^^^^^^H y ^H^^^^f " ^^^^^^fl Ij^^^^^^l ^^^^^^V ^^^^^^^1 ^^^^^^H ^^^^^^^B ^^^^^^^B ^^^^^^^1 ^^^^^^H LJST SLOVENSKIH ŠTUDENTOV LETO XIV. Ljuhijana, 4. XI. 1964 števiika 24 RAZPRAVA 0 STATUTIH FAKULTET Ali so velike razlike upravičene? V sredo, 28. oJttobra, se je sestaJ pJenum Univerzitefcnega odbora Zjš. Osrednja točka dnevnega reda je bila razprava o osnutkih statutov fakultet, ki so bili (razen statuta medicinske fakultete) izdelani do predvidenega roka in poslani skupščini v potrditev. Ker skupščina še ni sprejela novega zakona o visokem šolstvu SRS, so vsi statuti kajpada z njim neusklajeni, zato bo nova razprava, ki jo želimo na univerzi odpreti z objavo dela referata, ki ga je na plenumu prebral predsednik študijske komisije Univerziteinega odbora Janez Novak, pomagala k dopolnitvi zakona. ki je v razpravi. Razen na praivni fakulteti se z novimi statuti nikjer ni bistveno spremenil štu-dijskii sistem fakultete. Statut pravne fa-kultete pa je spremenil osnovo študija, Namesto prejšnjega zaporednega študija uvaja vzporednega. Ker ne poznam natane-neje vsebine pravnega študija, prav tako pa ne potreb prakse po raznih pravnih strokovnjakih, bi težko sodil, ali je ta spre-mgmba popolnoma upravičena in potreb-na. Potrebno pa se mi zdi poudariti, da se s to spremembo strinja tako delovni kolektiv kot Zveza študentov na fakulteti in je tudi Univerzitetni svet potrdil statut s to spremembo. Iz tega lahko sklepamo, da je bil predlog za spremembo premiš-ljen in dobro pretehtan. Ostale fakultete so menile, da je vzpo-redno z izdelavo statutov premalo časa za temeljito pripravo večjih sprememb v ue-nih nacrtih. ter bo to po potrebi urejeno s statutarnimi odločbami. V staturih so obsežno obdelane obvftz-nosti študentov do fakultete in študija, obveznosti fakultete do študenta pa na-vadno bolj skopo. Sploh ne ali pa. premalo je podana obveza fakultete, da obravnava in pomaga reševati materialne probleme študentov, da izdela tak študijski sistem, ki bo omogočal uspešno delo študentov, ter da jim pri študiju nudi vsestransko pomoč z izdajanjem skript in učbenikov, z organizacijo pomoči pri študiju in po-dobno. čeprav nekatere fakultete že se-daj v okviru svojih možnosti to izvajajo, mislim, da bi bilo pctrebno te obveznosti bolj natančno uzakoniti v statutih. Vloga družbeno političnih organizacij na fakultetah Statuti vseh fakultet omeijjajo v začet-nih členih med nalogami fakultete tudi skrb za vzgojo študentov v zavedne držav-Ijane SFRJ. Čisto pravilno je, da je taka zahteva navedena v statutu, le to nas mo-ti. da ni bolj konkretna. Kratek stavek, ki je v statutu, fakulteto ne veže na nič konkretnega in le od dobre volje bo od-visno, kako se bo ta skrb izvajala v prak-si. Naloga družbeno-političnih organizacij na fakulteti je, da v sodelovanju z organi fakultete delujejo na tem področju. Prav tako statuti zelo malo ali sploh nič ne govorijo o idejnosti pcfUka, čeprav je brez utemeljevanja jasno, da ni vseeno, kaj se predava predvsem pri družbenih predmetih. Morda bo kdo trdil, da taka zahteva v statutu sploh ni potrebna, saj iz splošnih načel, ki veljajo pri nas, sledi, kakšen naj bo pouk. Toda želel bi vas spomniti samo na predmet »Uvod v druž-bene vede« in na to, kaj smo in česa nismo poslušali, pa bo zahteva takoj bolj razum-ljiva. Prav tako kot morajo biti oziroma bi morali biti strokovni predmeti v skla-du s sodobno teorijo in prakso, naj bodo tudi družboslovni predmeti v skladu s so-dobno družberio teorijo in prakso. Zadnja leta se uveljavlja posebna oblika vsestranskega izobraževanja študen-tov, to so svobodne katedre. Te naj bi pre-vzele dopolnilno izobraževanje študentov Trikrat po dve Foto: Stojan Kerbler Fotografija z raz- stave v študentskem naselju na tistih področjih, ki niso našla mesta v rednem učnem programu. Svobodne ka-tedre ne omenjata edino statuta EF in FNT. Določila o svobodni katedri so na splošno zelo skopa in pomanjkljiva. Enot-no je vodstvo katedre. Vodi jo svet, ki je sestavljen iz pedagoških delavcev in štu-dentov. Kot področje dela se omenja do-polnilno strokovno izobraževanje in ob-ravnava aktualnih družbenih, splošno izo-braževalnih in kulturnih tem. Statut BTF omenja tudi študijske skupine in zahteva tako obliko dela, da udeleženci čim bolj aktivno sodelujejo. Statut FAGG uvršča SK med ostale katedre fakultete, vendar brez podrobnejših določil o njenem delu. Na fakulteti obstajajo družbeno poli-tične organizacije, to je ZŠJ, sindikat in ZK, katerih namen je med drugim tudi družbena vzgoja in mobilizacija članstva za aktivno sodelovanje v samoupravlja-nju. Primerno bi bilo, da bi vsi statuti omenjali te organizacije in določili njiho-vo vlogo na fakulteti ter odnos med fakul-teto in njimi. Zelo dobro določa ta odnos 19. člen statuta EF, ki med drugim pravi, da je fakulteta dolžna sodelovati z druž-beno-političnimi organizacijami, se z nji-mi posvetovati ter omogočiti Zvezi študen-tov, da uresničuje svoj statutarni namen. Podobna določila o odnosu med fakul-teto in družbeno-političnimi organizacija-mi bi morali imeti statuti vseh fakultet (sedaj so bolj ali manj skopa določila le v nekaterih), čeprav ni naloga statuta fa-kultete, da določa program njihovega dela. Javnost dela in komunikacije v sistemu samoupravljanja Za uspešno fimkcioniranje samouprav-Ijanja je javnost dela nujno potrebna. Za-htevo po javnosti dela je postavila že ustava in statuti morajo določila le bolj konkretizirati. Javnost dela je bolj kom-pleksen pojem, kot si navadno predstav-ljamo. Pod javnost dela ne spada le obve-ščanje o sejah organov upravljanja in nji-hovih sklepih. To je le osnova, na kateri se gradi naiprej. šttideinti, člani orgaiuOT samoupravljanja, vendar ne zastopajo sa-Nadaljevanje na 2. strani II. plenum CO ZŠJ V ponedeljek, 21. okt. je v Bcogradu zasedal II. plenum Centralnega odbora ZŠJ, ki je razpravljal o nalogah in po-ložaju Zveze študentov v razvijanju si-stema samoupravljanja na visokošolskih zavcdih ter o materialnem položaju štu-dentov- Razprava o samoupravni problematiki je bila ipogojena z nalogami, ki stoje pred nami — to je sprejemanje novih statutov visokošolskih zavodov, novih republiških m novega zveznega zakona o visokem šol-stvu. V uvodnem referatu je bila podana analiza dosedanjega razvoja samoupravlja-nja na visokošolskih zavodih, analiza vse-bine, metod in oblik dela organov sarao-upravljanja ter nakazano mesto in naloge Zveze študentov v nadaljnjem razvoju sa-moupravljanja. V dosedanjem razvoju sa-moupravnega sistema na visokošolskih za-vodih so prišle do izraza moje slabosti. Prav zaradi tega novi statuti in novi zako-ni ne smejo biti samo formalno prilago-jeni določbam Ustave SFRJ, temveč mo-rajo bazirati predvsem na dosedanjih iz-kušnjah. Nemogoče si je zamisliti samoupravlja-nje brez materialne osnove. Etokler bo potrebnih oikrog 80 odstotltov proračunskib. sredstev visokošolskega zavoda za oseb-ne dohodke, preostanek pa za vse ostale potrebe, ne moremo govoriti o dobri ma-terialni bazi samoupravljanja. Ni jasno, ko-liko se bo tako stanje spremenilo, če bodo prevzele financiranje visokega šolstva de-lovne organizacije, ki iso zainteresirane za strokovnjake z visokošolsko izobrazbo, po-sebno še, ker vse delovne organizacije niso preveč navdušene nad prihodom visoko-kvalificiranih kadrov. Drugo vprašanje, ki se nam vsiljuje, je, da ni mogoče enostav-no prenašati formule samoupravljanja, ki se je obneslo v gospodarskih organizaci-jah, na visokošolske zavode. Visokošolski zavodi so delovne organizacije posebnega družbenega interesa, zato ni neumesten predlog, da o predlogih statutov povedo svoje mnenje tudi zainteresirane delovne organizacije, zainteresirane institucije, kot so zbornice in strokovna društva ter druž-benopolitične organizacije. Pri izdelavi no-vih statutov in zakonav je potrebno dejan-sko sodelovanje vseh zainteresirahih druž-benih faktorjev. Za nas je najpoinembn«jše vprašanje mesta in vloge študentov v sistemu sa-moupravljanja. Bolj ali manj nejasne do-Nadaljevanje na 2. strani 0B »PLENUMU 99 f§ Plenuma Univerzitetnega odbora, ki % je zasedal preteklo sredo, se niso ude- W ležiii sledeči tovariši: Hribšek Drago, 1 Kunstelj Peter, čikič Milovan, Alidža- 1 novič Alim, Bertoncelj Matjaž, Dular §§ Vincenc, Jesih Marjan. Jurca Franc, 1 Kovačič Marjeta, Malovrh Stane, Skra- I lovnik Aleksandra, škarabot Matjaž, 1 Tolar Darko, Tovornik Marija, Vrviščar | Anton, Zajc Viktorija. Opravičeno so | izostali sledeči tovariši: Pivec, černetič, g Fridl, Debeljak, Mešl Erna, Korbic, B Ferlinc in Falkner. H Ker je bila na dnevnem redu raz- g prava o statutih fakultet, ki so v lan- 1 skem letu sprožili najživahnejšo aktiv- g nost na tUniverzi, bi se morali našteti 1 tovariši zavedati, da ie prav vsak delež 1 v razpravi dragocen. Rezultat pa je bil 1 tak. da so kot že tolikckrat poprej raz- jj pravljali isti tovariši, ki so že v prete- H klih razpravah svoja stališča zagovar- -§| jali. Velika večina prisotmh pa je stala §§ ob strani kot bi ne imela kaj pove- ' g dati. Ali na njih-ovih fakultetah ni pro~ % blemov? Ali šiudentie. ki so jih izv-olili, od niih ne pričakujejo ničesar več? m • . j .'.< ..-j..o iia eno ne drugo, J pravilna pa bo najbrž ugotovitev, da je 1 toliko kritizirana nezainteresiranost in m nepripravljenost na diskusije našla | ugodna tla celo v najvišjem predstavni- || škem telesu študentov Ijubljanske uni- g verze. Ker je bilo med opravičeno od- g sotnimi največ članov predsedstva pa p se zdi lahkomiselno, da ni predsedstvo ij izbralo za sklicanje plenuma kak pri- |j mernejši dan. |j Plenum je »soglasno« potrdil zadnje y sklepe predsedstm (pismo v zvezi s J komentiranjem moskovskih sprememb), m tod® niti en sam član plenuma ni sma- 1§ tral za potrebo, da bi se o tem vpra- §j šanju pogovorili kaj več. če spričuje j{ tnk odnos popolno usklajenost s stali- j§ ščem predsedstva. ie pojav seveda dra- g -gocen in dobrodošel, če pa je israz f| indiferentnostA do dela Zveze študentov j| na Univerzi (kar bo verjetno bliše res- ?| nici, pa nam bodi dovoljeno nekoliko j| se zamislhi! ] -iv ^ II!!!ini!iillli!lllili!i>liH!llilllll!!illi:ilililliliiiilllllllil!iUiiiilHi!llllii{illli«l!lllll!!l!l^ OST TEDM AU SO VELIKE RAZLIKE UPRAViČENE? Nadaljevanje s 1. strani mo sebe, ampak vse študente. O pravil-nosti te teze sicer ni nooanega dvoma, toda dosedanja praksa se je ni držala. Študentski predstavniki morajo študentom stalno poročati o svojem delu, o tem, kakš-no stališče zastopajo v organih samo-upravljanja in kakšen je njihov uspeh, predvsem pa se morajo s študenti pred sejami posvetovati o tem, kakšno stališče naj zavzamejo do določenih protalemov in o katerih problemih študentje mislijo, da bi se moralo razpravljati na sejah. Višji organi bi morali biti dolžni raz-pravljati o predlogih nižjih, in to v pri-sotnosti predstavnika lega organa. Tu mi-slim predvsem na odnos fakuitetnih orga-nov do organov oddelka in sveta letnika. Le tako bo možno razviti interes za obrav-navo problemov fakultete v vseh organih, predvsem v svetu letnika, in se bo -kon-čalo s sfcališčem »kaj bi se trudili, saj se ne izplača«. Organi se morajo med seboj obveščati o delu, problemih in težavah na katere so naleteli, in si medsebojno po-magr- aumua.pravljunje na takultetah Preden bi začel govoriti o strukturi sa-mcupravljanja, bi spregovoril nekaj besed o vlogi študentov v samoupravljanju. Usta-va SFRJ dela izjemo glede samoupravlja-nja pri delovnih oiganizacijah, ki imajo poseben družbeni pomen. Vendar študenti in tudi delovni kolektivi visokošolskin za-vodov menijo, da je položaj in vloga viso-košolskih zavodov še bolj specifična. Na visokošolskih zavodih je glavni predmet dela pedagoški proces. V tem procesu sodelujeta kot subjekta tako preciavatelj kot študent. Vsekakor je vloga predavate-ljev veliko večja, prav tako njihova odgo-vornost in izkušnje glede dela zavoda in so zato njihove pravice in dolžnosti v sa-moupravljanju večje. Ker je študent ne-posredno zainteresiran, da poteka učni proces tako, da mu omogoča kar najbolj-še pogoje za uspešen študij in razvijanje osebnosti v samostojnega znanstvenega ali strokovnega delavca, ima pravico in dolž-nost, da ob ustvarjanju pogojev za svoje deio kar n°.jbo!j aktivno sodeluje. V bistvu na fakulteti ni zadeve, katera ne bi nt-.posredno ali posredno vplivala na te po-goje. Bazumljivo je, da ne moremo zahte-va'i pravice soodločanja, to je glasovanja o zadevah, ki jih astava ali sprejeti zakoni iz-3cno prepuščajo v odločanje delovnemu kolektivu. Sem spada predvsem vprašanje delltve dohodka in osebnega dohodka ter el?kcija in reelekcija pedagoških delavcev, vendar upravičeno zahtevamo pravico, da tudi o teh zadevah povemo svoje mnenje. Le z dobrim sodelovanjem med delovnim k''lektivom fakultele, študenti in predstav-niki prakse bo mogoče ustvariti dobro podlago za uspešno delo visokošolskih za-vodov. Samoupravni organi na fakultetah V novih statutih zasledimo naslednje organe: zbor delovne skupnosti, fakultetni svet, pedagoško-znanstveni svet, upravni odbor, dekan. Na heterogenih fakultetah je podobna struktura upravljanja tudi po oddelkih. Zbor delovne skupnosti je najvišji or-gan na fakulteti. Zaradi svoje širine se bo sestajal zelo redko in obravnaval zato le najvažnejša vprašanja in akte fakuitete. Fakultetni svet je obdržal približno prejšnjo sestavo in področje dela. Spre-memba je le v tem, da imajo sedaj svoje predstavnike FS tudi ostali člani delovne skupnosti, nekaj predstojnosti prejšnjega FS, predvsem s področja pedagoškega in znanstvenega dela, pa je prešlo na peda-goško znanstveni svet. S tem je odpadlo dosedanje nepotrebno dupliranje dela FS in FU. Področje dela PZS je, kot pove že ime, predvsem področje pedagoškega in znan-stvenega dela fakultete. Nastal je iz do-sedanje FU s tem, da je prevzel del pri-stojnosti FS, del predstojnosti FU pa je prešel na UO. PZS sestavljajo pedagoški delavci in zastopniki študentov. UO je izvršni organ fakultetnega sveta. Njegova naloga ,je skrb za izvrševanje sklepov FS, poleg tega pa rešuje manjše, tekoče zadeve, tako da ni potrebno čakati na seje FS ali PZS, ki so bolj redke. Tu praviloma, razen na filozofski fakulteti. ni ¦ predstavnikov študentov. Nova struktura upravljanja je vsekakor bolj funkcionalna in bo omogočila boljše in uspešnejše upravljanje. Seveda pa se je. treba zavedati, da tega ne bo omogočila samo nova oblika, temveč bo marsikje po-trebno še nekaj prizadevanja, da se ta oblika uveljavi v praksi in da se ji najde primerna vsebina. Preden bi prešel na ob-ravnavanje strukture samouprave po fa-kultetah, bi opozoril še na en problem, ki prihaja z vedno bolj razvitim samo-upravljanjem v ospredje, to je na obre-menjenost pedagoškega kadra z delom v samoupravljanju. Ker mi točni podatki z vseh fakultet niso znani, bi se omejil le na strojno fakulteto. Mislim pa, da razmere na ostalih fakultetah niso bistveno dru-gačne. Za izdelavo fakultetnega statuta in pravilnika o delitvi osebnega dohodka so pedagoški delavci porabili približno 1300 ur, to je približno sedem mesecev dela po osem ur dnevno. V preteklem letu so prišle na enega pedagoškega delavca fa-kultete preko 4 funkcije v organih uprav-ljanja, njihovih komisijah, družbeno poli- . tičnih organizacijah in drugod. Seveda se zavedamo tega, da je to delo nujno po- trebno, toda sprašujemo se, fle se ne bi dala zmanjšati ta obremenitev. Ne vidim nobenega konkretnega izhoda iz te situa-cije, vendar menim, da si moramo priza-devati in iskati rešitev Po teh načelnih ugotovitvah bi želel po-vedaiti še nekaj kookreitinih pripomfo na določila o samoupravljanju na posamez-nih fakultetah. V statutu ekonomske fakultete je dolo-čilo, da pošlje na seje Zbora delovne skup-nosti svoje predstavnike Zš. Mislim, da to ni pravilno, saj po načelu, ki ga vsi priznavamo, zastopajo študentski predstav-niki vse študente in ne le članov ZŠ. V zboru delovne skupnosti na fakulteti za strojništvo imajo svoje predstavnike tudi izredni študenti iz vseh centrov za izredni študij. Ker lahko ugotovimo, da se proble-mi izrednih študentov in izrednega študija zelo redko ali pa sploh ne obravnavajo, bo to vsekakor pripomoglo k izboljšanju tega stanja. Po statutu fakultete za naravoslovje in tehnologijo je mandatna doba študentskih predstavnikov samo eno leto. S tem bo vsekakor trpela kontinuiteta njihovega de-la, posebno ker iz dosedanje prakse ve-mo, da se nekaj časa vpeljujejo v delo. Prepričan sem, da bi bilo veliko bolje, da bi bila tudi na tej fakulteti, kot na vseh ostalih, mandatna doba študentskih predstavnikov dve leti in da se jih vsako leto izvoli polovica. Iz primerjave posameznih statutov se iahko tudi ugotovi, da pravice študentskih predstavnikov niso enake na vseh fakulte-tah. Opozoril bi predvsem na zastopstvo študentov v organih oddelka, kjer so naše pravice najbolj okrnjene, čeprav bi prav na oddelkih ob obravnavi študijskih vpra-šanj lahko najbolj aktivno sodelovali. Na FAGG študenti na oddelku sploh nimajo svojih predstavnikov, na FNT pa samo v oddelčni upravi, a brez pravice soodjoča-nja. Vsekakor bi bilo potrebnL> ta določila korigirati. Sveti letnikov Svet letnikov omenjajo statuti vseh fa-kultet, vendar v glavnem zelo površno. V statutu FAGG je določilo o SL najkrajše. 