1928 G O S O n M S t. 2. Občine in lovska zakupnina. Že odkar obstoje občine na bivšem Kranjskem, jo veljala stara trdna navada in ukoreninjena praksa, da se je vsako leto ustavljal dohodek od lovske zakupnine med občinske dohodke. Tako se dela v pretežni večini občin še danes. — Vsled devalvacije valute (padanja vrednosti denarja) so v povojni dobi lovske zakupnine v nekaterih občinah dosegle visoke ponekod tudi neverjetno visoke vsote, ker so imeli mod- in povojni dobičkarji pač denar za lovski šport. Kaj vse koristnega se da napraviti v občinah z denarjem, ki ga prejemajo od zakupnin občinskih lovišč. Še so občine, ki imajo pametne posestnike, da prepuščajo vso lovsko zakupnino občinam kot reden dohodek, s katerim krijejo vedno naraščajočo občinske izdatke -- seveda v javni blagor. Vendar pa se jih je ponekod prijela — kaj naj rečem drugega nogo gotova bolezen —, da se dobe nekateri morda zga-garji, morda tudi iz drugih nagibov, ki zahtevajo razdelitev lovske zakupnine. Naj torej izpregovorim v >Domoljubu< nekaj besed, da bo o stvari poučena tudi širša javnost. Saš lovski zakon je Iti vedno vsekako že zastareli cesarski patent iz 1849. leta, ki kar -naravnost kriči po izpremembi v modemom duhu, (ne morda oo kakih balkanskih metodah). — Ta zakon (cesarski pa-tont) določa res v § 8., da se mora koncem vsakega upravnega ali zakupnega leta lotni čisti dohodek razdeliti po obsegu zemljiškega posestva med zemljiške posestnike, na katerih zemljiškem posestvu, ležečem v občinskih mejah, občina izvršuje svoj lov. — Kakor sem dejal, se to v praksi silno redkokje izvršuje, ker so ljudje pač dovolj uvidevni, da prepuščajo lovsko zakupnino občinam kot njihov stalni letni dohodek. Kakšen uspeh pa dosežejo tisti — po navadi še celo taki, ki imajo prav malo ali nič zemljišča, ko zahtevajo, da se razdeli lovska zakupnina? Poglejmo! Prvič stane razdelitev po površini zemljiške ploskve že precej denarja, ker je mogoča pravilna razdelitev le po davčnem katastru. Občine nimajo strokovnjakov, da bi mogle razdelitev pravilno izvesti, torej je troba — plačati. To se pa pbičn seveda le od dohodka lovske zakup-nire, kar je že izguba za občino ali pa za posestnike. Drugič. Nekaj utegne morda imeti od razdelitve veliki posestnik bodisi še tako slabega zemljišča; mali posestnik ima pa bore malo. Pa se dobi kak tak mali grun-tar, ki hoče, da se mu izplača njegov de! lovske zakupnine, in dela pri tem še kolko-vanc vloge in plača za kolke trikrat toliko, kolikor mu gre od zakupnine lova. Pa še tretjič. Zakupnina se deli tedaj, ko ima čas tisti, ki jo deli, in tisti, ki jo prejema. Re- cimo ob nedeljah. Par kovačev v žepu pa hajd na literček! — Lovska zakupnina steče po grlu, občina nima ničesar, posestnik pa mora prav toliko ali celo več plačati na občinskih dokladah, nego je prejel od lovske zakupnine. — Zato mislim, da naj bi srečala ljudi pamet in da naj puščajo ta dohodek občinam vsepovsod po stari lepi navadi in ne brskajo po starem lovskem patentu, ki spada res že med staro šaro. Fran Kristan, občinski revizor. Zboljšanje rodovitnosti travnikov. Večina naših travnikov nam ne do-naša takih pridelkov sena in otave, da bi mogli biti z njimi zadovoljni ne glede na suhe ali mokrotne letine. Tudi ne mislimo tu močvirnih zemljišč, ki bi jih bilo treba prej osušiti, ali suhih kamnitih leg, ki jih je očistiti kamenja, ampak opozoriti hočemo le na tisto navadno oskrbovanje travnikov, ki jih lahko vsak poljedelec izvrši brez velikih stroSkov. Predvsem je sedaj pozimi čas, dokler še ni dela na polju, da se travniki osnažijo grmovja in očistijo kamenja, zravnajo krtine ter odstrani vse, kar ne spada na nje. Če je jeseni navozil kmet na svoje livade hlevskega gnoja ali komposta, ostane ta čez zimo razgrnjen, da ga sneg in dež iz-lužita in spravita hranila h koreninam. Spomladi pa, preden začne trava poganjati, moramo ostanke gnoja pograbiti, da nas pozneje