstrijske
1‘lener s. r.
Madeyski s. r.
izločujejo iz okoliša okrajnega sodišča BystHce na Hostinu in okrožnega sodišča Novÿ Jičfn ter se od-kazujejo okolišu okrajnega sodišča Pïerov in okrožnega sodišča Olomuc.
Ta ukaz stopi v moč s 1. dném januvarja 1895. 1.
Schimborn s. r.
1ÏÏ.
Razglas trgovinskega ininisterstva z dné 9. avgusta 1894.1.,
da se priredi za kubikovanje sodov, katerih merske posode so narejene iz pločevine in so kakö pobarvane, ne pripuščajo več v preskus in kolkovanje.
S tém se daje na splošno znanje, da se po sklepu komisije za pravilni meroskus, vkrenjenem dné 11. junija 1894. 1. na podstavi ukaza trgovinskega ministerstva z dné 17. februvarja 1872. 1. (Drž. zak. št. 17.), priredi za kubikovanje sodov, katerih merske posode so narejene iz pločevine in so kako pobarvane (namazane:), ne pripuščajo več v preskus in kolkovanje.
Wurmbrand s. r.
11«.
pravosodnega ministerstva 2 dné 9. avgusta 1894. 1.,
jejo*6 °*)^ne ilovice, Pruslnek in Čech odkazu-°holišu okrajnega sodišča v Prerovu na Moravskem.
(Drž odstavi zakonov z dné 1 1. junija 1868. I. zak.'*/ « ät> 59 ) in z dné 26- aPrila 1873. 1. (Drž.
2.) se občine Pavloviče, Pruslnek in Čech (Slovenisch.)
1Ï8.
Ukaz pravosodnega ministerstva z dné 10. avgusta 1894.1.,
da se občine Ksiažnice, Podleszany in Wola mie-lecka z graščinami vred odkazujejo okolišu okrajnega sodišča Mielec v Galiciji.
Na podstavi zakona z dné 11. junija 1868. 1. (Drž. zak. št. 59.) se občine Ksiažnice, Podleszany
in Wola mielecka z graščinami vred izločujejo iz okoliša okrajnega sodišča Radomysl ter se odkazu-jejo okolišu okrajnega sodišča Mielec.
Ta ukaz stopi v inoč s 1. dném januvarja 1895. leta.
Schönboiti s. r.
1λ.
Ukaz ininisterstev za notranje stvari in trgovino z dné 13. avgusta 1894. 1.,
da se prepovedujejo po Karolu Dömei-ju v Budimpešti izdelovane priprave za narejanje umetelnega vina.
3.	Lokalna železnica Žebelj—Csâkovar;
4.	„	„po murânjski dolini;
5.	„	„ Békés—Csanéd;
6.	„	„ Hidegkut — Gyönk — Ta-
mâsi ;
7.	slavonska lokalna železnica, in
8.	na ogrskem ozemlju ležeči delni kos proge iz Skalice v Sudomëfice—Petrov na Moravskem, kateri je lastnina države.
II.	Lokalni železnici v obratu c. k. priv. železnice iz Košič v Bogumin:
9.	Kešmark — Szepesbéla in
10.	Szepesbéla—Podolin.
III.	Lokalna železnica z ozko raztečino iz Nagy Kârolya v Somkut, in
Ker se priprave za narejanje umetalnega vina, katere izdeluje Karol Dömei v Budimpešti ter jih v promet spravlja pod oznamenili: grozdni sprit, pirolin in galizirni izleček (ekstrakt), po strokovnem mnenju višega zdravstvenega sveta zastran svojega škodljivega učinka na prebavila kažejo za zdravju škodljive, prepoveduje se splošno njih prodajanje in spečavatije po zmislu določila §. 6. v mi-nisterskem ukazu z dné 1. maja 1866. 1. (Drž. zak. št. 54.).
Hacqueheiii s. r.	Wurinbrand s. r.
I so.
Razglas trgovinskega ministerstva z dné 15. avgusta 1894. L,
o izpremembah v spisku železnic, o katerih velja mednarodni dogovor o tovornem prometu po železnicah z dné 14. oktobra 1890. I. (Drž. zak št. 186. iz leta 1892.).