169. člen statuta se glasi: V vsakem letniku se sestavigo sveti let-nikov po pravilniku, ki ga odobri pedago-ško-znanstveni svet. Seveda se iz tega skopega določila ne da razbrati, kakšne so pristojnosti in se-stava SL. Tako, kot so obravnavani SL v novih statutih, so le-ti ostali posvetoval-ni organi, z izjemo FNT in EF. Statut FNT obravnava svete letnikov kot osnov-ni samoupravni organ. V dokončno odlo-čanje SL so prepuščena organizacijska vprašanja študija v letniku, ostali sklepi so le posvetovalni m jih morajo potrditi ostali organi samoupravijanja na fakulte-ti, ki pa jih lahko obravnavajo le ob pri-sotnosti predstavnika SL. Po statutu EF tutu med temi, ker po statutu ne sklepa SL ni samoupravni organ, čeprav je v sta-dokončno o nobeni zadevi. Dopuščena pa je možnost, da pravilnik o delu svetov SL določi za nekatere zadeve, da o njih dokončno sklepa SL. Na ostalih fakultetah so sveti letnikov le posvetovalni organi, brez pravice dokončnega odločanja. Nikjer, razen na FNT, ni podana zahteva, da morajo organi saimouporave na fafcultetd ob-ravnavati predloge svetov letnikov in jih obveščati o svojem delu, čeprav je v več statutih zahteva, da mora SL poročati or-ganom fakultete o svojem delu. Na EF, FNT, FS, FE in PF sestavljajo SL vsi pedagoški delavci, ki sodelujejo pri pouku v tem letniku in voljeni predstav-niki študentov. Na FF sestavljajo svet let-nika voljeni pedstavniki pedagoških delav-cev in voljeni predstavniki študentov, na BTF pa je v SL le en predstavnik peda-goških delavcev, ki mora o delu SL po-ročati svetu stroke. Iz določil o svetu stro-ke na BTF se da sklepati, da naj bi ta svet, ki ga sestavljajo vsi pedagoški de-Iavci in ena četrtina študentov, prevzel vlogo svetov letnikov. Z določili o svatih letnikov nikakor ne moremo biti zadovoljriti. V pravilnikih o SL, ob sprejemanju katerih bodo morali študenti zelo aktivno poseči v diskusijo, bo moralo biti podrobneje določeno pod-ročje dela teh organov, predvsem pa bo moralo biti podano zagotovilo, da bodo organi samoupravljanja na fakulteti obrav-navali predloge SL, po možnosti ob pri-sotnosti predstavnikov le-teh. Toda preden bomo lahko začeli izdelo-vati pravilnike o delu SL in o njegovih pristojnostih, je potrebno določiti področ-je njihovega dela in ugotoviti, o katerih zadevah bi SL lahko dokončno sklepal. Te pristojnosti so vsekakor omejene na zadeve, ki se nanašajo na letnik. Vpraša-nje je le, katere od teh zadev naj preide-jo v njegovo dokončno odločanje. SL naj deluje predvsem na študijskem področju, redno naj spremlja učni uspeh študentov, pedagoški proces in rezultate izpitov, ana-lizira zbrane podatke in izdela predloge za' izboljšanje stanja. če predlogi ne pose-gajo bistveno v uzakonjen sistem študija in pedagoškega dp'° naj bo sklep končno veljaven in obvr ^a prizadete. SL naj tudi skrbi za izbu^anje pedagoškega pro-cesa in skupaj s katedrami za to, da je snov, ki se predava, usklajena z najnovej-šimi dosežki v teoriji in praksi. Naloga SL je tudi organiziranje pomoči študen-tom pri študiju, ^mogočanje takih študij-skih razmer, ki dajejo študentom pogoje za redno delo in skupaj s katedrami in inštituti skrbi za vključevanje študentov v znanstveno-raziskovalno delo. Na vseh teh področjih naj bi SL dokončno sklepal ra-zen v primerih, da spada predmet obrav-nave v pristojnost kakšnega drugega orga-na fakultete, ali da bi sklep bistveno spremenil stanje in delo na fakulteti. ROGRAMSKA SKUPŠČčNA FF ISKUSIJA ZGREŠILA SMER Programska skupščina na fiilozoifski fakudtGti je samo delno uspela. Kljub šte-vilru udeležbi študentov — med katerimi so pirevladovali novinci — in profesorjev, ni bilo tistega udarnega elana deJa skup-ščine, kot bi ga v tem primeru pričakova-ld. Skupščine sta se med drugimi udeileži-la tudii rektor ljubljansOte univerze tov. ing. AlbeTt Struna in dekan FF tov. dr. prof. Stanko Gogala. Programska skupščina nas je ugodno presenetDa predvsem v dveh smereh: 1. da so pogovore o končni obliki in sestavi delovnih programov za posamezna podiročja prene&li iz ozko omejenega pro stora študentske sobe v večji prostor, pred vecje stevilo študentov; 2. da je prvič prišlo do resnega, odkri-tega in predvsem objektivnega in kon-struktivnega diaJoga med študenti in pro-fesoo-ji; prvič je torej prišlo do zdravega idejnega boja med obema subjektoma, ki je zamenjaJ in dokončno ovrgel dosedanja površno in neusmiljeno medsebojno na-padanjc Vendar se je skupščma, ko je prišla v faze disikusije, odklonila od svojega osnov-nega programskega koncepta in se pre-valila v vode razprav, ki niso imele po-zitivne vloge pri sestavi komisijskdh pro gianiov. Tako se je zgodilo, da je praJitič-no FO ostal sam s koncepti programov, katerim prisotni študentje kljub prvotne-mu predvidevanju in dobremu namenu niso uspell data v diskusiji dokončne po-dobe. In tako so ostali referenti pred te-žavno nalogo, da programe — kfjub po-znemu času, ko bi se ti programi morali začeti že praktično izvajati — z referenti -letnikov še nekako zasilno skrpajo sku-paj. Ne vem, kje je kTjvda, da je zastonj-karsko moledoivanje in apsliranije' na športnega referenta prist>tnejše, da naj na sikupščini rešijo vprašanje obvezne te-lestie vadbe in izgradnje telovadnice, na-letelo na gluha iišesrr in da se je tega »klica v divjini« malenkostno dotaknil sa- mo dekan fakultete, ki je povedal, da je dekanat plačeval najemrrino telovadnice, medtem ko cd2dva med študenti ni bilo. Povsem jasno je, da z nastavljenom tre-nerjem na fakiilteti še ne bomo rešili vpra-šanja telesne vzgoje, pač pa bomo priteg-niJi študente samo s podpisi v indeiksu, ka.r jih bo vezalo, da bodo redno obisko-vali vadbo. O sociaino-ekononmski problematiiki je balo presenetiljivo malo govora, saj razen izčrpnega referata o tem podrooju v dis-kusiji rti bdlo nobenega govora. Novost je uvedba šestčlanske komisije, sestavljene iz študentov in profesorjev, kii bodo ne-kakšni mentorji pri reševanju socialno-ekonomskih težav študentov. Ideološka komisija se je zaradi bistve-no djugačndh natog, ki naj jih na o&novi teženj studentske mladine izvršuje dose-danja ideološka komisija, zaradi potreb po demokratizaciji in na osnovi izkušenj prejišnjih iet, preimenovaJa v iniciativni odbor. šttidijska reforma na dosedanji stopnjj ixi končana. Ker pri spremembi študijske-ga statuta ni prišio od študentov nobenih upcrabljivJh pred^ogov, se bodo sedaij for-mirale na nekaterih oddelikih komisije -.ov in proiesorjev, ki bodo rešsvali študijske probleme in s predlogi dopol-njevali študijski statut in s tem skupno pomagaJi k rešitvi tega zapletenega vpra-šanja. Prav v tej šfcudentsko najbolj bolečj točki pa je bilo med diskutanti malo aJi skoraj nič zanimanja. Tako se ponovno ni spregovoriJo o stvareh, ki so se do zdaj omenjale in sušljale le po kuloarjih in ni-so dobile na skupščini zasJuženega epd-loga. Kultuma komdsija, ki je ena najvažnej-ših pni oblikovaniju mladega človeka in ki je zanj tudii ena najzanimivejših — vsaj za večinio —"je sploh ostala brez pro-grama. Kajti abstraktno in preveč načelnp razmašljanje o kulturi in njenih pogojih za de1© na FF še rui program, iz katerega bi se-dalo kaj več narediti. S podobnimi »progxami« bomo študente samo odbijalj cd sodelovanja in jih zavijali v zavese ne-'>5T--t:, ne bomo p.i jih pritegnili na svoje delovno podTočje. K reševanju te-ga _. ...blema je treb.: sj-opati, preav-sem in samo po realni poti. skromnj in aktiv-no. Ne bd smeili pri tem pozabiti na KLUB 63, X.i je v .an&kemletu zelo pozitiviio opra-vi'l svoje delo- Zadnji čas je, da tradicio-nalno obliko in ime »kulturne komisije« zainenjamo z naprednejšo in predvsem za mlade Ijudi bolj vabljivo obliko in imenom. Prav v tem primeru pa bi se da-lo mnogo več na-rediti. Neopravičeni očitki so paddi tudi na predstavnake FO, češ da so premalo nare- djii za niovinee ob vpisu na. fakulteto. De-jansko to ne drži, saj so bili ob podelje-vanju :ndek ov navzoči tudi predstavniki FO, ki so novince seznandii z deiom ZSJ. Pr/ič letos se je kontrolirano ;n n^črno pooirala članarna, istočasno P^ ¦"- J vo-diila anketa, na katereim diružbenopo^itič-nem področju želijo novinci sodelovati. Delo program&ke skupščine je torej res samo delno uspelo. Ne moremo jim opro-stai, da so se daJd zavesti razpravljanju o vlogi FF v drutžbi, pri tem pa so pozabi-M na tisto, zaradi eesar so skupščino pri-redili: pozabili so na razpravo in dokonč-no izdelavo delovnih programiov za nasled-nje študdjsko leto. Tone Vrabl V II. plenum CO ZSJ Nadaljevanje s 1. strani ločbe o položaju študentov v organih samoupravljanja imajo za posledico zelo različna določila v statutih — od dolo-čil, da so študentje polnopravni člani vseh samoupravnih organov na visokašol-skem zavodu, pa do dolo^il, da so štu-dentje sicer člani samoupravnih organov, vendar brez pravice soodločanja v večini vprašanj." Vendar to ni samo posledica nejasjiih praviiih predpisov, ampak pred-vsem posledica dosedanje (ne-)aktivnosti študentskih predstavnikov v teh organih. V diskusiji sta. prišli do izraza predvsem dve stališči, in sicer: študentje so polno-pravni člani vseh samoupravnih organov tn (praviloma) razpravljajo in soodločajo o vsem (tudi o notranji organizaciji, delit-vi osebnih dohodkov ter imenovanjih); študentje so polnopravni člani vseh samo-upravnih organov, ki nimajo pi*avice so-odiočati o notranji organizaciji dela, de-litvi osebnih dohodkov ter imenovanjih, ttnajo pa pravico povedati svoje mnenje tudi o teh vprašanjih. Posebno mesto v strukturi samouprav-nih organov na visokošolskem zavodu za-vzemajo sveti letriikov. Določila^o svetih letnikov so zelo nejasna ali pa jih celo ni, prav fcako sploh ni določil o zborih volivcev (študentov). D^sedanje izkušnje kažejo, da so bili sveti letnikov pr&pušče- iii sami sebi, da niti profesorji niti štu-dentje niso pdkazali interesa za dek) sve-tov letnikov. Eden izmed razlogov za tako stanje je tudi posvetovalni značaj sveta letnika. Čedalje večje število zbirokratizi-ranega delovanja samoupravnih organov na visokošolskih zavodih (beorrajska uni-verza) kaže ria to, da bi tudi svet lefcnika moral dobiti status samoupravnega orga-na, in sicer status temeljnega samouprav-nega organa na visokošolskem zavodu. Ta zahteva postaja še bolj upravičena (po mnenju nekaterih udeležencev diskusije) zaradi čedalje večjega števila samouprav-nih organov na visokošolskih zavadih. Za-to je bil sprejet sklep, da se predlaga pristojnim organom, naj se v zakon vne-sejo natančnejše določbe o svetih letni-kov, o njihovih pristojnostih ter o njiho-vem paslovanjtt. Svet letnika je nedvom-no organ, ki lahko razpravlja in odloča o mnogih vprašanjih letnika in v njem de-jansko lahko enakopravno sodelujejo štu-dentje in profesorji. Druga zahteva je bi-la, da se v zakone vneso tudi določbe o zborih volivcev, ki so analogen organ zbo-rom delovne skupnosti in temeljni organ študentske samouprave. Doslej smo to obliiko vse premalo izkoriščali in se niti ne zavedamo, kakšne možrro^i v« nam nudi. AKTUALNA POLEMIKA • AKTUALNA POLEMIKA • AKTUALNA POLEMSKA © AKTUALNA POLEMIKA # AKTUALNA POLEMIKA # Potreben odgovor na nepotreben nagovor Dve številki nazaj je v Tribuni tešel moj članek pod naslovom Parada neuspelega in zamujenega, v zadnji številki pa je nanj napisal odgovor Mitja Rotovnik, predsednik okrajnega komiteja ZMS Ljubljana. Moj današ-nji odgovor ni bumerang, temveč le do-datek — dodatek, ki je potreben zavo-Ijo razmer, ki so se spremenile, in za-voljo nekaterih tendenčnih malomar-nosti, ki jih je zagrešil v svojem član-ku Mitja Rotovnik. Od mene pričakuje pisec omenje-nega članka »večjo mero odgovornosti pri tako pomembni nalogi, kot je obve ščanje javnosti«. Pisec zahteva vrlino, ki ji sam najbrž ne ve preciznega po-mena. Tovariš Rotovnik v svojem članku večkrat ponavlja izraz »res«, »resnično«; poglejmo, kaj nas moti pri njegovi resnici. V stavku, kjer avtor pravi, da »obdobje, v katerem živimo, karakterizira RESNIČNO hiter tempo družbenega razvoja«, verjetno beseda »resnično« pomeni resnično hitro ukrepanje v zvezi s stanjem v dijaških domovih zadnjih nekaj let. »RES JE, da je težko z zbiranjem xsredstev, ki bodo v prvi vrsti namenjena za adap-tacijo obstoječih domov ...« pravi na-dalje avtor, ne ve pa, da s tem prihaja v protislovje s samoupravno potjo, ki jo venča z zmago in jo proglaša za edini riačin. Stavek »NI RES, da nismo publicirali in PLASTIČNO (podčrtal D. R.) pokazali stanja...« zahteva malce analize Ugotavljam namreč, da je bil plastičen v prikazovanju stanja (pred tribuno in po njej) le tednik Mladina in delno Tribuna, ostalo časo-pisje pa je »javnost obvestilo in jo plastično seznanilo s stanjem« v obliki Šasopisne notice. Stavku »V tem ce-lotnem procesu smo (mi mladi) odigra- li RESNIČNO vlogo subjekta...« imam pripomniti le to, da je bila jav-na tribuna o dijaških domovih PRE-TRESLJIVA SLIKA STANJA po do-movih vse dotlej, dokler nismo slišali. da se hitro ne /da ničesar storiti, da moramo počakati na samoupravni re-flesk. Tu pa je ključ mojega očitka to-varišu Rotovniku. Ni mi do teoretičnih razprav o koristnosti samoupravljanja (vanj sem prepričan) ali o »reakcio-narnih in konservativnih konceptih«, o »teznjahpo vračanju na administra-tivno reševanje«, želim morda le pono-viti in naglasiti svoj odnos do proble-ma dijaških domov. želim izpovedati svoje najboljše mnenje o »samouprav-nih poteh reševanja«, ne moretn p ase odločiti do administrativnih posegov v trenutku, ko gre za vsodo in mini malno potrebno srečo sto in sto mladih Ijudi. Mar hoče Mitja Rotovnik trditi, da v naši praksi ne poznamo admini-strativnega reševanja? Kaj pa je uki-nitev kreditov, ustavitev investicij in, »last but not least«, ukinitev Perspčk-tiv drugega kot administrativen ukrep. In še to: nisem načelno proti admini-strativnim ukrepom, če so rezultati v druzbenem interesu. Z navdušenjem sem prebral in po~ slušal vest, o uspehu javne tribune o dijaških domovih, o 900 milijomh. ki so namenjeni za nov vajenski dom in za dograditev doma na Vidovdanski cesti. S tem v zvezi pa dajem Mitji Ro-tovniku v premislek ključno sekvenco njegovega članka, ki izzveni o vojno napoved administrativnim ukrevom. povoljujem si namreč ugotoviti. dq nenadna dotacija 900 milijonov za di-jaške domove ni produkt samouprav-nega reševanja, vpliva od spodaj nav-zgor, temveč ravno obratno — EDEN TISTIH PREKLICANIH ADMINI-STRATIVNIH POSEGOV, ki jim Mitja Rotovnik posveča toliko pozornosti, To predrzno trditev utemeljujem z in~ formacijo, da je predsednik Ijubljan-ske okrajne skupščine kmalu po tri-buni imel sestanek- z medobčinskim šolskim skladom, na katerem so odo-brili omenjena sredstva. Pa še to v ilu-stracijo: Menda je medobčinski šolski sklad od 18 občin uspel pridobiti le dve (Domžale in Kočevje) za akcijo okrog dijaških domov. Radi ali neradi si priznajmo, da so administrativni ukrepi v dani situaciji potrebni in za-želeni. Dimitrij Rupel Disharmonije tudi okrog ,,druge" poti v demokratizacijo (Nadaljevanje iz prejsnje števiike) Po Novaku naj bi bila torej oba koncepta soglasna glede »principov in načelnih določil o kompetencah zbo rov«, a če njegov članek podrobno pre-beremo, vidimo, da se to soglasje zre-ducira na soglasje o potrebi čim večje demokratičnosti odločanja. Da je y for-mulaciji: »Glede načelnih določil o kompetencah zborov smo soglasni, pri vprašanju statusa teh zborov pa ne« velika kontradikcija, najbrž ni treba posebej pojasnjevati, saj se status zbo-rov izraža ravno v njihovih kompeten-cah. Za kaj torej gre? Zagovorniki koncepta institucionali-ziranja javnih razprav o Tribuni v vo-lilno telo imajo predvsem en (nedvom-no iskren) namen: vodstvo organiza-cije čimbolj vezati na mnenje članstva, na »voljo naroda«, in to vez utrditi s tem, da dobe javne razprave o Tribuni pravico volitev oz. izbire med kandidati za uredniški odbor. Žal pa pri tem po-zabljajo, da ni nikjer rečeno, da ta gibljivi in nedoločeni zbor res pred-stavlja voljo članstVa, ki bi jo lahko potem preko glasovanja institucionali-zirali. Resnično voljo članstva namreč lahko ugotovimo samo ali neposredno (z zborom vseh študentov, z referen-dumom itd. — o čemer je seveda