pri košnji ne nadlegujejo. Travnik mora do spomladi biti čist in po možnosti zravnan. Za gnojenje travnikov z gnojnico je najprikladnejši čas zgodaj spomladi, preden začne trava poganjati. Tedaj se namreč napije zgornja plast zemlje s tem najhitrejše učinkujočim domačim gnojilom, hranilni sok dospe do korenin in, ko začne trava rasti, ima takoj na razpolago potrebno hrano v taki obliki, ki ji najbolj prija. Zato ruzločujemo spomladi lahko one iravnike, ki so bili gnojeni spomladi ali v pozni zimi od onih, gnojenih z gnojnico že jeseni. Sicer je pa tudi jesensko polivanje travnikov z gnojnico zelo učinkovito. Navadno pa nimamo toliko gnojnice, da bi mogle vse svoje travnike pognojiti ž njo, Ni pa tudi koristno leto za letom gnojiti jih samo z gnojnico, ker je ta bolj enostransko gnojilo, ki vsebuje dušik in kali, malo pa fosforne kisline in še manj apna. Zato gnojimo travnike vsako tretje leto še z umetnimi gnojili, in sicer s To-masovo žlindro in kalijevo soljo. Posebno Tomasova žlindra izredno ugodno učinkuje na razvoj detelje, pa tudi trav, ker nudi rastlinam predvsem dovolj fosforove kisline m apna kot hranili, razen tega pa pospešuje apno tudi razkrajanje ostalih hranilnih snovi v zemlji. Kalijeva sol jc pa posebno tam potrebna, kjer nismo mogli gnojiti z gnojnico, ker nadomesti v zemlji manjkajoči kalij. Če pa hočemo kak posebno slab travnik hitro zboljšati, tedaj ga potrosimo še s čilskim solitrom, ki izredno pospešuje rast trave in detelj. Na oral travnika vzamemo 300 kg žlindra, 100 kalijeve soli in 100 kg čilskega solitra. Na nekaj pa ne smemo nobeno leto pozabiti: travnike pobranati s travn:ško brano. To delo, dobro opravljeno, zaleže skoraj pol gnojenja. Travnike branamo ob suhem vremenu, ko se je zemlja nekoliko osušila, da uničimo mah, razrijemo zemljo, ki sta jo dež in sneg stlačila, spravimo vanjo do korenin zraka, pospešimo razkrajanje hranilnih snovi in s tem znatno dvignemo rodovitnost travniške zemlje. Če bo-demo tako oskrbovali naše travnike, smemo vzlic suši oziroma moči pričakovati vsaj zadovoljivo letino in otave. Še: Novodobnosti in naša kmetija. (Glas iz kmetijske vzor-države Danske.) Le obilica učenja in korespondence mi je zabranila, da se nisem k temn članku že oglasil in g. Wernigu k njegovemu temeljitemu poznavanju našega kmetijstva in potov, ki jih bo v svrho njegovega izboljšanja treba prej ali slej kreniti, čestital. Vsled pomisleka tov. Janše pa se čutim k temu nekako pozvan in hočem pri tej priliki tako članek kot nanj izrečeni pomislek nekoliko pretresti. Torej k stvari. V koliko je kot neveščake v poznavanju in uporabi umetnih gnojil mislil baš absolvente kmet. šol, bo g. Wernig gotovo sam pojasnil (sicer pa vem, da ne deluje v uradu, ampak na terenu) in se ravno tako branil proti očitku, da »nima niti poj-n a, koliko strokovne izobrazbe in temeljitega znanja si pridobijo kmetiški sinovi na kmetijski šol!« in koliko nadalje strokovni učitelji prav temeljito in podrobno razlagajo kmetiškim sinovom iz specijalnih (!) panog kmetijstva«. Dovoljujem si dotakniti se dejstva kot takega. Da, da! Razlagajo! Imam izkušnje in iz teh izkušenj povem: G. predavatelj splošnega poljedelstva je n. pr. na kmet. šoli zaključil z besedami: >Takole fantje, zdaj smo pa predelali poljedelstvo v istem obsegu ,kot ga predelajo na srednjih in visokih šolah. (Prosim! V času 5—6 mesecev). Vsega si sicer niste zapomnili, nekaj pojma boste pa že imeli.« Kakšni so ti »pojmi« v resnici bili, je poko7al izpit. Na vprašanje: >Iz česa sestoji zemlja?« je eden gladko odgovoril: »Iz celic.