V spisek železnic, zavezanih mednarodnemu dogovoru o tovornem prometu po železnicah z dné 14. oktobra 1890.1. (Drž. zak. št. 186. iz leta 1892., št. 87. iz leta 1893. in št. 65. iz leta 1894.) vzpri-jeti je nastopne izpremembe:
Avstrijsko-Ogrsko.
II.	Ogrsko.
Mednarodnemu dogovoru so se na novo zavezale :
1.	Proge v obratu kraljevih ogrskih državnih železnic :
1.	Lokalna železnica Szentes—Hddmezôvâsâr-
hely;
2.	„	„ Balaton-Szent György—
Somogy-Szobb;
IV.	lokalna železnica Eperješ — Bartfa.
Nadalje je v spisku popraviti to-le:
n) V številki 1. (Ogrske državne železnice) je med progami, ki niso zavezane mednarodnemu dogovoru, imenovati:
progo z ozko raztečino Garam—Berzen-cze—Ščavnica,
lokalno železnico s pravilno raztečino Soroksâr—Szt. Liirincz in
lokalno železnico z ozko raztečino P° tarački dolini.
b)	V številki 1. pod d navedeno železnico Arad-' Tamišvdr in pod ua navedeno lokalno žele2' nico Rétszilas— Szegszârd je prečrtati, ker st® obé lastnina države.
c)	Pod f, l, r, gg, klc, mm imenovane lokalne že’ leznice dobé to-le oznamenilo:
(f) Debrecin—Hajdunamis,
(l) Čakavec — Zagreb (zagorska železnic®)’ (r) Héjasfalva—Székelyudvarhely (Sz^' kelyska železnica),
(gg) Ostrogon —Almäs-Füzitö,
(Iclc) Debrecin—Füzes-Abony in Oliid''
Polgdr'	M trf
(mm) Marmaros — Szigetkamara —- N®eJ
Bocskö—Kis Bocskö in Szigetkamara—Slab11®'
d)	Pod p in številko 7. navedene železnice n's° lokalne železnice, zato je besedo „lokalna Že leznica“ nadomestiti z besedo „železnica“-
e)	Pod v in w navedeni lokalni železnici je Pje črtati, ker prva spada med lokalne železn1 onkraj Donave, navedene pod hh, poslej J pak med lokalne železnice Marmaros— . kamara—Nagy Bocskö—Kis Bocskö in Szig karnara — Slatina, navedene pod mm.
f)	Pod /'/'navedeno železnico Mohač— Pečuh je izbrisati pod to črko ter vpisati v številki 9. kot samostojno železnico.
9) Pod nn navedene proge pripadajo dvem različnim družbam in se morajo oznameniti takö-le:
a) Proga Sibinj—Felek lokalne železnice Sibinj — Rudeči stolp,
fi) lokalna železnica Felek — Fogaraš.
«
'0 Pod številko 9. navedeno lokalno železnico po popradski dolini je prečrtati, ker je prešla v obrat železnice iz Košič v Bogumin, ter vpisati jo jo pri ti poslednji železnici kot številko 4.
Na podstavi teli novih vpisov, popravkov in 'Sprememb dobf torej spisek dogovoru zavezanih eleznic na Ogrskem to le obliko:
II. Ogrsko.
Vse proge, katere obratujejo tu spodaj imeno-vane železnična upravstva in družbe s sedežem na atrijskem ali na Ogrskem :
P Ogrske državne železnice, izvzemši:
s progo z ozko raztečino Garam — Berzencze— Ščavnica,
lokalno železnico z pravilno raztečino So-‘oksar—Szt. Lörincz in
lokalno železnico z ozko raztečino po tarački
y . *oda vštevši nastopne po upravstvu državnih
^OZnic Obrainunno nrnorp ‘
a.
h.
c.
d.
e.
f-
h.
i.
j.
le.
I.
m.
n.
o. P-
'c obratovane proge:
0ll rumunske meje do Predeala,
” “leje pri Zemunu do Belega grada,
» Broda do Bosanskega Broda, lokalne železnice Békés Fôldvér—Békés, i	„	Debrecin — Hajdünâuâs,
»	„	Veliki Varadin —Belényes-
Vaskoh,
»	„	Puszta Tenyö — Kun - Szt.