treba še razmisliti, pri katerih problemih in na katerih nivojih bi bilo to izvedlji-vo i ali pa posredno preko delegatov — torej na skupščini Zveze študentov. Se-veda ne samo na redni letni skupščini, ampak tudi na vsaki drugi (posebni) skupščini med letom (če so bili dele-gati izvoljeni tako, da predstavljajo ce- lotno članstvo, in če ni njihovo poobla-stilo od članstva omejeno samo na odločanje o problemih, ki so predmet tiste posebne skupščine) ter gotovo tudi na izredni skupščini, ki bi jo lahko sklicali, če bi bilo treba ugotoviti voljo članstva npr. o sestavu uredništva Tri-bune. Na vse te možnosti sem mislil, ko sem v prvenl delu članka pisal o raznih mehanizmih »še demokratičnej-šega sprejemanja sklepov« in o možno-sti, da se po potrebi izvoli ob tem tudi nov univerzitetni odbor. Koncept institucionaliziranja javnih razprav o Tribuni v volilno telo je torej že v principu povsem nesprejemljiv, ker v bistvu ustvarja znotraj Zveze štu-dentov nekakšen konkurenčni organ univerzitetnemu odboru. Celotna zade-va je seveda zanimiva predvsem v pri-meru konflikta med stališči univerzi tetnega odbora in študentov na tej raz-pravi in v takih primerih bi se tudi povsem praktično pokazala velika sla-bost tega koncepta in njegova dejan-ska nezdružljivost z našim družbeno-političnim sistemom. Ko bi namreč enkrat prišlo do kon-flikta (to je, ko bi univerzitetni odbor zavrnil neko izvolitev, »zbor zainteresi ranih študentov« pa bi na njej še na-prej vztrajal), je popolnoma jasno, da bi bile vse nadaljnje razprave, ki bi skušale ta konflikt razrešiti, usmerje-ne ne v iskanje sporazumne rešitve, ampak v zaostrovanje konflikta, in Jto predvsem s tem, da bi pac obe strahi skušali prodreti s tem, da bi na zbor privlekli čimveč svojih pristašev, ki bodo dvignili roko, ne glede na to, ali problem sploh poznajo ali ne. Tu pri-demo do popolnoma neplodnih zaostro-vanj in ponovne neustrežne politizacije situacije, ki je z resnično demokratiža-cijo in depolitizacijo v direktnem na sprotju. Razen tega pa kljub nasprot-nim zatrjevanjem ta koncept tudi rie predstavlja nobene bistveno večje za-gotovitve in možnosti za študente, če so drugačnega mnenja kot univerzitet-ni odbor. V prvem kot drugem koncep-tu je namreč konflikt dokončno rešljiv samo s tem, da o zadevi odloči širši organ (skupščina, referendum ipd.) in da se hkrati po potrebi izvoli tudi nov univerzitetni odbor. Potrebno je samo še precizirati mehanizme, po katerih se lahko skliče v takem primeru izredna skupščina (npr., če to zahtevajo tri fakultetne organizacije Zš in podob-no), medtem ko je dati ta problem na dnevni red že sklicane skupščine sploh enostavno. Taki so torej argumenti proti »prve-mu« konceptu statusa javnih razprav o Tribuni (»prve« poti v demokratiza-cijo družbe v celoti se bo treba lotiti bolj kompleksno kdaj kasneje, če bo še potreba) in hkrati tudi argumenti za »drugo« pot, ki jo zagovarja tudi Jaro-slav Novak. Sedaj pa še nekaj o različnih pojmo-vanjih oz. »disharmonijah« okrog te »druge« poti. Mislim, da je J. Novak zadel v bistvo problema, ko je zapisal: »Če pot v demokratizacijo vodi preko preraščanja institucij.je vprašanje, če jih bomo prerasli s tem, da ustanavlja-mo ob njih še nove. Konkurenca jih utegne celo še okrepiti.« Pri najbolj splošni postavitvi problema (razen for-mulacije o monopolu demokracije, ki je nevzdržna) se torej strinjava. Razli kujeva se samo pri postavitvi vloge ZK v tem procesu. Pravzaprav samo pri oceni njene današnje vloge, kajti Nova kova formulacija: »In tu se nam danes kaže, tudi vloga ZK... kot najzavest-^nejših predstavnikov znotraj delovnega kolektiva« in predvsem nadaljnje so po mojern mnenju vsekakor enake pred stavam in konceptom, ki jih ima o svo jem nadalnjem razvoju Zveza komuni stov sama. Formulacijo o vodilni vlogi v smislu osveščanja delovnih ljudi o samoupravnih pravicah in uporablja nju le-teh bi bilo seveda treba še ne koliko precizirati s tem, v katero smer usmerja' ZK delovne ljudi pri uporab-ljanju samoupravnih pravic ter z na-logami in potrebami, ki jih je obraz ložil Marko Kerševan v uvodniku 21. številke Tribune. Zanimiva je tudi formulacija, da na-čelo samoupravljanja no& izključuje medsebojnega dogovora komunistov o zavzemanju skupnih stališč, da pa iz-ključuje »obvezovanje članov — če ostanejo seveda na skupni poti z inte-resi družbe!« To pomeni, da lahko Zveza komunistov obvezuje svoje čla-ne na zastopanje enotnih stališč samo vtistih primerih, ko je (seveda na pod lagi demokratične razprave) z vso svo jo družbeno odgovornostjo ugotovila, da bi zastopanje drugačnih stališč po-menilo odstop od interesov družbe — s čimer se popolnoma strinjamj To pa je seveda kriterij, ki ga ni izumil Jaro-slav Novak, ampak VI. in VII. kongres ZKJ — čeprav s tem seveda ni rečeno. da so se organizacije in vodstva ZK po tem kriteriju tudi vedno ravnale. Zdi pa se mi, da bo z nadaljnjim razvojem — morda že kmalu — dozorela tudi situacija, ko bo Zvezi komunistov od-padel še ta zadnji (čeprav samo še no tranji) element partije in bo proces spreminjanja njene vloge iz (direktiv-ne) politične sile delavskega razreda in njegove države v idejno gibalno silo samoupravljanja končan. To se bo se-veda lahko zgodilo takrat, ko bo idejni nivo člahov ZK tako visok, da bo brez instrumenta »obveznih večinskih skle-pov« lahko paraliziral vpliv družbenih protislovij in osebnih ter grupnih in-teresov na stališča posameznih korau-nistov Ta proces cdprave dem. cen:ralizima bo najpcej seveda zajel (torej odpravil) obvezno enctnost pri nastcpanju slališč, ki so določena s politiko ZK, tcrej s sklepi višjih vodstev ZK, medtenv ko pa bo ver-jetno enotnost ob programu ZKJ in ob vprašanjih programskega značaja do do-ločene mere obstajala, dckler bo obs!:ajala Zveza kcmimistov. Odprava demckraiiene-ga eentralizma v tem smislu seveda ne pomeni. da si takrat ZK ne bo prizadevala izgrajevati enotna stališča, an;'pak samo to, da bo do enotnost dosegala izključno in do zadnjega člana samo s prepričevanjem in argumenti, če to ne bo uspelo, pa bo-clo neprepričani pač še naprej tudi naw/en zastcpali drugačna stališča. S tem pa seveda idejno usmerjeval-na v]oga ZK (imenovati jo a prioi'i vo-dilno je res nepravilno) ne bo izgubiia svojega poslednjega smisla, kot bi bilo razumeti iz članka J. Novaka, ampak se bo šele v celoti realizirala (čeprav bo tudi kot taka z družbenim razvojem in z dvigom idejne ravni in zavesti vseh ljudi začela odmirati, dokler pač ne bo postala sploh nepotrebna). Druga »disharmonija« pa je v tem, da je Novakovo zahtevo, naj danes, ko smo pred odločilnim mejnikom v pro-gresu družbe (ne vem sicer, pred kate-rim), Zveza komunistov v procesu od-miranja države kot avantgarda napravi »prvo gesto ter se v svojem bodočern programu ukine kot zaprta politična institucija«, Zveza komunistov v pro-gramu in dobršen del tudi v praksi že davno izpolnila, čeprav zaviralnih ten-denc in tudi birokratskega, zaprtega in^ monopolnega delovanja seveda še ni konec in nas tukaj čaka vse, komuniste in nekomuniste, še dosti dela. Matevž Krivic 0 konceptu mednarodne strani, repor-tazi in se kaj Ob prispevku urednika Inga Paša se mi zdi potrebno spregovoriti nekaj besed. Urednik omenja v svojem članku »O konceptu strani« v 12. št. Tribune, da je redno prihajal v konflikte s pisei takih reportaž, kakršna je Jbila v isti številki objavljena reportaža P. č. s potovanja po Sovjetski zvezi. Nl mi znano, da bi ob-stajali kakršnikoli konflikti med P. Č. in urednikom, preden je ta stresel nanj svo-jo filipiko. Prav tako mi ni razumljivo, kaj naj bi bilo slabega v »mladopotovsko začetniškem pisanju«. Ni vsakdo ljublje-nec bogov. Ingo Paš se je sarn zelo dobro ocenil kot »samovoljni in oblastniški ured-nik«, posebno še, ker se. je poslužil svo-jih uredniških pravic zato, da je ome-njeno reportažo opremil s svojim spfem-nim dopisom in tako hotel postaviti av-torja reportaže na sramotni oder. S takim ravnanjem prihaja urednik Paš v kontradikcijo s svojim konceptom: po eni strani trdi, da »ne pojmuje Tri-bune kot list uredništva in ozkega kroga njegovih stalnih sodelavcev ... m a r v e č dejansko hot Iist študenlov s a m i h« — po drugi strani pa tem »študentom samim« grozi javna graja urednika, kolikor bo sledn.ji njihove pri-spevke ocenil kot »mladopotovsko začet-niške«. Tak postopek urednika se mi zdi v nasprotju s »temeljnim konceptom Tri-bune«. Za taka obračunavanja so po mo-jem mnenju edino primerno mesto se-stanki urednikov s sodelavci. Urednik v svojem Konceptu nadalje na-vaja, da »se nagiba iz mednarodno štu dentskega v smer zunanjepolitičnega. Ob tem pa naj ne bi smela trpeti specifična študentska problematika«. Pripominjam. da mi lastne izkušnje s potovanj po tu-jini in s študentskih mednarodnih semi-narjev kažejo, da n>ed mednarodno poli-tiko in problematiko mednarodnega štu-dentskega gibanja ni kakih ostrih meja. Nasprotno, mednarodni položaj irt razmer-ja sil v svelu se /elo jasno odražajo tydi v mednarodnem študentskem gibanju. Kot urednik mednarodne strani Ingo Paš nedvomno spremlja publikacije medna-rodnih študentskih organizacij in bi mu bile tako te stvari lahko jasne. O proble-matiki mednarodnega študentskega g< banja bi r>d spregovoril bolj konkretno kdaj kasneje. Kot bralec si prav tako kot uredtiik Paš želim čim več »v resnici duhovito in originalno napisanih reportaž in poto-pisov esejev«, veliko bolj kot slabo argu-mentiranega filozofiranja o strahu in po-gurnu naših novinarjev. Soglašam z ured-nikom o oceni dosedanje mednarodne stra« ni, čeprav ta situacijo slika preveč črno-belo. Problematična se mi zdi njegova analiza za to stanje. Ne samo, da pri-spevki pogosto niso bili kvalitetni, včasih jih sploh ni bilo, mednarodna stran je bila potem napolnjena s fotografijami, ki so v skrajni sili priskočile na pomoč. Urednik navaja tri poglavitne vzroke slabosti, ki po njegovem veljajo za ves naš dnevni tisk: delikatnost obravnavanja zunanjepolitične problematike in ponianj-kanje poguma ter strokovnosti piscev. Nadaljevanje na 9. strani TRIBUNA STRAN 3 Razgovor s Cirilom Blagotinškem delegatom mariborskih studentov na VIII. kongresu ZKJ Ciril Blagotinšek, ki so ga mariborski šludenti izvolili za svojega delcgata na VIII. kongresu Zveze komunistov, je sedaj študent drugega letnika Višje tehniške sole v Mariboru. Zaprosil sem ga, da je za bralce Tri-bune odgovoril na nekaj vprašanj. Kakšna je predkongresna aktivnost ma-riborskih študentov? »Jasno je, da bo osmi kongres široko in demokratično iskanje najustreznejših rešitev problemov, teženj in misli vseh delovnih ljudi Jugoslavije. Zaradi tega je predknngresna aktivnost našla tudi ugo den odmev med mariborskimi študenti. Sa-mo delo se je razdelilo na dve obdobji: prvo se je nanašalo na študij predkon-gresnega gradiva po aktivih ZK, kar je kasneje prešlo na širše razprave. Razpra-ve so bile živahne in vsebinsko bogate. V glavnem so bile usmerjene v obravna-to vprašanj, ki so specifična za posamez-ni šolski zavod. Če naj ocenim ta prvi del predkongresne dejavnosti, lahko po-vem tos da je bilo de!o vsekakor pozitivno in koristno. Vendar se mi zdi, da je delo potekalo po nekoliko preveč ustaljenih metodah.« Kako se komunisti s svojim delom uveljavljajo v aktivnostih Zveze študen-dentov? »Zveza študentov predstavlja področje, kjer se lahko študenti komunisti s svo-jim delom neposredno izkažejo. Biti bi morali aktivnejši, saj imajo idealne pri-ložnosti, da tu širijo in zagovarjajo pra-vilno miselnost med ostalimi študenti. Svojih dolžnosti pa se mnogi komuni-sti premalo zavedajo. Zato leži skoraj vse breme na nekaterih posameznikih, ki za-radi prevelike obremenitve dela ne more-jo dosledno opravljati. Menim, da je kriv-da tudi v slabi povezavi med vodstvi Zve-ze komunistov in Zveze študentov, seveda le na nekaterih šolah. če bi se ti bolj po-vezali in skupno pristopili k izvajanju programa dela, bi bili rezultati mnogo boljši.« Kaj predlagaš k izboljšanju idejno-vzgojnega dela na mariborskih višjib šo-lah? »Na to vprašanje sem delno odgovoril že s prejšnjim odgovorom. Moram pa dodati še to, da >iaj pedagoški kader s svojo miselnostjo in delavnostjo bolj usmerja in vodi študente pri delu. To velja predvsem za kader na srednjih šo-lah. Sedaj ugotavljamo, da prihajajo ab-solventi srednjih šol na višje šole s po-manjkljivo tovrstno izobrazbo. Ker je tra-janje študija na naših višjih šolah krat-ko, je skoraj nemogoče nuditi študentom še osnovno ideološko-politično znanje. Mi smo prisiljeni to delati, kar pa nam vza-me precej časa in dela, ki bi ga sicer lahko posvetili bogatejšim oblikam.« Ciril je poln misli in idej. Je dober študent, vključuje pa se tudi v delo Zve-ze študentov, predvsem na ideološkem po-dročju. Zato mariborski študenti pričaku-jejo, da bo zaupanje in želje na bJižnjem kongresu dobro opravil. Franc šilec IV. SKUPŠČINA VIŠJE EK0N0MSK0 KOMERCIALNE ŠOLE PRIBLIŽAJMO SE PRAKSI letno skupščino šole. Na skupščini so v glavnem govorili o profilu diplomanta šo-le ter o nujnih potrebnh v bodočnosti. Na šoli si prizadevajo, da bi ustanovili inštitut za gospodarska vprašanja s pod-ročja ekonomije, saj bi lahko s tem zelo mnogo priponiogli k oblikovanju diplo-manta šole. Kljub relativno kratkemu obstoju šole uprava že misli na ustanovitev druge stop-nje, ki pa se bo bistveno razlikovala od II. stopnje ekonomske fakultete v Ljub-Ijani. Diplomanti te stopnje bodo pred-vrsem praktično usmerjeni za delo v go-spodarskih organizacijah. V razpravi so poudarili, da bo moral vsak študent, ki bo dokončal prvo stopnjo, najprej opra-viti določen pripravniški staž dveh let na delovnem mestu v gospodarski organiza-ciji, šele potem mu bo dovoljen vpis na drugo stopnjo. Na ta način bodo lahko še bolj uveljavili geslo šole: »Teorija za prakso!« Šoli je potreben tudi oddelek za meha-nografijo, saj bodo tako specializirani od- IVf ARIBOR V BESEDI SLIkl IN GLASBI V ponedeljek, 26. okt. je bila v SNG V Mariboru prireditev z naslovom Mari-bor. moje mesto, oziroma Maribor v be-se:li, glasbi in sliki. Predstava je bila v okviru mariborske kulturne revije. Kljub zapisku v Večem, da je prireditev uspe-la, si upam trditi nasprotno. Bila je sla-ba, nedomiselna, okorna, skratka, vse je šlo zelo po »domače«, bila je slaba, čeprav so za njo stala znana mariborska ime-na. Za nizko kakovost so krivi vsi (.bolj ali manj seveda) avtorji in interpretator-ji. Za tekstovni del je skrbel France Fi-lipič, za likovni Maks Kavčič in za giasbo Vlado Golob. Na sporedu so bili teksti, ki govore o Mariboru in njegovi okolici pred vojno, med njo in po njej. Vmes so projecirali slike mariborskih li-kovnih umetnikov. Tu in tam se je oglasi-la pesem ali glasbena spremljava z gra-mafonom. Tako se je spored spremenil v ilustracijo posameznih literarnih tekstov, in to s slikami, ki so nudile le neke vse-binske asociacije s tekstom. Te slike so nastale popolnoma neodvisno od besedila, in posledica je bila povsern razumljiva. Namesto da bi se gledalec lahko po-svetil gledanju slike, ga je motil recitator in. obratno. Kaj ima recimo Glazerjeva pesem Pogled z mostu skupnega s Kav-čičevo sliko Maribora, pač ne vem. Tako so bili izbrani tisti teksti in tiste slike, ki so se, pa čeprav nasilno, dotikali mesta. Enim in drugim je bila storjena sila. Ker je bila v ospredju tema umetnine, sta bili kvaliteta in umetniška vrednost seknndarnega pomena. Tudi nasilna težnja kronološko prikazati življenje mesta od " prve svetovne vojne do danes je izzvene-la narejeno, primitivno, enostavno. Kaj je avtorja teksta Ffanceta Filipiča pripravi-Io do tega, da je jel razlagati povsem ne-likovno (nmpak literarno), mi ni in ni jasno. Sploh pa je bilo besedilo dokaj patetično. Glasba ni bila v napoto, čeprav je bilo očitno, da je bila spremna glasba k recitacijam slučajna in se recitatorji niso ozirali na njen začetek in konec. Izvedba tega ponesrečenega teksta je bila slaba. Najbolj je motila tehnična iz-vedba, ki b> ne smela biti tako slaba za prireditev v gledališki hiši, opravičili bi jo lahko le v slabo opremljenih podežel-skih. dvoranah. Diapozitivi so bili skoraj praviloima prekasni ali celo zamenjani. Režija Borisa Brančka je bila preenostav- na. Po desetih minutah programa je bilo jasno, kako bo predstava potekala do konca. Vse se je ponavljalo. Ali je bila dolgofcrajna tema njegova zamisel ali pa tehnična napaka? Interpretatorji Mileva Godinova, Jankova, Rado Pavalec, Slavko Jug, Milena Muhičeva, so bili srednje sla-bi. Ugajala je le Jankova in Muhičeva, Godinova je bila sentimentalna in se je motila, Pavalec patetičen, ne vem pa, zakaj se je med recitatorji pojavil pe-snik Slavko Jug, ki seveda ni ustrezal. Tekst je brala KataliAičeva, napovedoval-ka