« Kako je ta odgovor neznanska budalost, bodo vedeli absolventi kmet. šol in gg. kmet. strokovnjaki. »Imam 25 zvezkov napisanih« (debelih seveda) mi je v minuli zimi pripovedoval ves navdušen neki absolvent enajst-meseene kmet. šole. Ni še znal dobri dečko, 7l kako bore uialo vrednosti ima vse to znanje za zahteve in potrebe realnega življenja in je tudi vprašanje zase, koliko je tega v resnici znal. Zaključujem. Baš to, da se na naših kmet. šolah toliko tvarine razlaga, je njih slaba, ne pa dobra stran. Pozitivno namreč vem, da vsaj polovica gojencev razlagam ne more slediti in njih končno znanje ni nobena harmonična celota, ampak pravcata babilonska mešanica vseh mogočih razlag in teorij in to celo pri srednje nadarjenih. Spredaj navedeni odgovor bo temu menda dovolj 'dober dokaz in bi lahko takih še navedel. Še k nadaljnjim izvajanjem g. NVermga par besed. Kako pravilno je njegovo stališče glede kmet. stavb, se bodo cenjeni čitatelji lahko jireprifali iz tozadevnih slik o danskem kmetijstvu, ki jih v kratkem prinese ^Ilustrirani Slovenec« in je o tem za sedaj nepotrebna nadaljnja razprava. Pravtako je njegovo stališče o potrebi trgovsko gospodarske izobrazbe t. j. glede poučevanja kmet. gospodarstva (v trgovski smeri) in kmet. knjigovodstva absolutno pravilno. Žal, da za to poslednje še nimamo enotnega sistema, kot ga imajo n. pr. Danci. Glede trditve o strokovnjakih, »ki so bili enostransko strokovno izobraženi«, sem mnenja, da je kjnčno vsaka kmet. izobrazba, pa najsibo na nižji, srednji ali visoki kmet. šoli, enostranska, dokler je le , teoretična. V podkrepitev tega par utrin- J kov i/, l anske. V okvirju vetrinarsko-kraetijske viso- j ke šole v Kodanju obstoji 3 letna šola za i kmet. strokovne učitelje in strokovne svetovalce, in 2J/< letna šola za mlekarske strokovne učitelje in strokovne svetovalce. Za eno kot za drago je poleg teoretične pred-izobrazbe 4 letna praksa sprejemni pogoj. Osnovno načelo pouka >1 z prakse za prakso« je baš vsled tega v nižjih šolah sijajno izpeljano. Ko vstopi danski kmetski sin v kmetijsko šolo. je pravzaprav praktično že vrhunsko izvežban kmetski gospodar. Šola mu da le nekako globlje razumevanje tega, kar sicer že zna iz življenjske prakse. Zato so tečaji le 6, največ 9 mesecev. Na zavodu, kjer bivam, se vršita poleg mlekarskega še 2 kmetijska tečaja s približno 140 gojenci. Vsak petek večer se vrsi r-diskusijski večer« (docela parlamentarno), kjer gojenci sami razpravljajo o važnih sodobnih gospodarskih vprašanjih, t vniJn °<:CJ;\(N- pr- ^ v hlevih1 in' lavnanje z mlekom na mestu produkcije«, Stroji na motorni pogon v službi kmetijstva« , »Agrarna reforma« itd.) Tuiec ima Za naše razmere izvajam iz tega: Ni talca škoda, kot se splošno misli, ako naš kmetski sin, bodoči gospodar ni absolvent kmet. šole, dokler bo ta takšna, kot je. l)a je le drugače priden, delaven in za sodobni napredek dostopen; saj »pojme« mu pa naše dovolj razvite in delavne prosvetne organizacije nudijo tudi na vseh koncih in krajih. Nadalje bo g. Wernig (eventu-elno tudi drugi) »nasvet« tov. Janše vsekakor rad slušal in takim kmet. sinovom posvečal ne le svoje članke, ampak sploh vse strokovno delovanje. In dvojno bo s tem dosegel: Kmetskim sinovom bo pripomogel do globljega razumevanja njih vsakdanjega dela in življenskega poklica, obenem pa sam črpal od njih strokovno in življenjsko modrost, ki je vsa pri materi žemljici doma in jo toliko globlje zajemajo, kolikor bližnji so ji in bomo baš k takim ie dolgo časa rsi v šolo hodili, pa magari k »hribovskemu kmetu«. S tem člankom — dasi je nekoliko obširen — navsezadnje nimam drugega namena. kot g. Wernigu za njegovo široko orijentacijo, za njegovo vztrajno iskanje smernic za bodoče dni, kar odseva iz vseh njegovih člankov, dali s svoje strani zasluženo priznanje in prav tako zasluženo zadoščenje za ne preveč srečno izraženi pomislek, ker dobro vem, kako boli tak odgovor na besedo, plemenito mišljeno, a žal, napačno raznmevano. In kon eno: Iskreno pozdravi jen i vsi, orači in sejavci na domovine svetih tleh I Ivan Renko, abs. kmet. in Zadružne šole, t. č. gojenec mlekarskega tečaja na kmet. šoli Dal um pri Odense (Dansko). (Op. uredništva: 1ltis' "a. P-luša ljudi; ki "so spodarji vsaj