Mârton,
»	„	Ujszâsz —Jész Apâti,
»	„	Mezô-Tur — Turkeve,
»	„	čakavec—Zagreb (zagorske),
»	„	Vinkovce—Brčka,
»	Maros - Vàsârhely — Szasz-
Régen,
v ”	»	mâtranske,
železnice Bdnréve —Ozd, lokalnih železnic bihârskih,
0 u 1 n e železnice Héjasfalva—Székelyudvar-hely (székelyske železnice),
2*	lokalne železnice Mâros Ludas—Bistrica.	
r.	d	n	Ruma—Vrdnik,
s.	n	n	Sobotica—Pinkafö,
■ t.	r>	n	Szatmâr — Nagybânya,
w.	rt	rt	szilagysâSke,
v.	rt	rt	Nyiregyhâza Mâtészalka,
w.	rt	rt	Budimpešta —Lajosmizse,
X.	n	n	Kisüjszâllâs — Dévavânya — Gyoma,
y-	lokalnih železnic bač—bodroških,	
z.	železnice Pečuh—Barč,	
aa.	lokalne železnice Ostrogon—Almâs-Füzitô,	
bb.	lokalnih železnic onkraj Donave,	
cc.	lokalne železnice Košiče—Torna,	
ßd.	rt	n	Debrecin — Fäzes Abony in Ohat—Polgâr,
ee.	tt	D	békéske županije,
ff-	tt	tt	Marmaros—Szigetkamara-Nagy Bocskô —Kis Bocskô in Szigetkamara—Slatina,
99-	proge Sibinj	Felek lokalne železnice Sibinj
		Rudeči stolp,
hh.	lokalne železnice Felek—Fogaraš,	
ii.	tt	rt	Braševo — Hâromszék,
ii.	tt	rt	Szomogy-Szobb—Barč,
kk.	tt	tt	Varaždin—Golubovec,
11.	tt	tt	Nagy Kikinda—Nagy Becs-kerek,
mm.	rt	rt	toronlalske,
nn'.	rt	n	Szentes—Hôdmezovâsârhely,
00.	h	n	Balaton-Szent György—So-mogy-Szobb,
PP-	rt	n	Žebelj — Csâkovar,
qq.	rt	n	po murânjski dolini,
rr.	tt	n	Békés—Csanâd,
ss.	tt	n	Hidegkut— Gyönk Tamäsi,
tt.	slavonske lokalne železnice.	
	2. Družba južne železnice (ogrsko proge),	
vštevši nastopne po ti družbi obratovane lokalne železnice:
a. Kisek—Sobotica, h. Barč —Pakräc.
3.	G. k. priv. košiško — boguminska železnica (ogrske proge), vštevši po nji obratovano progo Margitfalu — Hlinica (Gölniczbänya) lokalne železnice po hliniški dolini, toda izvzemši iste proge kos Hlinica (Gölniczbänya) — Szomolnok z malo raztečino; nadalje vševši:
a. lokalno železnico po levoški dolini, l>.	„	„	„ popradski dolini,
c.	„	„ Kešmark — Szepesbéla in
d.	„	„	Szepesbéla—Podolin.
4.	Železnična družba Györ—Šopronj—Eben-furt, vštevši po nji obratovani kos Lajta-Ujlalu —
Ebenfurt na progi južnoželeznične družbe Dunaj — Pottendorf—Dunajsko Novo mesto.
5.	Združeni železnici aradska in ëanâdska.
6.	Železnica po samoški dolini.
3. iz Castelnau v Margaux in iz Pauillac v Port des Pilotes (družbe médoSke).
(Priznanilno pismo osrednjega urada v Bernu z dné 16. junija 1894. 1.)
7.	Lokalna železnica Kesztely—Balaton-Szt. György.
8.	Na ogrskem ozemlju ležeči kos železnične proge Hodonin—Holič.
9.	Železnica Mohač — Pečuh.
10.	Lokalna železnica z ozko raztečino Nagy Kâroly — Somkut.
11.	Lokalna železnica Eperješ—Bârtfa.
Italija.
Pod „A. Po italijanskih upravstvih obrato-vane železnice in železnični kosi“ je pod številko 3. (vse proge, obratovane po družbi za sicilijansko mrežo) pristaviti:
„vštevši kos črez morsko ožino mesinsko.“
(Priznanilno pismo osrednjega urada v Bernu z dné Sli. marca 1894. 1.)