mariborskega radia. Zdi se mi, da bi se podobnih, sicer izvirnih zamisli, morali lotiti bolj profe-sionalno, torej resno. Kako je mogla iziti v Večeru tako ugodna vest o prireditvi, mi tudi ni ja-sno. Ali ni to za mariborsko obveščanje vse prevečkrat tako nekritično? S tem se vendar samo slepimo in ostajamo še na-prej na nizki ravni, kar je oimenjeni ve-čer potrdil. Tudi število gledalcev ni bi-Io ravno toliksno, da bi to omenjali v listu. Tone Partljič delki, npr. oddelek za knjigovodstvo in finance, ogromno pridobili pri praktičnem znanju, zraven tega pa bodo lahko takšni strokovnjaki vpeljali v podjetja sodobne metode beleženja poslovnih dogodkov. Se-veda je za to potrebnih precej sredstev, vendar bi takšen oddelek bil prej ko slej nujno potreben in vprašanje sredstev ne bi smelo predstavljati nepremagljive za-preke. Vsekakor moramo posvečati veiiko pozomost izobrazbi naših bodočih stro-kovnjakov, saj je kakor v Sloveniji tako tudi po vsej Jugoslaviji veliko pomanjka-nje ekonomistov — praktikov in z investi-cijami v strokovne kadre bomo lažje po-spešili in uravnovesili razvoj našega go-spodarstva. študentje so naoeli vprašanje o preobre-menjenosti študenta v sodobnem načinu študija ter razpravljali o načinih študira-nja. Ugotovili so, da bi bilo zelo dobro UiStanoviti debatne skupine, ki bi razprav-ljale o aktualnih ekonomskih vprašanjih, saj gre danes razvoj s takšnim tempom naprej, da študent ne sme in ne more prebirati samo skript. Vsekakor so pri ustanovitvi takšnih skupin največji -pro-blem prostori . . . DTužabno življenje na šoli je prav tako šibko, čeprav je vpisa-nih čez tristo rediiih študentov. Zaradi te-ga se je uprava šole odločila, da bo z ad-ministrativnim posegom poskusila dati štu-dentom nekaj kulturne izobrazbe. Prire-dili bodo nekaj predavanj o razvoju glas-be ter o likovni umetnosti. Študentje so predlagali ustanovitev kulturnih sekcij na šoli sami, saj da odbor Zš MVZ vse pre-malo konkretnih tešitev. Vprašanje je sa-mo, ali bodo vsi ti načrti, o katerih so študentje na skupščini razpravljali, res re-alizirani. Potrebno je močno vodstvo in brezhibna organizacija, le na ta način bo-mo kaj dosegli., Z administrativnim pose-gom bomo poživili tudi športno dejavnost, saj se bo moral vsak študent nekajkrat udeležiti kakšne vadbe, ki pa bodo v glav-nem igre z žogo. Skupščine so se udeležili predstavniki skoraj vseh višjih šol z isto usmeritvijo v Jugoslaviji in predstavniki visoke. šole za ekonomijo iz Berlina, s katero ima VEKŠ že podpisano pogodbo o sodelo-vanju. Skupščina je v glavnem uspela, ven-dar je premalo Itudentov razpravljalo o materialnem položaju študenta. To je bila pravzaprav edina pcmanjkljivost skupšči-ne, in v bodoče bomo morali posvetiti te-mu vprašanju mnogo več pozornosti kot doslej. -niš SE: NELGODEN REZULTAT V zadnji številki Tribune smo lahko prebrali zapis Draga Mirošiča Neugo-den rezultat, ki govori o deležu mari-borskega dipisništva pri oblikovanju koncepta kritične in angažirane Tribu-ne. Pisec je z nekaj aspektov posku-šal osvetliti razmere v mariborskem dopisništvu, vendar mu je to samo del-no in enostransko uspelo. Ko sta se pred letom dni »združila« Tribuna, list Ijubljanske univerze in Katedra mariborskih študentov, je ma-lokdo pomislil na to, da se združujeta lista s popolnoma različnim koncep-tom urejanja, z bistveno različnim za-ledjem bralcev in različnim namenom izhajanja. Danes ni nobena skrivnost, da je bila »združitev« neprostovoljna in da so med tedanjima uredniškima odboroma vladala določena nesoglasja, TRIBUNA STRAN 4 ki so se mannifestirala na IX. konfe-renci jugoslovanskega študentskega tiska v Mariboru. Pobudniki združitve bi takrat vsekakor morali upoštevati te argumente. Argument izoblikovanja enotnega lika slovenskega študenta, ki ga pogosto orhenjamo kot glavni motiv združitve, je delno za lase povlečen. Z istim motivom bi najprej lahko zdru-žili univerzitetni odbor Zš in odbor Zveze študentov MVZ, saj predvsem ta dva po svojih močeh oblikujeta lik slo-venskega študenta vsak na svojem področju in na svoj način. Prav tako bi z istim argumentom naredili iz ma-riborskih višjih šol prvostopenjsko podružnico Ijubljanske univerze, saj bi le tako izoblikovali« enoten profil slo-venskega študenta, sodobnega svobod-nega intelklualca«. Vsem je jasno, da so mariborske višje šole usmerjene v vzgajanje prvostopenjskih strokovnja-kov, ki se bodo po dveh ali treh letih študija vključili v proizvodnjo. Mislim, da se v sedanji situaciji lik prvosto-penjskga študenta bistveno razlikuje od študenta, kar je edino pravilno. Po formiranju dopisništva Tribune v Mariboru se je zbralo večje število sodelavčev. že v začetku je bilo jasno, da za okrog 30 nekdanjih urednikov in sodelavcev Katedre pri novem listu ne bo dela. To je bilo v času, ko je Tri-buna komaj iskala in razvijala koncept kritičnosti in angažiranosti. Zaradi za-nimanja kadrovskega vprašanja in slabe delitve dela je po določenem času v dopisništvu ostala skupina so delavcev, ki se je v / delo pri Katedri vključila pri zadnjih petih številkah. Razumljivo je, da ti sodelavci. štu-denje prvih letnikov in srednješolci, niso bili in niso sposobni pisati prob-lemskih člankov, vsaj ne tako globoko zajetih kot sodelavci Ijubljanskega uredništva, večinoma študentje druge stopnje fakultet z hekajletno prakso v novinarskem udejstvovanju. Mladi ma-riborski sodelavci so šele iskali in še iščejo svoj izraz. Tovariš Drago Miro-šič je pri svojem zapisu gotovo poza-bil, da je Tribuna porabila do svoje izgradnje do koncepta kritičnosti in angažiranosti 14 (štirinajst) let, Drago Mirošič pa to zahteva od mariborske-ga dopisništva v slabem letu dni. Kaj je bistvo kritika in kje je res nica? Ne oporekam resnici, da je ma-riborska rubrika med tremi ali štiri-mi »slabšimi« rubrikami v Tribuni, ki nosijo poteze preveč gole informativ-nosti in neangažiranosti. Informativ-nost na mariborski strani je bila re-snično na prvem mestu in je le proti koncu preteklega študijskega leta za-čela kazati prve znake kritičnosti. Ob prvih številkah tekočega študijskega leta pa je bila ponovno zgolj informa-tivna. Kritika, da so članki nekvali-tetni, ne odgovarja resnici, saj je ured-niški odbor na sejah kritiziral le pre-majhno obravnavanje problemov in ne nekvaliteio (večine) člankov, saj so bili ti v. redu in skrbno napisani. Ugotovitev pisca, da ni bilo napisa-nih tako kvalitetnih člankov, da bi prodrli na prvo stran ali na v notra-njo rubriko, se mi zdi pavšalna, med-tem ko je bilo sodelovanje v kulturni rubriki, humorju ter še mogoče v športni rubriki kaj več kot to, in ne ka-tega sodelovanja obiti. Majhna analiza pokaže, da je bilo na humorju približ-no 30 odstotkov pisanega humorja (humoresk, aforizmov) mariborskega, na športni strani dvajset odstotkov, na straneh kulturne rubrike pa so ma-riborski sodelavci redno obveščali o kulturnih dogodkih in načeli tri ali štiri ključne problenie mariborskega kulturnega življenja. Nadalje govori pisec o vnemi od-bora Zš MVZ za ustanovitev lastnega glasila. Mislim, da je trenutna situaci-ja najugodnejša za ustanovitev lastne-ga glasila in da je akcija odbora Zš edino pravilno zahtevala od tega od-oora, ki mu nismo niti formalno dall važmjših spremembah v uredništvu (razen, da je plačeval račune za mari-borsko dopisništvoj, da se v večji meri angažira pri urejanju notranjih zadev, je nesmisel. Razen tega je pobuda za izdajanje lastnega glasila prišla iz vrst študentov in je razumljivo, da se je odbor Zš aktivneje tx^'"^' *emu vprašanju. Slavko Fukl O tribunini kritičnosti Kntiko m Kiitičnost je nujno potreb-no še naprej razvijati. Oshova, ki jo imamo sedaj, s tega aspekta, je nezado-voljiva. Dotaknil bi se našega časopisa, časopisa slovenskih študentov Tribune. Menim, da bo uredništvo toliko samokri-tično in bo objavilo, posebno pa upošte-valo, moje besede. Tribuna se mora boriti proti družbeno-politični pasivnosti študenfcov. Tribuna mora postati izraz študentov in ne le gla-silo ozkega kroga stalnih sodelavcev ali celo glasilo uredništva. V prvih dveh dosedanjih številkah so biii avtorji večine objavljenih člantkov uredniki Tribune. Strinjam s^, da tudi uredniki sodelujejo s prispevki v našem listu, menim pa, da je večja dolžnost urednikov, da skrbijo, kakšni članki se objavljajo in praprečijo objavljanje neod-govornih člankov. če ne bi bilo prisgevkov drugih avtor-jev razen prispevkov urednikov in tova-riša D. D., bi se človek potolažil, toda prispevkov je bilo dovolj. Po mojem mne-nju je bila večina neobjavljenih člankov bolj primerna za objavo kot članki: No-gometaši Olimpije — študentje, Velike te-žave novincev, Glosa o javni koristi, Štu-dijski režim in neizpdlnjeni pogoji in še nekaj drugih. Vsi so dali absurdno dezin-formacijo. Clanek Nogometaši Olimpije — študent-je je dobil že v drugi številki primerno fcritiko. Upam, da bo tudi članek Glosa o javni koristi deležen padobnega. Ceprav nisem pravnik, se z marsičem v tem članku ne strinjam. Želim, da si ta čla-nek dobro ogledajo pravniki ali pa tisti, ki delajo na področju te problematike, če sodi tak&no interpretiranje za objavo \* časopisu. Nimam namena, dn bi temeljito ana-liziral pomanjkljivosti prvih številk Tribu- ne. Hocem s-e docakniti le dveh člankov v drugi številki, ki jih je priobčil tovariš urednik pod šifro -iv. To sta članka Ve-like težave novincev ter študijski režim in neizpolneni pogoji. Ob članka sta bila zelo obsežna, nisba pa imela ne repa ne glave, da o vsebini ne govorim. Ne pišem zaradi osebne inferiomosti, ker ni bil objavljen moj članek Ali ča-kamo na deus ex machino, temveč zato, ker je izrazil sekretariat socialno^ekonom-ske komisije UO ZŠJ, da je bila socialno-ekonomska komisija prikrajšana, ker za moj članek o kreditiranju in subvencioni-ranju skoraj ni bilo prostora. Objavljen je bil zelo nepopolno. Pišem tudi zato, ker sem prepričan, da je omenjeni tovariš urednik povzel ideje oziroma celo stavke iz mojih obeh člankov. Mnogo so mi oči-tali, zakaj dopuščam objavljati v oasopisu prispevke ljudem, ki se ne spoznajo na socialno-ekonomsko in študijsko problema-tiko. Oba članka omenjenega avtorja sta bila namreč neargumentirnna. Veliko težave novincev ter študijski re-žim in neizpolnjeni pogoji. V obeh član-kih je mnogo idej oziroma celo stavkov iz mojega neobjavljenega prispevka, ki go-vori o težavah novincev na socialno-eko-nomskem in študijskem področju ter iz mo-jega nedosledno objavljenega čltnka Nov način subvencioniranja. O reformi študija sem govoril že v prvi številki Tribune v razgovoru ob izmenjavi študentskih delov-nih brigad (Kontrast v našo škodo). Ome-njeni urednik interpretira v »svojem« članku, da je pritok študentov novincev letos mnogo večji kot pretekla leta. Nava-ja letošnji vpis novincev na posamezne fakultete, ki je absolutno netočen, saj se je po vseh fakultetah vpisalo večje šte-vilo novincev. če pogledamo številko o Le-tošnjem vpisu, ugotovimo, da se število vpisov novincev, s primerjavi s številom iz lanskega leta, ni bistveno spremenilo. Sedaj bi vprašal tavariša urednika -iv, kje je dobil podatke: — da spijo v Kolegiju po trije štu-dentje na eni postelji? — o kredith, številu letošnjih prijav-Ijencev, o poroštvu? — o reševanju prošenj v Akademskem kolegiju? — o podražitvi hrane po letu 1964? Še bi lahko vpraševal. Naj še enkrat omenim, da je imel n»6j neobjavljeni prispevek naslov: Ali čaka-mo na deus ex machino. Tovariš -iv pa je v »svojem« članku napisal skoraj enake besede, vendar je povedal čisto nekaj dru-gega. Upam, da bo tovariš -iv ugotovil na-pako. Za boljšo orientacijo povem, da je napaka velika. Nastala je verjetno zaradi nepoznavanja latinskih izrazov. Stavek je povsem kontrasten mojemu naslovu r\.e-objavljenega člankn, čeprav so besede skoraj enake. S predlogom osnutka statuta Tribune, ki je izšel v tretji številki Tribune, se v glavnem strinjam. Menim pa, da predlog osnutka govori predvsem o spremembah v formalni organizaciji dela, pogrešam pa vsaj okvirnih smemic za vsebinsko delo lista, ki ga urejajo začasni uredniki. Ker sodim, da se bodo dosedanji za-časni uredniki potegovali za svoja urednr-ška mesta tudi v prihodnje, bi želel, da se skušajo le-ti že sedaj držati predloga osnutka statuta Tribune, le tako si bodo zagotovili zaupanje študentov. želim, da objavi uredništvo v prihod-nji številki še svoje predloge za vsebin-sko delo, ker mislim, da se dosedanji uredniki držijo določenih smernic. To bo gotovo zanimalo širšo študentsko javnost. Posebno priporočam to objavo, ker bo skupščina UO ZŠJ šele v decembru. Veseli me, da predlog osnutka statuta Tribune teži, da študentski list preraste sindikalistiono ozkost in mora postati gla-silo vseh študentov — vse univerze. Le Tekmovanje za boijši učni uspeh Nedavno se je zaključilo okrajno (tek-movanje za izboljšanje učnega uspeha na srednjih šolah ljubljanskega okraja To akcijo je pred dvemi leti razpisala komi-sija za ižobraževanje pri OK ZMS Ljub-ljana v sodelovanju s svetom za šolstvo pri okrajni skupščini Ljubljana. »Namen tega tekmovanja je bil, da se izboljša učni uspeh, ki je bil v prejšnjem šolskem letu ponekod porazno nizek (tudi pod $Q odstotkov),« je poveciai predsed-nik komisije GORAZD MIŠIČ. »Poleg tega smo s tekmovanjem poskusili zajeti naj-širšo dejavnost mladine na srednjih šolah: od že omenjenega učnega uspeha, preko problemov idejnosti pouka, do vseh in-teresnih svobodnih aktivnosti.« V prvem letu tekmovanja je bilo pre- cej skeptično. Dejansko tekmovanje v zn-ne prepozicije . . . zato je bilo razumljivo, da so marsikje gledali na tekmovanje pre-cej skeptično. Dejansko tekmovanje v za-četku ni bilo uspešao. Prej bi lahko rakli, da je to povzročilo jezo posameznih šol, ki kljub dejavnosti zaradi neizdelanih kri-terijev tekmovalne komisije. niso dobile nagrad Uspešnost drugega, za zdaj zaključene ga dela tekmovanja pa nam kažejo zelo konkretni rezultati. Izmed 38 šol, toliko jih je vzdržalo do konca tekmovanja (na začetku jih je bilo prijavljenih 83), je do-bilo nagrade osem šol: gimnazije iz Škofje Loke. Kamnika in Kranja, TSŠ, KMRL, no-vomeške učiteljišče, zobotehnična šola iz Ljubljane in izobraževalna centfa za trgo- vino in gostinstvo ter kovinski center z Viča. Na vseh prijavljenih šolah, posebno pa še na omenjenih, se je zelo povečal trud pri učenju, kar je prav gotovo posledica doslednejših metod dela Zveze mladine in šolskih skupnosti. Dijaki so pokazali večje zanimanje za probleme učnih načrtov, od-nose med njim in profesorji (v tem pri-meru ne pretiravamo). Vse to je predvsem petekalo v okviru internih razgovorov. pre-ko mladinskih ur, seminarskih nalog. in-teresnih krožkov, srožkov za samopomoč, predavan.j .