že desetletje. Kar sem par <«jim prijateljem pisal, to tukaj brez stra-K° bi M" možna pri nas tako l uttl9:, stmrne3a «« na praktičnih iz-lutnjah slonecega razgovora skupina od-henakov absolventov kmet. šole (brez za udi jaz), bi lahko Boga hvalili. To so pa antje k, so v šolo Se-le prišli ter prK 'oke žuljave in ra,.pokane kot grfa ... . Kakor smo duli g. Hernigu in g. Janši priliko, da povesta \sak svoje mnenje, za katerega pravilnost in upravičenost seveda nosi odgovornost vsakokratni pisec s svojim podpisom, tako smo priobčil, tudi gornji članek. S tem pa nočemo kratiti besede zastopnikom kmet suše vrhovi, in na tako, ki Ima pieredks prešibko In preveč gole, dolge glavno J Vse na tak ali enak način okvarjeno drevje je moči spraviti zopet v red, ako ga ponifc. dimo, to se pravi, da mu vse glavne veje skrajšamo za polovico ah celo za dve tretjin? kar je pa pregoeto ln nima primerne lom pa odstranimo popolnoma. Iz. tako »krajša, nega vejevja poraste jo nove mlade veje ki se razvijejo v nov mlad vrh; ta i znova 7Jl,-me roditi lepo razvito Midjo. Starikava, popo}. noma obnemogla pok veka se v nekaj letih preredi v krepko rastoče, zdravo, rodovitno drevo, kj nam lahko še desetletja obilo po. vrača trud, kj smo ga imeli s pomlajanieni, Pomladiti se da vsako sadno pleiro 11&, rti pa jablane,, hruike in č e š p' 1 j e, Posebno češplje so za ponilajanje zelo h,a. ležne, ker se j ali o rade in lepo obrastej«, in zoj>et rosel;no dobro izpkiča pri vseh zelo rr<). ko bi žagali veje. Sicer pa ob takem ur /u itak ne bi mogli Liziiti po drevju. ?.<• uvodoma je bilo omenjeno bistvo ponilajanjn: /. ostro žago skrajšamo vse glavne veje
  • e P« pomla- ne Vdt1? nŠih 8adovniakih polno. Ali do udite koliko je sicer dobrih sort drevja Sol^n ?fTadl Velike ^ovitnosti p e zgodaj postaralo, nehalo rasti in ki rod je še zanikam drobiž?! Potem pa takega ki V^ l n. lr /ek) P°sko<>ovano od točel Po-naletimo tudi n« drevje, ki se mu daljše. Cim višje pa gremo, tembolj jih krajšamo. Vrhnje »o potemtakem najkrajše. To j« naravno. Na ta način ohranimo ravnotežje v vejah in si zagotovimo lepo obliko bodočega mladega vrha. Ce le mogoče, odžapajmo vejo tik nad kako stransko vejico, ki je obrnjena navzgor, ali na pokončnih vejah na ven. Seveda je vsako drevx> drugačno. Zato moramo pri vsakem posameznem drevesu prej dobro premisliti, kaj in kje bomo odžagali, da ne bo ne preveč ne premalo. Ponilajanje je posel za starejšega, razsodnega človeka, kajti ne da ae izvrševati po enem kopitu, ampak po pameti, po tehtnem preudarku, upoštevaje obliko, rast in potrebe posameznega drevesa. Dobrovski kmet: Občinska ubožnica. 2e so za nami božični prazniki, toda jaslice v kotu nas še vedno spominjajo prve svete noči. Tam v bornem živalskem zavetišču je našel zavetje naš največji dobrotnik. Rodil se je v revščini, a Judje so ga pričakovali v vs' m posvetnem hrupu in sijaju, toda ni bik zanj drugje prostora. Tam v hlevu \aške družine premišljuje svoje žalostno življenje tudi vaški prosjak. Tudi njemu so nekdaj potekoll lepši dnevi, — navdajala lepša, blaženejša t* Obhajal j« prav od svojih mladostnih let božične in novoletne praznike v sredi gospodarjeve družine, kot bi bil nje lastni sin. Od svojih mladih let je služil vaškim gospodarjem kot pošten in zvest hlapec. V trdem in napornem delu pa je izginila mladost, z leti se je ukrivil hrbet, odrevc-ncle so — prej tako močne in žilave roke, noge pa so postale trudne in počitka željne. In tega je dobil slednjič ubogi trpin, ves zapuščen v — vaškem hlevu. »Celo življenje sem zvesto služil petim gospodarjem, pomagal pri delu neštetim vaščanom. Danes pa, ko sem izmoz-gan, se dobe brezsrčni ljudje, ki mi niti gorkega hleva ne privoščijo. S par kronami me pošiljajo dalje, takega, v tej hudi sneženi zimi, da bi skoro v snegu ostal!