(Priznanilno pismo osrednjega urada v Bernu z dné aprila 1894. 1.)
Nemčija.
Pod „A. II. Zasebne železnice v svoji upravi“ je
1. kot 61. a. vpisati:
Lokalno’ železnico Ren — Ettenheimmünster,
3. pod št. 46., 50. in 56. navedene železnice: Meklenburška južno železnico (Parchim—Neubran-denburg), železnico Neustrelitz—Warnemünde in železnico Parchim Ludwigslust je prečrtati, ker so prešle v upravstvo vélikovojvodske meklenburške železnice Friderika Frančiška (A., 1 , št. 10. v spisku),
3. pod št. 14. a' in 51. navedeni železnici Blankensee—Woldegk — Strassburg in Neustrelitz — Wesenberg —Mirow je prečrtati. Za to je pod št. 46. vpisati meklenburško železnico Friderika Viljema, pod katerim oznamenilom so se te železnice združile v eno podjetbo.
Pod številko 1. oznamenjena železnica se obratuje po načelništvu lokalne železnice Ren— Ettenheimmünster v Freiburgu i. B., meklenburška železnica Friderika Viljema pa po ravnateljstvu te železnice v Wesenbergu.
(Priznanilno pismo osrednjega urada v Bernu z dné 21. aprila 1894. 1.)
Francosko.
Pod „ A. Po francoskih upravstvih obratovane železnice in železnični kosi“ je vpisati:
Proge obče koristi:
11. Družbe mčdoške.
Proge lokalnega pomena:
Rusija.
Ker so se podržavile proge donecke železnične družbe, obratovani so vsi kosi teh prog počenši od 1. dné januvarja 1894. I. po dvéli državnih žele2' nicah, in sicer:
1. kosi Popasnaja—Lisičansk,
Kramatorovka—Varvaropolje,
Stupki—Bahmut in Konstantinovka—Jasinovataja, obratovani so po železnici Kursk—Charjkov—Azov >
2. kosi Varvaropolje—Zvčrevo,
Lugansk—Debalcevo—Jasinovataja, Šacepotovka—-Nikitovka, Jasinovataja- -Marijupol in Kriničnaja —r Šanženkovo obratovani so po Jekaterinski železnici.
Imenovani kosi so se kakor vse druge ruske proge, ki so v državnem obratu, zavezali me narodnemu dogovoru o tovornem prometu po ^ leznicah.
(Priznanilno pismo osrednjaga urada v Bernu z d"é 7. aprila 1894. 1.)
Na novo zglašene železnice stopijo v mednarodno prevozno službo po zmislu člena
zarés
58"
odstavka 2. v mednarodnem dogovoru o tovorne prometu po železnicah en mesec po onem unf ’ katerega se datuje priznanilno pismo osrednje^ urada v Bernu, doposlano posameznim držav pogodnicam.
Wurmbraud s-r-
181.
Ukaz trgovinskega ministra v po-razumu z ministrom za notranje stvari in z ministrom za bogočastje in nauk z dné 21. avgusta 1894.1.
° dovolMu nedeljskega dela pri pekarskem obrtu.
Delovito izpreminjajoč ministerski ukaz z dné 27. maja 1885.1. (Drž. zak. št. 83.) o dovolilu obrt-nega dela ob nedeljah v posameznih vrstah obrtov, vkrepa se na podstavi §. 75. v zakonu z dné 8. marca 1885. 1. (Drž. zak. št. 22.), s katerim se spreminja in dopolnjuje obrtni red, nastopno določilo:
Člen I.
V §. 2. B ministerskega ukaza z dné 27. maja 1885. 1. (Drž. zak. št. 83.) naj se točka 1. glasi zanaprej tak6-le:
1. Pekarji: Nedeljsko delo je za narejanje pekarskega blaga dovoljeno do 10. ure predpoldne in od 10. ure zvečer. Gledé prodaje se nedeljsko delo ne omejuje.
Člen II.
Ta ukaz zadobi moč z dném razglasitve.
Wurmbranä s. r.	Bacqueheni s. r.
Madeyski s. r.

(SloTonlsoh.)
104