« Tekmovanje je pokazalo precejšnje rezultate na področju izbolj-šanja učnega uspeiia, v zrelem pristopa-nju do vseh pojavov na šoli, do javnega ocenjevanja — počasi dosegamo tisto taJco bo zanimiv aa šfcudenfce in tudi za našo širšo javnost. ' Martin Stiplošek-Tine Veseli me, ker se glede usmeritve Tribune popolnoma strinjava. Ker se mi zdi del tvojega dopisa mnogo po-membnejši kot nezadostno premišljeni in argumentirani napadi na posamezne sestavke, objavljene v prvih dveh le-tošnji številkah Tribune, bcm torej nekaj vrstic odgovora, ki ga terja od mene, posvetil tem pomembnejšim vprašanjem. Praviš, da se s predlogom os-nutka statuta Tribune, ki je izšel v tretji številki, v glavnem strinjaš, pogrešaš pa vsaj okvirnih smernic za vsebinsko deto lista in te smernice naj bi po tvojem nakazali uredniki po-sameznih rubrik. Menim, da bi bila objava manifestov, ki naj bi jih sesta-vili in v njih obrazložili svoje kriterije urejevanja povsem odveč, saj je ce-loten list odprt vsem študentom, seve-da tudi tistim, ki se z delovi uredni-štva ali posameznimi sestavki ne stri-njajo. Te poti bi se bil lahko poslužil tudi ti, v kolikor se z mojima dvema sestavkoma nisi strinjal. Podatke, za katerih izvor me izprašuješ, sem dobil od tebe, ko sem te zanje prosil, saj si prišel k meni na razgovor kot P/ed-stavnik socialno ekonomske komisije, ne pa kot prizadeti avtor sestavkov, ki zaradi kvalitetne neustreznosti niso našli mesta v Tribuni. Verjemi pa, da o materialnih vprašanjih študentov, študijski reformi in še nekaterih vpra* šanjih, ki jih navajaš, nisva pisala prva ne ti in ne jaz, zato je iskanje sorodnosti problematike in pristopa v najmanjši meri neresno. V kolikor sta te prizadela »neob-jektivnost« in »zmedenost« ostalih člankov, ki jih navajaš, se potrudi in napiši primeren odgovor saj to je na~ vsezadnje tudi tvoja dolžnost. Ivo Vajgl SREDNJEŠOLGl osnovno nacelo današnje (nič kolikokrat) reformirane šole in statusa dijaka na šoli, s katerim postaja subjekt učnovzgojnega procesa,« je še dodal Gorazd Mišič. Prav tako so tucli mladinske ure, o ka-terih so veliko razpravljali (in bolj malo naredili), prinesle novo vsebino dela, do-vršene in izpolnjene programe. Med mla-dino na šolah so prav te ure našle pravo mesto in tudi svoj smisel. Lahko zapišemo, da je dosedanje tek-movanje svoj obstoj (kljub slabemu za-četku povem opravičilo in da je bila popolnoma nova oblika dela na zelo širo-kem področju. Tekmovanje je doseglo svoj osnovni -na-men, saj preko učnega useha vrednoti dijake kot enakopravne člane šolske sjku-nosti, obenem pa smo dosegli doslednejše izpolnjevanje reformnih načel. Le v takem procesu ostaja šola vzgojitelj sposobnih proizvjalcev in upravljalcev naše družbe. Mitja Meršol Kaj je s klubi OZN v Pomurju V Pomurju so se pred nekaj leti poja-vili mladinski klubi OZN. Zelo hitro so se razširili in kmalu so postati ena važnih oblik udejstvovanja srednješolske, pa tudi ostale mladine. Najbolj delavni klubi so bili na soboških srednjih šolah: na gimna-ziji, ESŠ in učiteljišču. Da je bilo njihovo delo res uspešno, nam priča pohvala re-publiškega centra pred dvema letoma. Tako je bilo delo klubov v preteklosti. Kai pa sedaj? Ko nckoliko precenimo se-danje delo, ugotovimo, da od tistih začet-nih uspehov ni ostalo pravzaprav skoraj nič. Klubi OZN na soboških srednjih šo-lah le životarijo, pa tudi na podeželjn ni položaj nič boljši. Vpraštijemo se, kaj je pravzaprav povsročilo takšno stanje. Ali mladine res ne zanimajo več sodobni pro-blemi? Ne, vzroke moramo iskati drugje. Da je prišlo do takega stanja, je predvsem kriva kratkovidna kadrovska politika. Pred leti niso posvečali veliko pozornosti vzgoji mladih kadrov za vodstvo klubov. Klube so vodili večinoma dijaki zadnjih letnikov, ki dijakov nižjih letnikov niso uvajali v delo. Tudi seminarje za vodstva klubov, ki jih je vsako leto prirejal repub-liški center, so obiskovali le starejši člani klubov. Ko so ti dijaki zapustili zavod, je nastala vrzel, katere posledice so prav da-nes še posebno občutne. Mogoče je za tako stanje nekoliko od-govoren tudi ustanovitelj klubov OZN — republiški center, ki je v zadnjem časn pretrgal skoraj šleherne stike s posamez-nivii klubi. Vsekakor bi bila njegova na-loga, da bi od časa do časa kontroliral de-javnost klubov ter jim pri njihovem delu pomagal premagovati vsaj začetne tezave. S tem bi se nekoliko osamosvojili. Končno pa je lu še en važen faktor. ki zaviralno vpliva na delo. To so slabi mentorji klubov na posameznih šolah. Po-nekod so bili izbrani zelo neprirnerno. Svoje mentorstv« so vzeli le kot nujno zlo. Predvsem bi mentorji morali biti taki Ijudje, ki jih zanima sodobna problema-tika in delo z mladino. Po nekaterih šo-lah so mentorje kar administrativno do-ločili, ne glede na njihovo sposobnost in voljo do dela. Tudi povezava med posameznimi klubi je zelo slaba. Vsekakor bi bilo koristno, da bi se klubi tesneje povezali ter na ta način izmenjavali i~kušnje, ki so s? jih pridobili pri dosedanjem delu Ugotovili smo, da položaj pomurskih klubov ni posebno rožnat. Izhod iz te kri-ze, ki je} upajmo, samo trenutna, mora biti. Klubi bi se cimprej morali povezati z republiškim centrom ter zaprositi za po-moč. Izvoliti bi bilo potrebno primerne mentorje in vzpostaviti dobre stike s po-sameznimi klubi. Le na tak način bo delo spet steklo po normalnem tiru. -jak- MARKSISTICIVI KROŽEK NA UCITELJIŠCU V Murski Soboti Že lansko leto je na učiteljišču v Mur-ski Soboti uspešno deloval marksistični krožek, ki so ga ustanovili na pobudo di-jakov samih. Tudi letos bo krožek deloval. Obisko-vali ga bodo predvsem dijaki zadnjega let-nika in pa tisti dijaki, ki se pripravljajo na sprejem v ZK. Dijaki se t>odo v marksističnem krožku v obliki referatov seznanjali z aktualninji političnimi problemi doma in v - svetu, predelali pa tudi bodo program in statut ZKJ. — jak — TRIBUNA STRAN 5 mera za mero DVAKRAT AGRFTV Prvi večer: D. Garriok — A. Smole: »Vrh« in A. Medived: »Rendez-vous«. Uprizorili šUidentje petega semesiira dramske igre pocl vod&tvom prof. Vide Juvanove- Obe igri je režiral Franc Uršič. Drugi večer: B. Nušic: »Dva lopova«, »Oblast«. Upriziordli študenitje sedmega semes^ra dramske igre pod v-odistviOim prof. Mire Danilove. Ptto igro je režiral Dušan Mlakar, drugo Dušan Jtoivanovič. Gledališka šola sd ne more privoščiti eksperdmein-tirainja. Zato so predsta.ve študentov AGRFTV šolske im konvenoionalne- To je ob pomanjkamju njihove gleclališlke iizkušenosti razumljivo in v načelu pra-vilnio. Tudi javne predstaive so naštudirane pod vod-stvom pedagoga in sk> torej *udi te učna soov, za katero veljajo ista osnovna pedagošika načela kot za predstave na internih produkcdjah. Ta osnovna pe-dagoška načela pravijb, da se navo rodi le iz obvla-diovainja starega, da je brez solidnegia osnovnega gledališkega znanja »svojski stil« poza, da je brez široke klasične gledališke kulture modernizem eks-trevaganea, da je poseben umetaiškii izraz mogoče doseči le tistemu, ki je temeljito obvladal splošne elemente iger iai gledaliških izrazmh sredstev. Nad takim naednom dela se marsikdo, posebno pa šrudenije ALrKr i V samn, ne navdušuje preveč. Da so pri tem pač podobni tistemu konju, za ka-terega je trdil Hamlet, da mu trava prepočasi rase, ni treba praiviti, kakor tudi ne, da se dajo učna leta skrajšati le z intenizivnejšim delom, nikakor pa ne z vratotamnim skokom v »po—vsej—sili—moderno«. Pečat istih pedagoških načel nosita tudi obe pred-stavi, ki smo jih videli v Mestnem gledaiišču. Na-študiTani sta bili po viseh- šolskih pravilih i>n nista niti posikušali skriivati, da sta bili pravzaprav »šod-ski nalogi«- vendarle pa vetljajo za vrednost takega dela ista merila gledaldške estetdke fcot za vsako drugo odrsko Sftvaritev- Garrick — Smoletov »Vrh« je bil našuidiram hi-stoirično. Postous ožLvitve odrekega »empira« je bil za režiserja Franca Uršdča^in za igraice ^rd oreh. Zato je bil igran z obeuitao akornastjo in trdo borbo s formalnimi finesami salooslkega obnašanja. Vse-binska interpretacija, gradnja komičnih JOkov, je pri tem s^Jopila v ozadje, komedijska živost in ljubkost, ki je tekst nudi v izobilju, pa je manjkala. Mnogo bolje ,je bil pripravljen Medved'av »Rendez-vous«, ki je bil interpretacijsko posodobljen. Rahla vn Ijubez-niva k&rikatui^a čitalniškega odrskega čustvoivanja je predstavi prinesla živost in zabavnost in pravo gledališiko poetičnt) vzdušje- Tak način interpretacije teksta je zmogei rešiti resnično komedijske elemente te Medvedove igre, ki je bila sicer pisana za pro-vinoialni okus jare gOEposke njegovega časa Vrsta interpiretacij, ki se odlikujejio po uspelern karlkira-njux čitalniškega odrskega čus^vovanja < Nadja Vid-marjeva, Dare Valič, Marija Lojkova, Ivan Jezernik), dokazuje elastičnost in nes-tesnjenost osebni inven-cijd igralcev na videz nena.klonjenega pedagoškega kooicepba prt>f. Juvanove. &m Joco Žnidaršič, Pahljača (Z razstave v štitdentskem naselju) Predstaiva Nušidevih Dveh lopovov je zanimiva in diomiiselna študija »šinii« tipoiogije dvajsetih let. »šimi« vzdušje predstave je uspešno nadomestilo nušičevski stil, ki je, kot je že dolgo znano, za vse njegove odrske in^rprete izven njegove najožje do-movine neposnemljiv. Najuspešneje je realiziral režiserjev Koneept Mirko Bogataj, ki je uspel pre-gnesti tipiono nušičevskl lik beograjskega klipana v arsenlipenskega falota, ki ga odlikujejo o&tri in-teleiktualni poudarki, galarnteiost in aroganca. Koon-cept »šimd« igre je tako Bogataju omog^očil uvelja-vi*j. njegove najimpresivnejše igralske z-možinosti in usfcvaritd gotovo najzrelejši lik obeh večerov Druga Nušičeva ©nodejanka »Oblast« je postala osoiiova zanimivega režijskega eksperimenta režiser-ja Dušana Jovanoviča- Njegova predstava je doka-zala, da je tudi na AGRFTV iiniventifvnemu režiserju mogoee dati predstavi popolnoma svojsko lice. Nu-šicev tekst Oblasti jezastarel po svoji ldeji, dasd je oihraiiil odrsko miitoavinost. Jovanovič je idejno preoriemtiral pojem oblasti iz nušičevega patriar-halno srbskega v pojem totaliitarizma iz poipretek-lih dni. To pa mu je narekovalo nove groteskne poanite in nesproščujfoče disharmonično vzdušje, kar je dosegel z vrsl,o anahronističnih domislekov in pri-jemov. Delo učinkuje ekspresivnio, sveže in grotesk-no. Ob močnih tipično režijskih izraznih sredstvih je stapdil pomen teksta in igralskih likov v ozadje, kar pa je balto učinkovibosti dela samo v prid. če je ob nen.aivadnem gostovanju študenitxw AGRFTV z obema Nušičema v Beogradu beograjska kritika zapisala ravno ob, tej predis^avi laskavo priznanje ljubljanski gledališfcd. aikademiji kfot še zmeraj najfooljši v dir-žavi, to gotovo ni bilo pretirano. Ervin Fritz SARTRE V Sl ()Vi\SCIM Po Datmogranji, &. jo je mogoče prebrati na mann strani jadnje knjige Jeana Paula Sartra, je letošnji Nobelcv nagra-jenec <3x> zdaj napisai pet knjig proze (Gnus, trilogija Pota svobode, Zid), aever dram (Muhe, Umazane roke, Zaprta vrata, H idič i« ijubi bog. \epckopani mrtveci, Spoštljiva vlačuga, Kean, NeKrassov, Zaprti v Alt&ni), pet Jsnjig lite-rarnih esejev (trije zveaki Sitnacij. Baudelaire in Besede), fcri knjige tilozofi.is (Imaginacija, Bitje in nič, Kritika dialektičnega uma) in tri knjige političnih esejev (.Raamišlja-nja o židovskem probiemu, Uvod v politiko — skupaj z Rooissetom in RCvsenthaloim — in Zadeva Henri Martin, ko menitarji J. P Sartra). V slovenščini smo za Sartra zvedeli dokaj zgodaj — kmalu po vojm je izšel prevod scvjetske brošure B. Pessisa »O eksistencializmu«, neumen in. a priori diskvalifikatorski pamflet, ki nas je očitno zelo prestrašil. Zvedeli sino, da je Sartre nemarna poJitična baraba, deka-dent in kapita.listioni apodoget, nemoralen tip, ki poveličuje gnusofco ie ptsimizfem. Nevarnost pohujšanja z dekadentnitn ifitiKolektivizmoim je bila za precej let ukinjena. Natx) si je prva upala objavUi obširen povzetek filozofske razprave Bitje in nič (povzeu dr Janez Janžekovič) revija Nova pot, glasilo Cirilmetodijskega- društva za Slovenijo. Kasneje je Državna založba Slovenije izdala knjigo petih Sartrovih dram < redakcija in oprernna beseda Dragice Ahačičeve). Založba cbzorja pa filmsiki =.cenarij »Igra je končana«. Perspektive pa 90 objavile povzetek Kritike dialektičnega uma (Taras Sermauner) Teorija in praksa je v eni zadnjih številk pre-vedla enega zadnjih Sartrovih aktualnih političnih faljtonov. Predlog švedskih akademikov nas je presenetil. Sartia, naji*esničnejšega in a.vtentičnega. sploh ne poemamo. Ne poanamo niti njegove literature niti integralnih filozofskih tekstov, aii pa si jiii — v zelo slabih pTevodih — lahko spo-sojamo od svojih južnih soseddv. Dej&tvo pa je, da je Sartre integralen del sodobnega bivanja. ki ga nd mogoče zanikati ali kratko malo obiti. Ne gre za taKo ali drugačno proslavljanje nagrajenca, ampak za oreprost.- in tudi kritično soočenje z neko zelo avtentično literaturo in filoeofijo, ki si je našla svoj prostx>r v svetu in sivojo vehko kreativno vlofeo. Nepoaredno konfrontacijo zato. da bcmo mogli potem manij pavšalno in omalovažu-joče govoriti o »kvamih dekandentnih vplivih z Zahoda«. P. S. Sicer pa je pri Cankarjevi zatožbi napovedan roman Gnus Ln v Sodobnosti študija v emocijah ter polernika o moderne^1 romanu. Kaj pa Sartre filozof? it— O AIENIRANIIi UREDMIKIH LEVI Z AS U K STIGLIi: IN HUMOR Novi slovenski film Franceta Štiglica Ne joči, Peter bi lahko uvrstili med partizanske filmske hu-moreske. 2krkaj sa resnično filmsko komedijo mu manjka Usta dim&mija, ki je za ta žanr bistvena, inpričevati mora namreč ontološko resnico, ker je le tako lahho ta resnica veljmma tudd za nas in nas zategadelj moralno prizadeva. V vsaki kome-dd}i (tudi }ilm&ki) ni namreč bMven humor cara-di humorja, temveč humor, ki mu daie realno družbeno osnovo iz različnih medčloveških odno-sov izhajajoča ironija. Zakaj humor mo>ra bili lo-gična posledica nekih lo&ičmh vzrokov. Zatc se re-snično angažirana in učinkovUa komedija vedavo družj. s satiro in obratno. Stigličev film pa je, zlasti po zaslugi scenarista Ivava Ribiča, v tem pogledu neskončno vaiven in nespodbuden. Vsebina ,ie drobna in sila krhka: dva sUira partizanska diverzanta, zmerom phpravljena na isjemna jimaštva, nekega dne v svoje nepopisno ilra skorafda politično neo&govorno ogoreenje do-bita posebno operativno nalogo: prepeljati morata tri pa>rlizanske otroke na osvobojeno ozemlje, Pot je polna igod in nezgod, katerih ena to partizansko oilpravo poveea še sa novega člana. Seveda si oba diverzanta ne moreta kaj, da ne bi spotoma vrgla v zrcek tudj sovražnikovega skladišča z municijo. S pomočjo &artizanske abveščevalke, kapetana Bri-ne. se skupina sreano prebije do osvobojenega ozemlfa. Vmes pa se sovražnik nekafkrat izteaže kot sila hvman družbeni subjekt, saj se mu kar inako stori, ko na puškiiu muhi wdi bežati mMe partizamke otročičke in mu pri tem sam od sebe sastane prst na petelinu; eden izmed Nemcev pa gre celo tako daleč, da v klepetu s preoblečenim partizanskim borcem zamenja mitraljez za nava-den pihalnžk. Vendar pa pričujoči film označuje določena pasebnost, ki jo sicer dokaj •"°d/ro zasle-dimo v filmih s partizansko tetnatiko. Film je na-mreč prestavljen v bolj ali manj individualno sfe-ro dogajanja, kjer danes že mitični element partij-ske discipline in adg&varnasti, ki jo filmi s par-tizansko snovfo večji del uspešno naglašajo, izgubi svojo brezosebno mitološko vsebino in se spremeni v docela osebno moralno disciplino in adgovornost. Komika, ki se tu nakazuje, je pfetemo situacij-ska in fe v tej svoji o"jliki panekod do kraja ba-nalna (na primer trenutek, ko Lovro objukuje Da-netovo smrt, nakar se ta kot zmagovalec prikaše iz grmovja) V celoti pa je zgodba krhka zato, ker fe povsem naložena na rame otroku in je tudi ve-čina komike iapeliana iz odnosa mali Peter — ostaii. Režiser si je s .em močno olajšal delo, sai nn splošno velja, da otroku ni težko nasmejati odras-lih. če reče na primer: Grem jujat, namesto lulat, je smeh tu. Na platnu pa vse skupaj učinkuje ke bol) komično- In očitno je, da je šel štiglic fi'm režirat z dobro pretehtanim računom: to bo film za široko pvbliko, dajmo ji torej več koncesij, pa bo z njirn tembolj zadovoljna. Tako se vrste kon-cesija za koncesijo, naivmast za naivn&stjo, površ-nost za površnostfo, nelogičnost za nelogičnoHjo, ki jo nujno spremlja neprepričljivosi, vse skupaj pa venča sentlmentalnost. Vse to pa tudi ponzroča, da film ni komedija, temveč le slaba humoreska, s pogostoma sila slabokrvno komiko, ki ji daieta ečeni šarm otrak, zaradi katerega je film očitno narejen, in dokaj uspešno humomo poantimna igra Zlatka Šugmanu. Ostali proiagonisti (Lojze Rozman, kot Dane, Bert Sotlar kot Lovro in Marda Potokctirjeva kot Majda dlias kapetan Brina) so ¦ bili v mejah, ki jim jih je dopušcala vloga, igraJ-sko mestoma na przv dostofni višini, slab pa je bil začeiek. Zelo učinkovita je na posameznih mestih Srebot-njdikom glmba, ki pa v celoii vendarle ne sapušča tako ugodnega vtisa kot druga njegova filmska glasbema dela. Očitno je, da Štiglicu žanr, ki ga v njegovem apusu predstavliata filma Tistega lepega dne in Ne joči, Peter, ne uspeva najbolje, niti ne v takšni meri, kot sta uspela njegova najpomembneiša fti-ma Balada o trobenti in oblaku te> Deveti krog, pač pa zastopata tisto plast njegovih filmskih siva-ritev, fci vodijo v določeno umetniško krizo, koli-kor ni ta kriza tudi siplošen pojav v našem doma-cem filmskem ustvarfanju in njegovem vrednoteniu ali pa, štrše pajmovano, v rutšem kuUurnem vk splošnem družbenem prostoru kot celoti sai bi se sicer ne moglo sgoditi, da slabokrvna štigličeva humorizimjoča sentimentalka prerme v Puli celo vrsto prismmj, film člov&k iz hrastovega gozda, zlasti pa njegov pro'agonist Mija Aleksič za odlič-no odigrano nasloimo vlogo, pa nobenega. Prav ta-ko se v nasprotnem primeru v kulturm rubriki Dela, ki je najbolj veren odraz te krize, verjetno ne bi moralno zgroženi razburjaU nad dejstvom, da lovenski kulturni delavci niso čutili pblrebe n-a straneh te rubrike ispovedati svojih mnenj o filmu Ne joči, Peter (glej članek Mnenfa o malem snajegktvcu, Delo 30- 10. tega leta- Tako simpto-nmtičrvo dejstvo bi kthko služilo kot pobuda, da se ta rubrika zamtsli nad samo seboj. Niko Grafenauer Splošni /ilozojski tekalienacije je treba razu-meti v pričujočem spisjieposredni zvezi s termi-eposredno povezanega s ¦jalne potrebe in volje. mskega ob^ega alienaci- nom svobode in tegc. kategorijo individualm Deduktivno zoževanje je hoče samo čim ko sebno situadjo, v kate proti svoji volji. Veru ifiteva nujnost noše ak- tivnosti-, da alienirano ali drugače ukinjar,*o goje za svojo dejav-no Pojem alienacve ph poleg mentalne