« Tako je vzdihoval star sključen in bled mož lansko zimo, ko je prispel s solzo v očeh pod moj krov, proseč prenočišča. »Ves sem nadložen — sam sebi v napotje. Zatekle in gnojne imam noge, a v prsih — to me duši! Pa moram v takem vremenu dalje, da se še bolj premrazim. Miru mi je treba in počitka — saj z drugim sem itak zadovoljen, ker dobrega sem v življenju le malo užil. Sicer pa — čim preje grem s sveta, tem preje bom to dosegel. Bodo vsaj rešeni ljudje moje nadloge, da jim ne bom »kužil« hlevov... Bil sem pri svoji domovni občini, da me očistijo in pošljejo v hiralnico. Pa nisem nič opravil. Ni denarja pravijo! Torej naj me živega snedo uši, samo da se varujejo občani pred »nepotrebnimi« stroški?! Sam ne vem, kaj bi storil? Kar obupal bi in — skočil v vodo — če se ne bi spomnil na ubogega Jezuščka, ki je tudi prebival v hlevu. Tudi njemu niso hoteli njegovega dela priznati prevzetni Judje, ki so ga v zahvalo pribili celo na križ. Moj križ bom udano nosil tudi jaz, dokler mc sam Bog ne reši takega življenja, ki sem ga za starost prislužil s tem, da sem bil celo žhjjenje delaven, pošten in zvest kmečki hlapec!« Tako je govoril in tako govori širom naše domovine leto za letom na stotine enakih in še večjih siromakov. In mi, ki vživamo sadove tudi njihovega truda, ali bomo ostali kakor judovsko ljudstvo in zasluge obdarovali s trnjem in križem 71 Mislim, da bi bila naša sveta dolžnost z ozirom na naš in obči blagor, da se tem junakom dela preskrbe lepši starostni dnevi! Ali bi ne kazalo, da bi sedaj po božičnih in novoletnih dnevih, ko imamo največ priložnosti opazovati žalostno življenje teh ubožcev, sprožili pri občinskem odboru predlog, da se osnuje tudi v naši občini »Občinska ubožna hiša«, ki naj bi bila dom vseh občinskih ubožcev?! Tu bi našli ti usmiljenja vredni siromaki potrebni mir in človeku dostojno oskrbo pod vodstvom usmiljenih žena, ki bi gotovo ena ali druga rada prevzela ta človekoljubni posel. Občani pa bi gotovo z veseljem prispevali po možnosti, bodisi v živežu ali obleki, ker bi bili tako rešeni tudi sami marsikatere neprijetnosti. Če državna oblast v tem oziru ne stori ničesar, smo to storiti in udejstvovati dolžni toliko bolj sami, da s tem razrešimo ea nas tako pereče poselsko vprašanje, da < i rešimo s tem svojo čast in blagor naših i domov! i Denar. g Vrednost denarja 24. t. m. Naš dinar se drži v Curihu na stalni višini od 9.14 cenlimov. Temu primerno so veljale inozemske valute na domačih denarnih borzah, predvsem pa v Ljubljani enako skoro kakor doslej. g Francoska uvaja zlato valuto. Francoska Narodna banka je kupila v New-yorku za 10 milijonov dolarjev zlata, ker namerava uvesti zlato valuto. Prvo poši-ljatev zlata io v petek pripeljali s parni-kom v pristanišče Le Havre, odtod pa z vlakom v Pariz. Zlato je bilo naloženo v 194 hrastovih zabojih in je tehtalo s zaboji vred 20 ton, t. j. 20.000 kg. Francoski denarni trg prid« pred uradno kontrolo. Ustalitev valute se bo izvršila na ta način, da bo Narodna banka sama vodila denarni trg. Cene. g Ljubljanska blagovna borza. Promet z deželnimi pridelki na ljubljanski blagovni borzi jc v zadnji dobi bolj mrtev. Ponudb je precej, medtem ko kupcev malo. Kupujejo se le mals množine za sproti, ker so cene v zadnji dobi nestalne. Cene so naslednje: Pšeni ca, 78/79 kg težka, postavljena na vsako slovensko postajo, ba-ška 357—360 Din za 100 kg pri vagonski dobavi, sremska 355 —357.50 Din, slavonska 352.50—355 Din. Oves baški, zdrav, rešetan, 300 Din. Koruza baška stara 275 Din, nova za takojšnjo dobavo 267.50 Din, nova za april 285 Din. Moka »Og« v Ljubljani 505 Din. Lesna borza. Kupčija se je razvijala živahnejše in cene so veljale za 1 kubičen meter lesa pri vagonski dabavi postavljenega na mejo, če ni drugače označeno. Cene so bile te-le: Trami monte na nakl. postaji 250 Din, hrastovi pragi 22 Din, hrastove podnice 1240 Din, bukovi nežamani plohi 600 Din, bukove latvice 850 Din, deske, smreke, jelka, 600 Din, deske 19, 16 in 24 mm, 660 Din. g