nujno namreč je, da so v o vedno v osnovi politi afirmacije tudi nujno Kot javni delavci, časapisa, nas nujno m ibsedati kreontovska di-lema iz Smoletove An i Je Kreon kralpali je Kreon človek? Ali m« zaradi katerih bo ka glavu? In navsezadnje: kralj in v kateri drušb uredniki realizatorji l odtujeni nosilci direict Zastavljeno vprašan kot tribuna rasličnih ni več hlapec režimu, glavitna potreba — ko je nujno odtujena zat sanih determinant: ne iieje ponazoriti tisto po-večkrat znajdemo. Tudi icijo vedno sproti tako tako zagotavljamo po- >e — kljub redukciji — politično vsebino. Jasno katere struktura je še naše negacije in hkrati ičrae. io kot uredniki nekega reon-kralj dajati ukaze, Kreonta-človeka balela katero družbo je Krean-Kreon-človek? Smo kot delovne volje ali s?mo Ali man]: koordinatorji med splošno veljavnos rektive in njej navztfcriž-no individiUalno delovi budo? Vprašanje je, pri katerem časopisu sma^niki in v kateri družbi ta časopis izhaja. $amo no videz abstrakt- no, ker je splošno. Na Ani karakterizaciji Kcerla Marxa, da so novinar- ipci vladajočega režima, ne moremo pristati. i io, ker bi se v osnavi izrekali zoper režim, t k zato, ker je ta režim ¦osaj v izhodišču spriji i z dejstvom, do bo po- stopoma ukinjen. Zdi tlane funkcija novinar- stva nekoliko drugačru !j pomembnejša: časopis idualnih pobud — suro- vih in ekstremnih z oi stranz, kakor pravimo — »fe v širšem družbenem procesu njemu enaka t partner. Njegona po- k sinteza različnih indi- VTdualiziranih pobud ft j — in teznja: pomagati pri ukinjanju njeffovei blastništva. In podpirati afirmacbjo posamezneg tibodnega, demokratične-ga, »samoupravljalskeg, Antitetična osnova, i teri se gradi dramatičen spor med oblastništvo i individualiziraTio voljo, političnega ustroja druž- be. Ne sme namreč p račiti po oblasti predpi- i se vtikati v samo os- novo ukinjanja ooiasausaegu rezima. Ce se vanjo vtakne, dobi dialog takoj političen predznok. na-mesto družbenega. Prekvalificira se v vprašanje po-litičnega prestiža. Vedeti pa je treba, da niti »re-žim« niti individualizinih dei. Marsikdaj se namreč zaradi bega za (vloga režiserja kot pfo-o svetu, saj po&taja le čeviih predstav o *ej vi- ustvarjalea avtorjeve nekakšen koardinator ziji. Na Poljskem je pri nas zname ustvarj Sk.uszanke.) Panekod i ¦^eksta (npr. ©ksperiT Ob gostovanju Teatra zavzema med dvanajis štririindivajsetimi gle no mesto, pa smio sj razš-irjem tip literarne poudarjalo tudi vodsfc ledaiiškem življemju, ki lahiiilo po tetu 1956, poudarjainje igralčeve kudt igralstva. Ne 'mislAm ifralc&v med občinfbvom, ka, ampak na vpliv tega malo režiserjeiv, ki bi z močnim osebnim koiM m uveljavili v predstav-ljenih delih svojo inta tecijo izpovedanih resnic in še te po navadi fesorja n& varšavska igralski akaderaiji, igra ojihove gledališke skupine pa je njen rektor.) Kuilt igralsttva se pi m gledališču kaže v tem, da jim je dober igral« tlla in omega gledališča«, vendar pa le zato, toer tnjega ne bi bilo mogoče verno pranesti avtorje misli na oder. Torej jim je le inst.rumenit, čepia ijvažnejši, drugače pa jim gre za čim večjo ^"^ fr08' teiks-ta, za. čim bolj plastično in nespremet o posredovanje aivtorjeve besede- Imenujejo se- Dtoo gledališče, in res v njihovem repertoarju fladujejo sodobne drame (Beckett, Frisch, lon« O'Casey), igrajo pa tudi klasične tekste, aa ka* mislijo da lahko ljudem tudi danes še kaj pttv Za vse pa so poudarili, da jih nočejo spreminj ali po svoje interpretiratd, v se pravi, da starejših iri nočejo po&odobljati, to je približevati sodotn« občutju sveta: vsi fceks"! naj ostanejo takšni, k) aii so bili ob svojem na- stanku. O smiselnosti: ama upravroenas'1 ali ne- upravičeno&ti taitoega 1 »pta &wio Lafoko razaniš- ljali prav ob programu wvega gostxwanja pri nas. Prvi večer so Lgrali A sto tridesetimi leti na- pisano komedijo paljs , kanediografa. A. Fredira Preužitek. To je igra, k B s svojimi tipi — oderuhi, . zapravljivimi mladenifi i, v obliki, v kakršni je nastala, lahfko sarno š (prizade^ zabava V gle- diališkeim listu je sicei iranlo razmišljanje G. Za- palske iz leta 1900, k v& do dela neko globljo noftranjo zia^vzetnost (fll ta lepa, čeprav bledia cvetka, ta uboga deki jiirn žvrgolenjem razv« tipoiv. To je, mislim v začetikti.« ifcd.) V« statični tipi pirav pnoblematskeiga ne stšcer bravurno i bil morda le preveč držo so imeli B telem oblačilu, ni s svto-te jazibečje jame žLvaliskih sa^ira, kot se je zdelo nas danes ti standardno ibajo, niičeisar skupnega, ob njih, pbtsebinio ne ob T. Loimnickega, ki je Malo bolj sodoibno Jtotowioka, Orgora T- Su- rowe in Filip M. Czechowicza, vendar pa je bi pretekiosti, ki je v svojem času bila gjo^ovo neprimerno bolj pomeimibna) primea" Trdoglava T. Fijewskega, ki je tako igran v sivojem času gotovo zbujal grozo, ki je danes seveda ne. (O kaki notranji angaairaniOiSti ob taki predstaivi, verni napisanemu, torej sploh ne raoremo govoriti, k©r le od zunaj radovedno aii pa tudi ne — samo opazujemo. SmejemD se prevsem igralEikeiD edeinen-txDim in po tej sfcrand (zaradi jezika) je za inozem-strvo igra morda dobro izbrana (že prej so z njo gtostovali v Londonu.) Morda je bila preds^ava naj-bolj zanimiva prav za poklicne tovariše igralcev, in sicer strokovno, po tehnični dovršenosti. Torej na-čelno mislimt>, da pred&tava ne spada v angiažirano Sodobno giedališče, moraimio pa Poljakom priznatd, da 90 nas simpaiično zabavali- Popblnoma drugiače pa je bilo drugi večer, ko so nam predstavili dve enodejanki poljskega satirika. S- Mrožka. če srno se ob prvi (čarobna noč) ob ab-surdnih položajih še kdaj lahko sproščeno nasmejali, pa nas je druga groteska (Zabava) docela prevzela z grozo brezizhodnosti, s svojim »črnim humorjem«, ki te davi v grlu, ker situacije ne opazuješ, ampak jo resnično sodoživljaš. Mrožek, ki je drugače iz-redno duhJovi1; in poli.tično ostro zbaaljiv, je tu pre-rasel samega oebe im ustvariil miOnuimentaJno sliko obupa in olovekove eksistencialne zgubljenosti. Sa-mo z nez>nan,jem jezika lahko morda opravičimo pu-bliko, ki jo je, po vrriesnem ploskanju sodeč, naj-bolj navdušilo poskakovanje na odiru, ker je pač misilila, da je prišla gledat komedijo. V resinici pa je Zabava Ižredmo sodobna iragična groteska, zgrajena seveda na specifičen Mrožkov način. Igralci (Czechlo-wicz, Michnikovvsfei in Surowa) 310 bifli odlični, po-sebno je prevzela zgubljenost Michnikowskega- Re-žiser Swinarski in igralci so res popolnoima sledili Mrožku, ki pa je samo s taiko dobrimi igralci resnič-no Lahko zaživel. S tem smo se povrnili do izhodi-ščnega prablema, namreč do splošnega koncepta tega gledališča, ki hoče predvsem verno prenašati avtorjevo zaimisel dela. Ugotoviti moramo, da je v takem primeru najvažnejši izbor uprizarjanih del. Vodatvo, ki se je odtočilo, da klasičmih del ne bo imterpr^tiraliO z vidika današnje človetoove proble-maitdke, ki pa vendar hoče, da bi nespremeinjeiii problemi sitarejših del bili budi dainašnjd problami, je pri izbiri teh del v zelo težkeim, rrtorda nerešljivern položaju. »Večni« problemi &o »večmd« le toiiko, kete naše družbe. Uprava Združenja je zaprosila,/ da iz Slovenije med drugimi pošljeta svoja referata tudi Veljko Rus in Taras Kermavner. Kri-teriji, po katerih je uprava abila k sodelovanju po-sameznike, niso znani (med povabljenci na primer ni bilo dr. Vojana Rusa iz Ljubljane, enega izimed troh docemtav za etiko, kolikor jih sploh imamo na jugoslovanskih univerzah). Strt>kovna komiisdja zia izbor referatov za sim-pozjij je v sestavi Danilo Pejovič (predsednik), Dan-ko GrJič, Zaga Pešič — Golubovid, Svetozar Stoja-noivič in Arif Tanovic predlagala upravi Združenja med drugim sledeče: »da se referati s šiframi 253545 in 777 ne sprejemajo kot materiali simpozija ...«, »da se referati Tarasa Kermavnerja, Mihajla Markovica, Veljka Rusa, Svetoz^.rja Stoijanovica, Arifa Tanoviča ki Miladina Životida, ki ,so jih poslali« :ia prošnjo uprave, sprejmejo, razmnožijo in dostavijo udele-žencem ko.t referat«. Uprava združenja se je stri-njaila s predlogi žirije« (iz »zaključikov žirije«, ki so jih pirejeli vsi udeleženoi). Na dan pred simpozijem je bilo adeležeincem, ko so pfispeli v Beograd, sporočeno, da sampiozija ae 00, lemveč Ga 00 sam-o rouiia Situpščina Združe-nja. Naslednji dan &o udeleženci dobili ijj^asnila, da simpozij bo. Predsednik uprave Zdru,enja je pavedal, da so nameravali sionpozij odpo^veaa.i, ker niso prispeli nekateri najpomembnejši referati Tako je simpozij začel z delom. Prebrani so bili vsi refe-rati, razen referatov V. Rusa in T. Kermavnerja, ki ju sploh ni bdlo na sii^poziju. Posamezni člani uprave so v pogovoru povedali, da je neki politični fumkicianar zahteval, da naj Rits in Kermavner ne sodelujeta na simpoziju. Naslednji dan po skupščinj je bila zahteva, naj ne sodeluje na simpoziju, spo-ročeina tudi Dušanu Pirjevcu. Clami uprave so po-jaanili, da je tx> zahteva i&tega političnegs funikci-anainja (imena ne napišem, Tcer so ta pojasnila bila izrečena v privatnih pogovorih iin so nepreverjena; uradnega pojasinila o tej zadevi nii dal nihče) in da je bila upravi dana alternatdva: ali odstranupv ome-nj©niih ali pa prepioved simpozija; uprava, da ie spre-jela prvo možftiost. Ker o tem ni bio nobenega uradoega pojasnila in ker so ta pojasnila dajali posamezmiki, bi biii kakršnikoli sklepi prenagljeni. Naj sprego^vore tisti, ki so o tej zadevi sedaj dolžni dati pojasnilo. Ratko ščepanovič Zadeva zahteva komentar ... in tu lakoj, čeptav podrobnpsti, pa morda tudi kakšna važna dejstva, še niso znana. Možnih je seveda več variant, a ker se povsem logično vsiljuje predvsem tna (o onemogočanju »perspektivcev« na kullnrnem in znan-sivenoustvarjalnem področju, «ato ker so pač »pcrspektivov-ci«), je nujno, da o njej povemo svoje ninenje, pa naj se kasneje ta varianta izka/c za resnično aii ne. Veljko Rus in Taras Kermauner sta bila >tloma iz Per-spektiv«, kot se je nekoč Ruh sam izrazil, torej iz wvije, ki je bila maja letos ukinjena (ne oblastveno, anipak s sklepom Državne založbe Slovenije, da je ne bo več izda-jala in z odtegnitvijo subvencije iz sklada za podpiranje založniške dejavnosti). Ukinjena je bila zato, ker je vo-dilna skupina v njenem nredniškem odboru postaia nosilec politične akti.je zoper našo ustavno uieditev in naš druž-benopolitični sistem, s tem da je tovrstne koncepte, ki jili je prej razvijala zgolj v teoreiičnih razpravah, a tam z njimi ni prodrla, začela tudi na druge načine popularizira-ti tako v reviji kakor tudi neposredno med študenti (raz-govor »O vlosi intelcktuaka« na ekonomski fakulteti) Takrat stno dejali. da je sicer politična akci.ja zoper našo ustavno ureditev brez dvoma nezdružljiva z našim sistemom -socialistične demokracije (in s tem so se stri-njali celo nekateri najbolj zpgrizeni nasprotniki ukinitve Perspektiv — ti so samo trdili, da so Perspektive vodile le »dialog« tn diskusijo — namieč, kot da popularizirauje takih političmh konceptov 1 »dialogom« v širši javnosti ne more biti jblika politične akcije), da pa so sevcda v teoretični diskusiji mužni in dopustni vsi najrazličnejši kon-cepti, dvomi in iskanja, saj sicer lahko zapademo v dog-lnatizem. Tutli uredništvo Teorije in prakse je v uvodniku 6. številke pod naslovom »Za avtentično opredelitcv« med drugim zapisalo: »Kazen (ega pa je treba poudariti, da administrativni ukrepi proti Perspektivam ne ovirajo in ne morejo ovirati njihovih dosedanjih sodelavcev, kar za-deva kulturno ustvarjalnost, družbeno kritiko ali razvijanje Klozofskih in drugih teoretičnih konceptov.« Sic! In tako mislimo še itanes! lz Ščepanovičevega zapisa pa izhaja (sicer še nepre-verjena) možnost, da »neki poiitičui funkcionar« misli in ravna drugače. Seveda ni dolžan, da misli ravno tako kot komunisti na Ijubljanski univerzi ali kot piše v uvodniku Teorije in prakse. Morda je pač mnenja (in še kdo z njim), da je kar korisino in kar prav, da se političnetnu »na-sprotniku« tudi v teoretični diskusiji z močjp oblasti za-prtjo usta in da se odstrani. toda v tem primeru imamo za svojo dolžnost prepričati ga, da se tnoti. Lahko pa si seveda zamišljamo turti preprosto (in malomarno ter zato neodgovorno) logiko, češ, v Ljubljani so jim ukinili revi-jo, pa jim menda ne bomo potem dovolili nastopati pri nas. Resnica pa je v tem, da so bili ljubljanski ukrepi (preprečitev politične akcije) povsem v skladu z našimi ustaviHim načeli, meiltem ko zadnji beograjski (unfmogo-čanje znanstvene diskusije) niso (glede na člen 45/1 ustave SFRJ, ker v tem primeru očitno ni šlo za aktivnost v smi-- slu člena 40/3). Najverjetneje je, da gre v resnici samo za nepreunšljeno in nestrpno reakcijo enega ali več posameznikov in sieer v zvezi s *eni, da je deset glavnih »pespektivovcev« piogiasilo kulturni molk za področje Slovcnije, ker da v Sloveniji ni svobode Kulturriega ln znanstvenega ustvarjanja. To je seve-da višek hmavščine. ker seni prepričan, da se vsaj glavni ideoiogi Perspektiv, ki so sposobni tudi polničnega mišlje-nja, zelo dobro zavedajo, da je pri njihovem početju šlo za politično akcijo s povsem političnimi (in to protiustavnimi) cilji. Razen tega je omejitev kultuTnega molka na podro^je Slavenije povs©m deplasirana in te-ndenciozna, ker je popolnoma jasno, da bi ob taki akciji v vsaki repubiik; SFRJ moralo priti v bistvu do enakih ukrepov, ker in>arno pač isto zvezno ustavo. Zato do določene mere razumeme, da predvsem staiejši tovariši, ki so za našo socialistično dernokiacijo doslej že nekaj več storili in žrtvovah kot ;>a mi, ne morejo mirno mimo takih nesrainnosti — in uid. -ni ne srnemo! Vendar je edina pot, da se tako fiinavš<::r ;n tendeneioznost javno razgalj in raztrga ter s celotno z: .ievo podTObneje seznani tudi ostalo jugoslovansko javnost, kt r po tem sodelovanju »perspekt.vovcev« na kateremkoli slrrii: ziju še celo ne bo moglo pomeniti toleriranja njihovih nesramno-sti. S takim reagiraRjem, do kakršnega je prišlo-zdaj, po-sebno še, če pripelje do tako grotesknih posledic, kot je n. pr. prepoved Dušanu Pirjevcu, da bi na simpoziju lahko diskutiral(!), pa se seveda ne moremo strinjati. Da je prišlo do vsega tega, je morda tudi »zasluga« kak-šne namerne ali nenimerne dezinfoTmacije, kar zahteva potein ugotovHev odgo^omo&ti tudi za to. Če bi bila stvar resnejša oziroma bolj premišljena, bi se bilo seveda treba temeljito pogovoriti o nekaterih prin-cipih našc socialistične demokracije in o tem. kako resno in dosledno jih mislimo izvajati. Moram priznati, da je ta stvar zame kot komunista zelo boleča, saj tako početje (in podobna — saj jib nekaj vsekakor še je) daje podlago trditvam, da že sam status in vloga ZK omogoča tej organizaciji oz. njenim funkcio-narjem samovoljo itd., čeprav je jasno, da tako samovoljo omogoča predvsem še premajhna javnost dela ZK in pre-majhna demokratičnost v njenih notranjih odnosih, saj sicer noben komunist ne bi izpolnjeval takih direktiv_ po-sameznih funkcionarjcv, ki pač niso obvezne. Zalo vidim edino resitev za vse take in podobne primere v javni kri-tiki in odgovornosti — ne z_ namenom, da bi iskali grešne kozle, ampak da bi trezno in v enakopravni diskiisiji ugo-tovili odgovornost ter odpravili napake in vzroke zanje. Matevž Krivic 0 POSKUSU REHABILITACIJE S svojo znano lahkoto in pisateljsko veščino je Marina Golouh v Delu dnt 11. in 17. oktobra raztrgala domača filma Človek iz hiastovega gozda in Vrlinec. Svoji oceni je uteme- zaskrbljenost za moralno podobo naših filmskih kritikov, saj »so že bili skoraj redki tisti, ki so odkrito govorili o rehabi-litati.ji č«tništva, o psevdohumanizmu najnovejšili jugoslo-vanskih igranih filmov, predvsem torej o razvodenelosti kri-terijev«. Končno je tudi ogorčtno vzkliknila: »D_o kod smo prišli v naši filmski proizvodnji in filmski politiki!« Človek si res nt more kaj, da ne bi naši vrli film,ski recenzentki ganjcno stisnil roke in občudoval njenega ostrega očesa in jeklene socialistične zavesti. In seveda, da ji ob tem ne bi izrekel še zahvale za njeno gorečnost in skrb za resnico, ki je bila tokrat tako ostudno »izdana« za njeno pogumno kritiko tistih, ki ne govore odkrito, za njeno bole-čino ob takšnih poteh naše fUmske proizvodnje in politike in seveda za njeno požrtvovalnost, da nam odpre oci in razjasni stvaii: zakaj prav Iahko bi se zgodilo. da bi odšli (k! predstave, iie da bi se sploh zavedaK, kako globoko in vsesti-ansko lažniv (ilm so giedali, ne da bi sploh občutili skodljive posledice, katere nam je bil film zapustil in ki bi se bohotno razrasle v nas. Sedaj pa seveda te bojazni ni, zakaj po zaslugi Marine Golouh smo pripravl.jeni na to hudo izkušnjo. Na žalost pa s .em še ne moremo konoati. Zakaj ut^gne se najii kdo, ki bi v obeh inkriminiranih filtnih, tudi še potcm, ko je že prebral obe uničujoči ovenj na.še zavedne avtorice, ne mogel odkriti poskusa rehabilitacije četništva. In ta nekdo, bi mogel potem zastaviti naši avtorici kako nerodno vprašanje. Recimo, da bi jo pobaral o kritrriju njenega ocenjevanja. Toda lo vprašanje je močno delikatno za sle.hernega kritika, pa je zato precej dvomljivo, da bi bila celo Marina Goloub pripravljena nanj odgovoriti s potrebno jasnostjo in zadostno izčrpno.stjo, Poleg tcga pa je tudi čisto odveč. Na dlani je namreč, da vsebuje vsaka ocena kriterij svojega pisca. Potemtakem lahko kriterij Marinp Golouh ugotoviino popolnonia samostojno in ne da bi jo morali zato še posebej intorvjujati, iz njenega lastnega pisanja. V tem smislu bomo skušali našemu nczadovoljnežu tudi priskočiti na pomoč. \ Marina Golouii jt* v obeh svojili ocenah predv.sem strastna bojevnica za resnico, in sicer za našo dmžbeno resnico oziroma še točneje, za »zgodovinsko tudi moralno in etično resnico« naše NOB. Ta resnica naj bi bila v obeh omenjenih filmih popačena, saj »po tem fihnu (Človek iz hrasto\ega gozda) klavstvo iii bilo integialni del četništva« oziroma »oče — čctnik v Vrtincu bo rešil sinka — partizana«. Na tej podlagi in s tašnimi argimienti M»rma Golouh raztrga filma, njunima avtoi-jenu pa obenem pripiše še doh»j nečedne poli-tične špehula^je. Kritenj oc«njevanja Marine Gutoub je torej resnica, ki jo rnora umetnik verno reproducirati v svojem dela. Na prvj pogled bi se zdelo, da je presojanje po takšnem kriteriju do-kaj enostaven opra^ek. Sa,i ocenjevalcu ni treba drugega kot da preveri obsloj in spoštovanje te resnice v umetniškem delu. To iju res. Takšno ocenjevanje zahteva izredne strokovne kvalifikacije in sposobnosti. Edinstvenost njegovega kriterija je namreč v tem da ga more le malokdo uporabiti. Naj zato mimogrede izkoristimo še to priložnost in zaprosimo, v blagor vseh naših ustvarjalcev in kritikov, Marino Golouh in vse iiste, ki imajo z njo vred resnico v zakupu, za majbno pomoč. Oa bi namreč izdali posebno knjigo, v kateri bi morebiti najprimerneje v obliki slovarja, v celoti in podrob-no razložili resnico in vse njene mogoče uporabe. S tem bi se namreč enkrat za vselej odpravila ta občutna in dolgotraj-na vrzel v našem ustvarjanju in kritiki. Tudi kali manjši slovarček ali priročnik bi zadostoval za prvo silo. Toda naš nezadovoljnež še vedno ugovarja. Pravi, da umetnost ni niii zgodovinopisje niti politična propaganda. Da so resnico izkrivljali vsi: od Tolstoja do Kalke in od Griffitlia do Godarda. Najbolje bo, da ga kar najbitreje utišamo. Ce bi še dolgo razrr.išljal, bi namreč utegnil priti do ugotovitve, da noben od obeh filmov kratkomalo ne tematizira etične resnice nase NOB oziroma četništ-va. Takšna ugotovitev pa bi seveda kaj kmalu povzročila strahotne posledice: potem namreč ne bi potrebovali niti Marine Golouh niti n.jenega slovarja. To pa bi bila nepopravljiva škoda. IngO Paš KNJIZEVNE REVIJE D...j..a stevilka Knjizevnt' revije NOVA UBZORJA (za pododbor sta jo uredila i). Ueflep in M. Kramberger) je posve-cena sodelovanju med novosadskimi jn mariborskimi književniki. Tako iniamo možnost spoznati na več kot sto stranch revije dela knji--evnikov obeh mest, ki se nam predstavljajo s krajšimi ali odlomki iz daljših litcrarnih stva-ritev, tako proze, poezije, dramatike, esejistik« kot knjižnih ocen. Vsa dela so ohjavljons prvie, razen dvch izjem. Revija nas usmerja predvsem v dve smeri: 1. V smer vsebine posameznih del, kajti le-ta je pestra in zanimiva, tako da zadovolji (po-udarjam: samo po tej plati) tudi okua literarno zahtevnejšega bralca in 2. v smer kvalitcte. saj je ta DeseUa pri ve-čini CUi'knv izgubila svoj ustaljen poncn. Proza: Redepov izbor esejev iz še neobjav-Ijene knjige »Obisk v Novem Sadu« je opozoril na njegov tenkočutni in prefinjeni posluh dobre-ga opazovalca in zapisovalca kulturiiih in zgodo-vinskih znamenitosti mesta, pokrajine, ljudi tcr hvalo v nebo pojočega pristaša Novega Sada. Njegovi eseji so predvsem (in samo) eno: odlič-no sestavljeni delovm programi za olepševalno in turistično društvo Novega Satla. V njih je namreč vse polno dobrih napotkov, mnenj in su-gestij, kako naj se urcdijo mestni trgi, zelenice, kako naj se ohrani zgodovinskj ridez starih hiš in kako naj se. pripravi.jo kultume in zabavne prireditve. Majtenyjev kratek »Zapisek o Veljku Petrovi-eu« izraža pisateljevo globoko spoštovanje do Petrovičevega dela in njegovib zaslug pri popu-larizaciji madžarskega slovstva v jugoslovanski Uteraturi. Clanek je napisan preprosto in brez vcčjih pisateljevih pretenzij, dtt bi bralcu posre-doval vrednejše in zanimivejše podatke, pa ne v obliki subjektivno zapetega hvalospeva. Saffer objavlja prispevek »Megla nad reko«. V tej sieer zanimivi, vseskozi napeti in lepo gra-jeni zgodbi je veliko filozofskega razmišljanja o volkovih in hrčkih, kar pa je avtorju le asoci-acija na obče človeško družbo in nezdrave med-sebojne odnose v njej. Koncc zgodbe je neučiii-kovit, brez zaključne poante. Problem v noveir »OsebnosU Aleksandra Tiš-me je aktualen in zanimiv. Predič, delavec je drugič poročen. Včasih pretepe ženo, jo vara in zmerja. Žena mu pomeni le orodje, ki si ga ved-no jemlje z nepremišljenim poželenjem. Zahteva, da mora izvajati vso okrobatiko sladostrastja, za katero je ut.gnil zvedeti. In v ženi se je sredi novoletnega dne vse uprlo V njej je upor zmagal nad suzenjstvoin in pokorščino možu, in ko je le-ta spal, ga je ubi-la s sekiro. Pisatelj _je »zalil« zgodbo vse prevcč s sentimentalnostjo in tako poceni dosegel, da ljudem ob branju stopijo solze v oči. Vcč.ji del zgodbe je po vsebinski verjetnosti precej napih-njen, izraz grob. Konr.c je naravnost kričeč pri-tner banalnosti, »zalit« s poceni solzavostjo. Akterji so psihološko popolnoma iiepoglobljeni in ncizdelani. Še najbolje je upodobljcn lik Pre-diča, surovega, seksualno prepotentnega in um-sko ne popolno uravnovešenega fanta. Švajncerjev odlomek iz romana »Ulice brez Ijubezni« nas ni prepričal. Izbrani odlomek ne napoveduje najboljše reklame za avtorjevo novo knjigo. Zgodba gospoda Freceta, ki obuja spo-mine na dekleta ob prelistavanju albuma in ob gledanju njihovih — njemu«podarjenib — slik, je plitva. To je srednješolsko napisan tekst. poln ponesrečenega in suhega moraliziranja in filozofi-ranja. Nobene tafcšne kvalitete ni v rtjetn, da bi O roinanu zagotovil daljše dobo ¦ popularnosti in zanimanja med ljudini. Dialog je na nekaterih mestih zanimiv, precej budomušen in prijelen za branje. Motiv zgodbe jc star, obrabljen in ni-ti sam Švajncer in mogel napraviti iz njega kaj več kot tekoče napisano zgodbo. Gaborovičeva nam je ponovno dokazala svoje pisateljske kvalitete. »Most« je skrbno in funk-cionalno napisaiia zgodba, v kateri ni lažnega sentimentalizma, pač pa globoko poznavanjc med-človeških odnosov, psibološko dovolj poglobljene osebe in aktuabiost Suhodolčan je s svojim »Ch>vekoni, ki je bil« (ni grok-ska) posegel v sodobno družbeno doga-janje- Dramatski prizor je precej neurejen iii de-skriptiven, vendar duhovito napisan tekst. Rudolf in Krambergcr sodelujeta z dveraa člankoma s področja kulture. Prvi je objavil dol-govezni članek »O problemu vrednotenja abstrakt-ne umetnosti«, drugi pa »Improvizacijc o proble-mu komunikativnosti«. P e s m i: Štefanova ai v svojih pesmih pove-dala ničesar novega. Acs se zateka k obravnavi človekove eksistence (pesem Kaj si). Popovič in Feher se _v pesmih poslužujcla »reportažnega« načina zapisa aklualnosti (Proda.jalpc časopisov in Ra/glcdnica). Po obravnavanih problemih sta si dokaj podobna. Oba »e zatekata k precejsnji meri filozofiranja in besednega igračkanja. Pri Feherju se čuti v nekaterih pesmih subjcktivna zagrenjenost nad dana.šnjimi pojavi (Molčeče spe-ročilo pesnika od daleč, Sopotniki). Najbolj je presenetila Melvingerjeva, ki ,je priobčila tri pe-smi, od katerih sta bolj.ši »Kraji. kamor plove-mo« in »Sneg«. Pesmi odlikuje precejšnja mera originalnosti. jedrnat izraz. iskrenost in nežna ki-tica. Njenc pesmi razodeva.jo prece.jšiijo ambiei-oznost. Forstnerič je v svojih pesmih (Tz cikla »Pijani Kurent«) originalen vo teniatiki vendar nediscipliniran v izvcdbi. »Odlikujejo« ga poceni verzi (na primer: pi pi kot piščance) in nesmi-Vselno ter nasilno zložene metafore (naoriraer: . . nobena Kaplja vode ne začivka . . . ali: laiaioča trava . . pa: temni grozd sDOlovila . .). Filiivčeve pesmi so banalne in prislijcne (Moja ulicn). v katorih skuša biti zabavljiv in smešeii postreže pa napi Ip z zastarelim in s nrabom obarvanim humorjem (. . . ulico. zadei sem jo na loteriii kot ženo. stanovan.je in svoia eroasla kolena) Vsehinsko sp 'eračka r »ip».rtJanii in se po nepo-trebnpm ¦Jiapletn v nesr>r';"1'in looricSrimi«. fRn'a'» o poliskcn* strpšilu s čela^« r»ri-i stavek> ki ne da nobpnp^i nn/ilivnesti vrmltata. r;«7en «irece;i-n> iw» •¦•¦¦¦¦'«"r..:tt-ov, ^r,i~o"->-!nern brBiiju v-'- TRiOUNA STRAN 8 peiib stavkov. Jug je umirjen, nevsiljiv, vendar ne pove ničesar novega. Gajškova pesem »Idila« je slaba (morda najslabša v revi^ iii nezrela za objavo), skrajno neenotna, polna brezmiselnega natolcevanja in prisiljenega igračkanja 7. vt-rzi, ki so okorni in stercotipni. V zadnjem delu so knjižne novosti ocenili: Rudolf roman Crnjanslkega »Selitve«, Melvinger-jeva pesniško zbirko Gregorja Strniše »Jednorog« in Forstneric »Pesmi« Oskarja Daviča in »Stibe« Vaska Popa. Ka.j nam torej nudi pričujoča številka Novih Obzorij? Mirno lahko zapišemo: — da je prozni del močnejši (po kvaliteti) od pesniškega, — da prozaisti vsi po vrsti posegajo v svojih deliii v današnji čas, skušajo biti aktualni in problemski. Za pesnike lahko trdimo to v veliko manj.ši meri, kajti pri njib prcvladupe zastaicla obravnava izrabljenih motivov (delni izjemi: Mel-vingerjeva in Forstnerič); — da je večina proznih del brez večje litcrar-ne vrednosti, brez globlje pisateljeve zavzctosti za globjo obravnavo problemov. Prav zato je ve-čina proznih del deskriptivnih (zlastr Ma.itenvi in Svajncer) in — da so pesmi vsc preveč banalne, verzi pri-siljeni, metafore nemogoče (Forstnerič). Tone Vrabl Glosa 0 prevrednoteni kritiki Vse bolj se tucu pri nas uveljavlja aelO raagibano poseganje kiri^ifce na vsa živ-ljenjska področja. Tako posveča ves tisk, če izvzamemo izrazito dinevno obveščevail-skega, najvidnejši in največji delež svo-jega prostora prav tej dejavnosti: preso-janju, ocenjevanju in poročanju vsako-dnevnih in umetnostnih dogodteov. Ta proces poscga na najrazličnejše plasti na-še resničnosti in poskuša tatoo opravljati svojo osnovno in družbeno pomembno nalogo: trezrvo preverjati dejavnosti in sadove :e dejavnosM ter z metodo objek-tivnega usmerjanja odkriva"a nenehno no-ve poti novim pojavom. Skuša najii zanes-ljiv način kodifikacije in vrednotenja po-sameznih umetnostnih ali vsakdaniih po-javov. Pri tem je nemajhne pom&mbnosti sposobnost globinskega vrednotenja, za-kaj le večrazsežnostno osvetljevaaije pra-blemov lahko da v svoji simtezi nove vred-no*"e Na prvi. pagLed je tak razmah kritične misli kajpada ohrabrujoč m razveseljiv, saj je razvoj sposobnosti v presojanju na eni strani zn^ak večje zrelosti pišcJčega občinstva in celega naroda obenem, na drugi strani pa ruzrast in poglobitev živ-ljemjskih kriterijev navznoter in navaven. V resnici pa razodeva ta plodovitosft hudo zadrego sočasne kriMčne dejaivriosti, ki je na svoji pofci zašla. Njsoe meje so se narnreč naenkrat taJco premaknile, dia se je začutila v kaotičnem vrtincu, ki je v njem zgubila spred oči najprej osnovni namen in obseg, potem pa začela iskabi v ra^lion« rtove smeiri. Seveda je tak položaj popolnoma dia-leiktičen, logičen in razuanljiv. Meje v umebnosti sami, v pojmoivanju im tretira-nju umetmosti, so se odilodnia spreimenile. Temu je naravno moral slediti tudti pre-mik v kritiki, ki je bila do nedavna otne-jena na zelo ozek krag ljudi, katerilh glaiv-ni posel je bil posrediovati med umetnost-nimi področji in občinsbvom. V s^ojS aib-straiktni razmejitvi isn hejasni definiranostd je kritiona dejavnoat vendarle še naleiela pri večini maloštevilnih kritdikknr na bcflj ali ma»j enako razumevanje njenfl natoge, vloge in metode- Naletela je na bolj ali manj enako razumevanje tudi pri bralcih. Daiies se je ta krog posredovalcev zelo razširil, kritika sama pa se je preselila s prvotnega zgolj oako umetinlostn.©ga na celo vrsto novih področij. Zategadelj je razumljivo, da je naletela že tafeo nejasna opredeljenost tega p*ojma na š-p bolj ne-jasne interpretacije in razumevanja, da je zgubila jasme meje svojega predmeta. Priznati moraino torej, da se je pojem kriti-ka, ki re.sda tudi tloslej ni bil točno ustrezajoče označen, PRKVKEDNOTIL v svojem semaiitičnem bLstvu do tistc mcre, ko mu grozi popobia ne-preglednost in meglenost. Skrajnje tvcgano bi bilo v tem spremenjenem obsegu vsebine iskati osnovne tendence nadalj-njega razvoja krilične misli. Kljub temu se mi dozdeva, da morcino slutiti v grobem vsaj ne-kakšno dualistično razcepitev celotne vsebine v dve glavni smeri: S prvo misUm na kritiko, ki hoče po svojem osnovnem notianjem inperativu zadohiti popoino samostoinojit in neodvisnost. Na kritiko torej. ki postaja nova veja umetnosti. Njena vsesplošna konccpciJL« sloui na radikalni prikinilvi poveza-nosli med kritično dejavnostjo in umetnastjo vobče. l'a krHika noče biti več življen.jsko odvisna od svoje rednice — umetnosti, hoče se osamo-svojiti. To dosega na tak način, 4a vse manj izpoveduje konkretne resnice te umelnosti, na-mesto tega pa sprejema v svoje bistvo čisto no-ve elempnte, filozofske, teoretične in druge, ki naj jo čim bolj oddal.jijo od toge navezanosti na neposredni. to je umetno^tni motiv. Cc pa že inora ostati pri osnovni razlagi umetnostnega pojava, potern dela to na čim bolj alistrakten in neoprijemljiv način. Bark-Hojnik Miro. Denar {Z razstave v Študentovskem naselju) Tako pi*ihaja do velikega notranjega paradok-sa: osnovni namen kritike je v tem, da zapletene umetnostne pojave poenostavl.jeno razlaga, bolje povedano, jih transformira v enostavnejše, do-jeml.jivejše. tudi bolj racionalne prvine. ' Navse-sadnje, tudi iam semantični pomen besede ^kriti-ka za.jema v najbolj klasičnem pojmovanju raz-laganje. posredovanje in presojanje umetnosti. Ta nova. prevrednotena kritika pa dela obratno: svoj objekt zapleta, poskuša ga spraviti v čim bolj iracionalne fornuile. Seveda, tu gre za resnično kritiko. Tej ne smemo odrekati pravice, da se reši izrazitih vc-zi, ki bi jo vezale na njeno področje. To pravico si je pridobilia tisti trenutak, ko smo ji začeli priznavati vsaj nekaj potez prave in samosvoje umetnosii. Zategadelj je razumljivo, da ,bo da-našnja kritika, ko bo postala popolna veja umet. nosti sploh, tudi popolnoma zanikaia svojo red-nico, postala bo popolnoma nevezana na karkoli. Takrat je seveda ne bomo smeli imenovati več kritika, tudi esejistika ne, ker ta dva pojina ae moreta biti popolnoma nevezana na karkoli. In danes smo že krepko pred tem obratom. Priznajmo, da Slovenci vsaj za zdaj te vrste kritike še nimamo dosti. Zaio pa je tolKko plo-dovitejša, in z njo smo razmišljanje začeli, dru-ga smer kritične ddtnkcijar, ki že prerašča produkcijo umetinosti, se pra\i predmetia, od katere-ga živi Pa bodi resnično ali samo navi-diezno. Herman Vogel H GLOSI V ADVENTU MLADIH POTOV Uredništvu Tribune, listu slovenskih šhidentov, tov. Marku Kerševanu, Ljubljana, 27. OKTOBRA 1964 V 22. številki Tribune ste objavili na 8. strani gloso V adventu Mladih potov. Ker je v glosi več trditev in namigovanj. ki pa niso resnična, bi Vas prosil, da fih popravite, ali pa, da mi dovolite, da jth sam popravim. Vaš glosator Jaroslav Novak je bržčas bolj malo prebiral moje »mentorske« na~ svete v Mladih potih, kajti sicer bi lah' ko sam razbral iz vsega mojega pisanja, da nisem nikoli nameraval vzgajati ali de-lati literatov, ampak da sem znova in zno~ va ponavljal, da je življenje tisto, ki stori pisntelje — čeprai) mislim, da Vašemu glosarju ne bi škodovalo malo mentor-rstva; lahko bi mu povedalo, da mora predvsem resnico zapisovati, če že hoče koga citirati in se iz njega delati norca. Želel bi zvedeti, odkod je citat, ki ga na~ vaja kot mojega, Prepričan sem, da so tu~ di pri Društvu književnikov pamet-nejši Ijudje in ne takšni, kakršne st jih je izmislil Jaroslav Novak, da jih potem laže napada zaradi mentorstva; Društvo slovenskih knjiševnikov (z mojo mdlen-kostjo vred) si ne domišlja, da bi iz ko-ga naredilo pisatelja — to bo ostala slej ko prej zadeva Jaroslava Novaka samega. ko-likor bo hotel kdaj veljati za pisatelja — bojim se pa, da bo ta njegova pot dol-ga in zelo izmaličena, ko se sam zavestno maliči in ko se je že na začetku te svoje književne poti ali kniiževnega glosaior-stva odrekel resnici No, na kraju dovolite še eno vrstico: Elzi Budau se ni treba nič meni zahva-Ijevati, da je prišla v literaturo — svoj ,Diagram je sama napisala, bojim se pa, da se mi bo kdaj lahko za to zahvalil Vaš glosator Jarosliv Novak. »štn 5° habi htilo, to se babi snilo.