Ljubljanski trg. Cene so večinoma nespremenjene. Prodajal se je na drobno krompir po 1—1.25 Din za kg, mlečni proizvodi; mleko 2.50—3 Din liter, smetana 10—12 Din liter, sirovo maslo 36—40 Din kg, čajno 50—60 Din, kuhano 44—50 Din kg. Jajca 2 Din komad. Perutnina: kokoši 40—47.50 Din, piščanci 25—30 Din, race 40 Din, gosi 75—100 Din purani 90—150 Din komad. Sadje: jabolka 5—8 Din, hruške 7—10 Din, suhe češplje 10—12 Din kg. Krma; seno 60—80 Din, slama 40—50 Din za 100 kg. g Tržišče hmelja, Hmeljska kupčija v Savinjski dolini je sploh mrtva in se ne more razviti. Na njo vplivajo tudi vesti iz žateckega in nurnberškega trga, ki niso niti najmanj ugodne. Cene na teh dveh glavnih hmeljskih tržiščih so ostale nespremenjene. V Zatcu na Češkem so bile cene za žateški hmelj, preračunjene v našo vrednost, 69—72.40 Din, srednji 63 do 64 Din, tranzitni (jugoslovanski) hmelj 22 do 44 Din. Celokupna prodaja zadnjega tedna je znašala 1500 stotov po 50 kg. — Tržišče v Nurnbergu je prodalo komaj 200 bal po 50 kg. Najvišjo ceno je dosegel hal-lertavski hmelj 8-1 Din za kg. Cene ostalega hmelja so bile pa znatno nižje. — Na tem tržišču se v splošnem opaža pomanjkanje prvovrstnega hmelja; letos je bila namreč letina sicer precej bogata, toda dobrota je precej pomanjkljiva. Velika ponudba kakovostno slabšega inozemskega jugoslovanskega hmelja pritiska na cene. V zadnjih dveh mesecih je dospelo v Niirn-berg okrog 25.000 stotov jugoslovanskega in okrog 20.000 stotov ruskega hmelja. Letošnje stališče na hmeljskih tržiščih je tako, da se kupuje le prvovrsten pridelek, medtem ko za slabe partije sploh ni kupcev. g Tržišče z lesom. Izvozna trgovina na jugoslovanskem lesnem trgu se ugodno razvija in se je začelo živahnejše povpraševanje po stavbenem lesu. V Italiji se pričakuje živahna stavbena delavnost in seveda tudi velika potreba po našem lesu, ker so stare zaloge tam že precej izčrpane. Francija se zanima za velike množine rezanega hrastovega lesa, Španija pa za našo bukovino. Povpraševanje po hrastovem lesu za sode je zelo veliko, ker so zaloge izčrpane. Nemčija išče orehovino, okroglo in izdelano, nadalje hrastov furnir, v ogromnih količinah pa brzojavne drogove, tako borove kakor smrekove. Za drva pa ni nikakega zanimanja in velike količine, ki jih nudijo producenti, se ne morejo spraviti v denar. g Cene sirovim kožam v Maribora 20. t. m. Na mariborskem trga se plačujejo sirove kože po teh-le cenah za kg: goveje kože po 17—21 Din, telečje po 26 do 28 Din, prašičje po 18—20 Din; konjske po komadu po 70—150 Din. — Cene kožam so precej trdne. Med usnjem so poskočile cene kruponov vseh tež in vrst, nadalje žolto m kravje usnje ter telečji in goveji boks. Ostalo usnje je obdržalo cene neizpremenjene. Ker so cene kožam porasle za 10—15 odstotkov, usnju pa samo za 5 odstotkov, je pričakovati za usnje še višjih cen. Umetna gnojila. Povpraševanje po umetnih gnojilih je precešnje. Cene so ostale neizpremenjene in notirajo za 100 kg v Ljubljani: Tomasova žlindra na drobno 143 Din, pri vagonski dobavi 135 Din, su-perfosfat rudninski 88—90 Din, kostni 135 Din, kalijeva sol 170 Din, kajnit 85 Din, apnov dušik 280 Din, mešano gnojilo ni-trofoskal 180 Din. Živina. g Ljubljanski živinski sejem 18. t. m. Zaradi še vedno trajajoče zime in slabih potov je bil dogon živine na ta sejm precej slab, Edino konj se je nekoliko več prignalo. Dogon je znašal; 126 konj, 51 volov, 36 krav, 15 telet in 10 prašičkov za rejo. Od teh je bilo prodanih; 19 konj, 28 volov, 25 krav, 10 telet in 8 prašičkov. — Cene so v splošnem ostale neizpremenjene, le pri debelih volih so se od prejšnjega sejma znižale za 50 para pri kg žive teže, 8* ker ni bilo na trgu prvovrstnega blaga. Za kg žive teže se je plačevalo: voli drugovrstni 7 Din, tretjevrstni 6.50 Din, krave debele 5—6 Din, klobasarice 3—4 Din, teleta 10—11 Din. Konji in prašički za rejo so se računali po kakovosti in velikosti. g Živinski sejem v Mariboru 10. t. m. Dogon je znašal 8 konj, 10 bikov, 141 volov, 313 krav in 6 telet, skupaj 478 komadov. Povprečne cene za kg žive teže so bile: debeli voli 7 5—8 Dine, poldebeli 6.50 do 7 Din, klavne krave debele 7--7.50 Din, plemenske krave 6—6.50 Din, krave za klobasarje 3—5 Din, molzne in breje 5.50 do 6 Din, mlada živina 5—7.75 Din. Prodanih je biio 296 komadov, od teh 74 v Avstrijo in 26 v Italijo. Jabtena. (Povest kmečkega pravdarja. — Konec.) »Res, zelo star gospod je. Njegovi lasje so že snežnobeli. Toda z obraza mu še vedno sije zdravje. Torej sedel je pri mizi, s hrbtom obrnjen proti naina in pisal. Pri drugi mizi je sedel pisar s peresnikom v roki in urejeval spise, ki so ležali pred njim. Nekaj časa smo čakali »<• Iče. N to pa je Brhcabka začela. Odprla je vse zatvornice svoje zgovornosti. Toda, hvala Begu, fud' jaz znam govoriti. Vse svoje življenje ni slišala toliko trdih resnic, kolikor sem jih bil povedal v onem kratkem času. Povedal sem ji vse, kar mi je ležalo na srcu. Predložil sem ji ves dolgi seznam njenih grehov ter ji vsako žalitev dvojno povrnil. Ona je vpila, jokala, od srda cepetala z nogami — skratka, vprizorila sva tak vriše, da so odprli gospodje adjunkti v sosednjih sob::h vrata in da je pisar s strahom gledal gospoda sodnika. Ta pa je samo kima/ z glavo, se smehljal in pisal dalje, šele ko sem si dodobra izpraznil srce in je bila Brhcabka vsa rdeča od vpitja, je vtaknil pe-resnik za uho ter se obrnil k nama: »No ; > sta si že vse povedala?« je vprašal. »Misli m, da bi bilo sedaj najboljše, da si sezeta v roke in gresta lepo domov. In najboljše bi bilo, aa bi sploh živela v ljubezni in prijateljstvu ter ne prihajala k nam s takimi stvarmi /. večnimi pravdami bosta prav tako malo koristila svoji časti kakor svojemu premoženju!« »T; ki so pač stari gospodje,« je grenko pristavil odvetnik. »Najraje zamenjajo sodni stol s prižnico. No, in kako je stvar izpadla? Ali ste se držali mojih navodil?« »Kaj pa naj bi storil?« je odgovori! Pro-liazka z zamolklim glasom. »Gospod sodnik nama je govoril tako lepo na dušo in pri tem tako šaljivo, da so si koncem konca nehote, napol v smehu, podala roke « »Tako! To so ga pa pošteno polomili!« je zavpil odvetnik in jezno stopil po sobi. »Ako tako upoštevate moje nasvete, čemu splch hodite k meni? Čemu vlagate tožbe? Čemu vsi stroški? — No, seveda, pozabil sem, da pripadata drug drugemu. Mogoče vama je dal gospod sodnik tudi takoj svoj blagoslov?« »Da, napol. Ko sva si podala roke, je smeje pripomnil, naj si jih podava še nekje drugje in s tem bi namali izginile s sveta vse naše meje, vsi naši plotovi in vsi mejniki. Sploh, da sva kakor ustvarjena drug za drugega. Nato sva se peljala domov, vsak po svoji poti. V nedeljo nato sem bil pa pri maši v Mokrinu. In g;xspod kaplan je govoril tam Lko lepo o p; ijateijstvu hvd s isedi in o ljubezni do bližnjega, solnce je tako veselo sijalo skozi visoka okna na p zlsteno prižnico, podobe in rože na oltarju, n? ljubke ctroke pred ( 'tarjem in vse zbrano ljudstvo, da mi je postalo res t plo pri srcu. In ko sem se vračal nato preko polja domov, ko sem čutil, da leži bo/ii hI goslov na zlatem, valo- vitem žitnem polju, ko sem opazoval žuželke, kako veselo brenče po zraku in v travi, tedaj sem se nehote spomnil dobrega sveta starega gospoda sodnika. In čimdalje se.n stopal, tembolj me je objemalo čustvo, da bom s poroko z Brhcabko najlaže spravil s sveta te večne pravde in našel oni sveti mir, po katerem sem že tako dolgo hrepenel. Spo-znal sem da soseda pravzaprav ni grda, da zna dobro gospodariti in da bi spadala najina grunta lepo skupaj. Zatopljen v te misli, sem prišel prav do njene gostilne. Tam sc:-i obstal segret in utrujen ter se nehote za/.,I v prijazno hišo, po kateri pleza gosta vinska trta prav do strehe, se ozrl po vrtu, polnem solnčnic, pogledal sem po dvorišču in po. stalo mi je težko. Ko je /ivela še moja rajnka žena, je bilo pri meni tudi t ko Tedaj sem zagledal Brhcabko baš pred seboj pri odprtem oknu, ko je zalivala cvetice. Ker sem jo zagledal tako nepričakovano, sem nehete vzdignil klobuk in ona mi je takoj prii /no, smehljaje zaklicala: »Dober dan, sosed! Ali ne bi vstopili na ča*o piva?« In st.jpil sem v gostilno — in — in —«' »Zato bova prišla prihodnje dni skupaj k vam. Danes pa imam nekaj drugega na srcu « »Kaj pa? Le povejte!« »Pogovorila sva se že o nekaterih stvareh, ki se tičejo najinega bodočega skupnega gospodarstva. Gnint moje bodoče žene meji — ve te — na drugi strani na posestvo Ha-lupnera Mareša. Namazan je z vsemi mazili veste — tam ima makovo polje in napravil ji je — ve^te — stezo čez travnik —« Odvetnikov obraz je zažarel veselja. »Počasi, očka,« je rekel. »Napi.vti moramo lepo vse po vrsti. Cak"it<>, ošilil/ si bomo nov svinčnik za tega lisjaka MarcPa. Tako! Tu stoji torej — oziroma je stala jablana in tu itd. —« Zadolževanje kmetskega stanu. (Gospodarska slika. Napisal Fr. Erjavec. Dalje.) Tako torej vidimo, da je kriza, v kateri se slovensko kmetijstvo danes nahaja, le naravna posledica raznih činiteljev, ki nanj bolj ali manj odločujoče vplivajo. Velika večina" naših kmeti! je premajhnih, za smotreno moderno kmetovanje, velik del naše poljedelske zemlje je slab, v načinu kmetovanja smo vprav sramotno zaostali, naša davčna politika je kmeta do sedaj naravnost izžemala, podraževala vse njegove potrebščine ter ubijala ceno njegovim pridelkom in tudi vsa druga liberalna gospodarska zakonodaja je bila našemu kmetu mnogo bolj v škodo nego v korist. Ce razen teh činiteljev upoštevano še razne škodljive razvade, ki so se v zadnjih desetletjih u«nez-dile med našim kmetiškim ljudstvom, kakor pijančevanje (baje zapijemo v Sloveniji vsako leto nad eno milijardo dinarjev), dajanje prevelikih dot, potrata pri ženski obleki, velika uporaba tobaka itd., je jasno, da je slovenski kmet danesna poti, ki vodi naravnost v — prepad. 4. Posledice krize slovenskega kmetijstva. DreJle^Sf' i ^ak.ršnih, je gospodaril naš kmet od srede preteklega sto etja dalje in v kakršnih gospodari še danehnes »o torej zanj skrajno neugodne. Posledica tega j e d a T^E naS kmet že nekaj desetletij v stalni krizi, ki ie časih mS Basih ostrejša. Posebno jasno se nam kaže ta'kriza v hudem tifktn Zt V 3 V U ' ki je nedvomno najnevarnejša boleien k ne-T' I o .so so sredi druge polovice preteklem stotoHa *e zaS\SiViaVStriiske libe°a,"e 8ospocfarske zakon«laje Be je začel kmet kur pogrezati v dolgove. Samo od 1. 1871. do 1881. so se pomnožili v Avstriji vknjiženi dolgovi za 988,294.8X8 goldinarjev tako, da so znašali 1. 188j. celih 30(12 milijonov goldinarjev, zaradi česar je bilo le od 1*1875.-1880. tudi prodanih 50.349 gruntov, pri čemer so upniki izgubili 89 milijono goldinarjev. Sredi osemdesetih let je znašal intabulirani dolg v črnomaljskem okraju 158°,;, v kranjskem 139%. v radovljiškem 1.38 ',;, v kočevskem 13431, v kamniškem 111?», v litijskem in ljubljanskem po 110?;, v postojnskem 104?,;, v logaškem 97%, v kršk"in 71% in v novomeškem 59% vse dohodninske vrednosti. Kmetje so padali v obup in iz popolnega poloma so jih rešili le ameriški prihranki in nazadnje ugodna konjunktura za časa svetovne vojne. Gospodarska politika, ki smo jo opisali spredaj, pa tira kmete vnovič v nekdanje stanje. Kako hitro pada naš kmet zopet nazaj v dolgove, nam najlepše dokazuje dejstvo, da je bilo v Sloveniji J J ' leta 1918. razpisanih javnih dražb — 1919. 1020. 1021. 1922. 1923. 1924. 1925. 0e pomislimo, da so to » is >» 15 18 37 67 76 210 481 sama zemljiška posestva, vidimo - - -7 IV ouilld A t fzoremeni°'rT \mc[ hiti> če se razmere prav bistveno ne Xei? n^, P0< arS^ ?lanje kme,a sc slabša danes še mnogo teh vavZr Vt Je Slah8a,° Pred Voino> izgledov za ozdravljenje teh razmer je pa neprimerno manj, nego jih je bilo pred vojno.