« Ivaa Potrč OHRAIMITI BLAGOSTAIMJE Zeilen, list graških socialističnih štu-dentov je januarja letos objavil olanek WaJterja Papouška »Ohraniti blagostanje?«. Zaradi tega čianka je list izgubil finančno podporo avstrijske socdalistične stranke, tako da izhaja sedaj brez te podpore. čla-nek kritično in dokumentirano osvetljuje socialne razmere v Avstriji in obenem kri-tizira poditiko sociaListične stranke. Za-radi ssanimdvositi objavljamo elamek v ce-loti. »Socialisti hočejo družbeno ureditev, fcorej ureditev živLjenjskilh razsmer in med človeških odnosov, katere cilj je svobodni razvoj človekove osebnosti. Hočejo odpra-viti nesreče in pravično razdediiti dohodek družbemega dela: SPO (Socialistična stram-ka Avstrije, op. prev.) se bori za noro, brezrazredino družbo in s tem za nov, so-oialistični humanizem.« Ti stavki vsebujejo začetek in koinec novega programa sooialistične sbranke Avstorije, ki je bil sprejet na njenem iz-rednem zboru 14. maja 1958. To je napre-den, socialističen program. Tovariš Pifcter-miann predsednik SPo, je v referatu, ki ga je imel na zboru o novem programu, med drugim izpovedal: »Varnost, svoboda in pravičnost naij bodo neomajne avezde vodnice socialLsma. Približali se jim bomo tx>iiko prej, kolikor bolj služi tern teme-Ijem1 že sedaj slehemi posamezmik iamed nas m. svojem osebnem in poklicnem pod- zeilen ročju, njihovi izpolnitvi podreja lzpolnitev svojih lasfnili želja. Socialističen program, socialistični go-vori — in praksa? Teorijc in proksa Vsak socialističen program bo farsa, če njegovjm zahtevam ne bodo sledila nobena ali nesooialistična dejanja, če njegovi reprezentanti, socialisti, trajno ne-orientirajo po njem svojega delovanja. Manj smisla ima, če se socialistično ve-demo na zborih stranke in drugih posa-mičnih zborovanjih in ima-mo lepe govore. Socialista ne sp-oznamo po njegovih govo-rih, temveč po njegovih dejanjih. In kri-terij za to, ali lahko označimo neko stranko kot »soeialistično«, ni njen pro-gram, temveč njeno vedenje in delovanje v praksi! Brez dvcma je delovskim sindikatoim in socialistični stranki v zadnjih desetletjih usp&lo dvigniti splošni življenjski stan-dard Višje plače, skrajšan delovni čas, pokoimne za vse — to vse so gotovo stvari, ki so vredne prizadevanja nas, socialistov. Toda, ali so vse? Ali ni bilo naspratje med kaipitalizmom in socializmom vselej tudi nasprotje vred- not? Zastopniki kapitallzma so bili vendar vseleg tisti, ki so materialne vrednote ra-aumeld kot poglavitem zmak napredika, meditem ko je sikušal socializem splošno člaveške ideale ©nakositi, svobode in brat-abva vmesti v gospodanstvo. Za socializem nrista bila nikoli samo prodtiktivnost in blagostanje, temveč je bil predvsern človek merilo dobre družbene ureditve. Toda, ali ni danes taiko, da socialisti skoraj iziključ-no mislijo v m&tetrialnih pojmih in da 90 postali »lovci za blagostanje«? Kaj nam brez prestanka zabija v glavo SPo — pro-pagandini aparat? Vsem gtre bolje?« »Tvoj šiling ne sme postatj manjši!« »Ohraniti blagostanje!« ' Ti isti stavki bi prav tako dobro sodili na enega iamed oVP — plafcatov! Namesto da bi Ijudem približali socialisitičod idejni in miselni srvet in jih prepričali o njegovi praivilnosti, obračajo brez sramu njihova stremljeinja za mlaterialnimi dobrinami v svojo korist »in jih posku&ajo na ta način premaifcniti. Natnesto da bi skušala SPd malomeščanski nagon po posedovainju, kot od kapitaldzma porojen in znanstveno po-speševan pojav raaferinkatd in premagati, ga skuša z i*semi mogooimi (in nemogo-oiimi) sredstvi zadovoljiti. Smo resinične eilje socializima pozabili, ali pa je naše pazjnavainje partijskega programa pomanj-kiljivo? »Ohronili blagostanje« Višek tega protisocialističnega material-nega poveličevanja predstavlja eden izmed iizaned stenčasov SPo, ki se je pred krat-kkrn pojavil z geslom: »Ohraniti blago-stainje«. V tem pirovokantneim stavku se znova arcali celotna protisocialistična politika daoašnjega vodstva SPo. Ali ni tx> izjava o bankroitu neke sooialistione stranke, ka-teri gosipodujejo birokrati, za upokojitev zireli ministri, z Mercedesi se vozeči par-tijski sekretarji in poklicni bonci. Proti-slovje neke, sam'o na poveličevanje mate-^ainega ubrane politike s partijskim pro-gramom in bistvom socializma, je bilo že ^oraj naznačeno. Naj bo torej še ta čenča o blagostanju razkriiikaina za tisto, kair je: laž! Dohodkovne rcimere v Avstriji Brez dvoma nam gire danes bolje kakor nasim dedom. Toda pri delitvi narodnega dohodka se bistveno ni nič sprememilo. »še vedno stoji v naši deželi sorazmemo pičlo število bogatih nasproti milijonskim mmožicam neposedujočih prejemnikom plač, stotisočim na robu eksistenčnega mi-nimuuna živečim obrtnikom, deklasiranim vzdrževalcem' družin, ki višji živlijenjski standard, do katerega se naposled vendar tudi hočejo prikopati, z naduirami — odi-^njean, z izgubo trdnosti živcev in vse prečesto z odpovedjo otrokom, dovolj pla-oujejo.« 0 KONCEPTU STRANI Nadaljevanjes3.strani Občutek imam, ila je urednik prav pri tej kritiki dnevnega tiska svoje pomanj-kanje strokovnega znanja kompenziral s tako imenovanim »osebnim pogumom«, posebno pri kritiki informiranja o ne-davnih spremembah v Sovjetski zvezi. Ne vem, na kakšen način je prišel do sploš-ne ugotovitve, da naši časpisi nimajo komentarjev. Res pa je, da so komen-tarji včasih tudi slabi, vendar se mi to ne zdi pravilo. Žal je Walter Lippman le eden — pa šc ta se je rodil v ZDA! Ured-nikovo abstraktno teoretiziranje o pisanju naših časopisov se mi zdi precej nejasno — najbrž zato, ker se je uredhik čisto konkretno razjezil, ker si naš tisk ni iz-niislil nič originalnega ob zadevi Hru-ščov. Tu pa srao spet pri problemu stro-kovnosti in delikatnosti. Dopisnik Dela iz Mpskve se je očitno na vse kriplje tru-dil dobiti informacije — toda avtentične in ne kavarniške komentarje — vendar takrat brez uspeha. Tu pa bi moral zdaj po urednikovi logiki nastopiti »komenta-tor«. Najsi bi bil ta komentator še tak strokovnjak, vendar iz zraka tudi najpo-gumnejši ne more pisati komentarja. V tujih časopisih smo prebrali celo vrsto ug-ibanj, nekatera so bila že skoraj »scien-ce — fiction«. Da bi se panorami ugibanj priključil še naš tisk s tem bi pa res zahievali preveč. Sporna se mi zdi Paševa trditev, da »ima uradna interpretacija vsaj v medna-rodnem prostoru prav ona in edino ona lahko ustreza političen učinek«. Domne-vam, da urednik mednarodne strani sam pozna tudi primere, ko je tuji tisk poro-eal o zadevah tako, da so bile v diame-tralnem nasprotju z uradno interpretaci-jo. Bojim se tudi, da se urednik ne za-veda, da pogosto zgrešeni komentarji lah-ko ogromno škodujejo meddržavnim odno-som, poleg tega pa je znano, da išče tuji tisk v uradnih interpretacijah bolj tisto, kar ni napisano, kot komentira tisto, kar je napisano. Za primer mu lahko shtžijo številni komentarji Zahoda ob kairski kon-ferenci. To in še cela vrsta drugih pri-merov, ko razni komentatorji ne jemljejo resno uradnih interpretacij, prepisujejo pa komentarje komentatorjevih komen-tatorjev, mu lahko služi kot dokaz, da njegova teza ne drži. Ob vsej tej diskusiji pa ostaja pro-blem, ki ga moramo rešiti — naša med-narodna stran. Nikar ne živimo v oblakih. Kvaliteto bo treba graditi postopoma, ne pa je birokratsko piedpisovati s koncepti in prepotentno odrekati vsakršno pozitiv-no vlogo našemu dnevnemu tisku. Tribuna lahko veliko prispeva h kompleksnejšemu obravnavanju mednarodne problematike in — po besedah I. Paša — »k integriranju študenta v mednarodni prostor«. Zato pri-stopimo čimprej h konkretnemu delu odpirajmo probleme, pišimo originalne re-portaže, potopise, eseje in konfrontirajmo stališča o mednarodnih problemih — ven-dar brez apriorne fikcije, da smo edini zveličavni. Ne izgubljajmo pa besed s koncepti in potemikami, preden smo sploh kaj naredili. Andrej Stanovnik (»Der Aufbnich«, kaifeoliškd mesečnik šte/v. 1/1958.) Pa pustimo govoriti številke: izidi davčne statistike iz Ieta 1S57 (iz kasnejših let še niiso objavljeni) nakazujejo, da o kakšn^n množičnem blagostanju še dolgo ne more biti govora. Gotavo so se dohodkovne raz-mere od^leta 1957 spremenile, toda komaj bistveno zboljšale, saj so se dvignile tudi cesne. Statistika davkov od mezd zajema 1,89 milijonov delojemalcev. Le-ti zaslužijo letaio skupno 44.65 milijonov šilingov bruto. 1,33 milijonov delojemalcev, kar je več od 70°/b(!), pa znsluži manj kot 28.000 ši-Mmgov letno. Samo 5%(!) zajetih deloje-mialcev zasluži letao več kot 50.000 šilingov (vselej bruto). Dalje je zajetih 230.183 samostojnih. (obrt, kmetijstvo in gozdno gospodarstvo). Njihov davčno zavezan dohodek znaša skojipaj 5,4 milijarde šilingov letno. Pov-prečje dohodkov znaša torej letno okroglo 40.000 šilmgov. Nekaj več kot 70%(!) samostojnih pa zasl^ži manj kot 28.000 šilingov letno. Okoli 15 °/o samostojnih zasluži več kot 50.000 šilingov lefcno (vselej bruto). Milijon-sko mejo je prekoračilo 922 delodajalcev. Toda majhnemu številu z najvišjim za-služkom stoji nasproti velika mlnožica »majhndh ljxidi« z minimalnimi dohodki. Blagostanje v krogih delojemalcev je kveč-jemu privilegij tistih z dvema zaslužkoma in neporočenih. Toda SPč) poziva: »Ohra-niti blagostanje«. Stonovanjske rozmere v Avstriji »V Avstriji primanjkuje okoli 300.000 stanovanj, da bi končno ustvarili zdrave razmere na stanovanj&kem' področju. Že saimo v nujnih primerih sile manjka v aistirijskih dbčinah okoli 90.000 stanovanj. To prizadeva okoli 68.000 družin, kl m spravljene pod zasilnimi ali puniožnimi strehami. 29.000 družin živi v slabo oprem-lj€ imam za slabo pedagogiko. Fevdalna morala uči predvsem to, kaj naj človek ne dela (da bo prišel v nebesa). Urednik bi bil do-segel boljši uspeh, če bi objavil članke, ki bi služili za zgled, kako naj se piše. Tako bi bil uporabil našo vzgojno meto-do, ki predvsem poudarja tisto, kar je treba storiti. Ne torej pasivnost v slabem, ampak aktivnost v dobrem. Mogoče Paš ni imel takega »zglednega« prispevka pri roki. Če je tako, potem naj bi ga morda napisal sam ali pa kdo drug, ki je že pre-rastel mladopotovsko fazo novinarskega oziroma literarnega razvoja. S tem v zvezi bi mu jaz lahko, če bi bil malce bolj »prizadet«, očital moralno našepo-tovstvo. Urednik se zavzema za zunanjepolitič-no obeležje mednarodne strani. Z njim se strinjam predvsem v oceni dosedanje 9. strani našega glasila. Menimo, da kriza ni v tem, da ni bilo zunanjepolitične usme-ritve te strani, ampak v vsebini obravna-ve mednarodne študentske problematike. Brali smo v glavnem telegrame o študent-skem gibanju in sestavke o notranji vlogi študentske organizacije v posameznih dr-žavah. Mnenja sem, da bi morali medna-rodno študentsko gibanje začeti študirati, proučevati. Potem bi lahko pisali tudi o tem, kako nacionalne unije akademikov gledajo na sodelovanje med državami, na koeksistenco, na vlogo OZN, na pomoč nerazvitim državam, na atomske poskuse. Morali pa bi proučevati tudi ideološko diferenciacijo znotraj študentskih organi-zacij, nacionalnih in mednarodnih. Skrat-ka, tu je še mnogo neraziskanih vprašanj, ki bi nujno morale dobiti mesto na med-narodni študentski strani našega lista. Nadalje se zavzemam za to, da na tej strani objavljamo krajše prikaze knjig, ki obravnavajo sodobno dogajanje v svetu. S tem bi spodbudili mlade publiciste, študentje pa bi se bolje orientirali po že precej številni domači in tuji literaturi, ki analizira mednarodno problematiko. Vsekakor bi lahko začeli s prakso ko-mentarjev o dogodkih v svetu. Tu ne mi-slim kakšnih zunanjepolitičnih pregle-dov po srednješolskem načinu niti ne na tako pisanje o tekočem poteku politike, za kakršnega je zelo primeren srbski iz-raz »nagadjanje«. Ob važnejših dogodkih v mednarodnem življenju, kot je bila na primer druga konferenca Tfeangažiranih držav v Kairu, 19-letnica ustanovitve OZN itd., naj bi pisali tjadi študentje, ki so strokovno sposobni za to. Menim, da je tu važna "predvsem strokovnost in ne toliko pogum. Novinarska praksa povsem svetu namreč jasno kaže, da je strokov-nost osnova za pogum, pogum pa ni vedno zvezan s strokovnostjo. Tu pa ne gre za to, da bi pisali tisto, kar bi jav-nost rada slišala, ampak to, kar je res-nica in kar združuje sile progresa v sve-tovnem merilu. Ob vsem tem pa bi morali poiskati novo obliko in vsebino sodelovanja med mednarodno stranjo Tribune in med med-narodnim odborom ZŠJ. Nova orientacija o vsebini 9. strani lista bi mnogo kori-stila odboru, ki pa bi spet lahko precej storil za dosego prvega cilja. Na primer: V natečajih za kontaktne štipendije v inozemstvu je pod tretjo točko opisan tudi namen izmenjave študentov. Tu bi bilo treba navesti, naj štipendisti prouču-jejo tudi zunanjepolitično dejavnost in usmeritev tujih študentskih zvez. Mislim, da to ni neizvedljiva naloga: ko sem bil letos v Švici, so mi švicarski kolegi mno-go pripovedovali o tem, kako si njihova zveza prizadeva, da bi vlada spremenila pomoč nerazvitim državam. Tuji študenti naj ne bi več prihajali študirat v švico, ampak naj bi vlada zgradila univerze v Afriki, kjer bi se domači študenti vzga-jali v domačem okolju. (Tu ni mesto za razpravo o tem, koliko je taka zahteva upravičena in kakšno je njeno izhodišče.) Za uresničitev teh naših »lepih« načr-tov pa je potreben kader, ki študira in še študira ta vprašanja. Pavle čelik TRIBUNA STRAN 9 PROGRAM TELESNE VZGOJE Skupščina SR Slovenije je v priporo-čilu o nadaljnjem razvoju telesne kulture v SR Sloveniji izrazila željo, da naj po stane telesna kultura v vzgojnoizobraže-valnih ustanovah del učnovzgojnega pfo-cesa. Pri tem posebno priporoča, da Uni-verza pospeši uvajanje telesne kulture v redni program svojega dela. Komisija za telesano kulturo pri Univerzitetnem svetu, ki je bila pred leti ustanovljena, si je kot svoj glavni cilj zastavila ravno uvajan.ie priporočene telesne vzgoje, ki pa naj sca-soma postane obvezna, na fakultete. Vse te težnje so posledice naraščanja nevrotičnih obolenj, ki so resen opomin, da je treba storiti vse potrebno, da se že vnaprej prepreči zlom zaradi psihičnega najpora in amogoči obnovitev duševnih sil študentom, ki jih je že prizadel, ali pa jih še utegne prizadeti študijski napor. Ko-misija je do sedaj v svojih prizadevanjh ie delno uspela, saj je obvezna telesna vzgoja letos še vedno samo na treh fakul-tetah. Ker pa ao kljub vsemu že ustvarjeni realni pogoji, da bo v kratkem času ob-vezna telesna vzgoja prodrla na vse fakul-tete, je komisija zsa telesno kulturo pri US izdaia letos drobno knjižnico z naslo vom »Telesna vzgoja — program za štu-dente univerze«. Knjižnica bo prav gotovo dragocen pripomoček pri sestavljanju pro gramov vadbe za posamezne fakultete in tudi za praktičen način pouka telesne vzgoje na Univerzi. Izhodišče piscev knjd-žice je bilo, da naj bo osnovni program za vse fakultete enaik, konkretnejše učne načrte pa naj sestavijo fakultetni učitelji s pomočjo izdane knjižice. čudi pa nas dejsitvo, da raekaitere fakultete oziroma fakultetni uoiteljj kljub trudu komisije in kljub priporočilu Skup-šdine še vedno vztrajno trde, da na toji-hovih fakultetan obvezna vadba ni potreb na, čeprav smo si že zdavnaj edini v tem, da je nujno potrebna- Rezultabi zadnjo analize obiska obveane in priporočene vadbe kažejo, da je že tudi študentom po stalo jasno, da bomo le z uvajanjem tetles-ne vzgoje lahko šli v korak s študijskimi in športnimi rdzultati «ekaterih na te>m podrocju naprednejših držav. Prav gotovo pa bo potrebno še miniogo marediti, kar za-deva vprašanje telesne kulture rmših štu-dentk S. Rutar Študentje arhitekture pri uri telesne vzgoje Ekipa VTŠ najboljša V okviru tedna novincev so se mari-borski študentje pomerili na tradicional-nein tumirju v malem nogometu, ki je bil na stadionu v Ljudskem vrtu. Turnir, ki je letos že četrto leto zapored, je lepo uspel, čeprav sta manjkali ekipi pravni-kov in stomatologov. Ob lepem in sončnem vremenu se je zbralo na igrišču veliko gledaloev, največ študentov, ki so s pra-vim južnoameriškim tempe^aiinentam vzpodbujaJi svoje kolege v borbi z okrog-lim usnjem- Nastop.le so štiri ekipe, ki so igrale vsaka z v&alko. 2e v prvi tekmi roed VTS in VAŠ se je pokazalo, da bo borba za prvo me&to izredno huda. Ceprav je efci- Zmagovalna ekipu VTš: Uran, Kovše, Lepenik, Unterraiter, Mlakar, Žugelj (od feve proti desni) TRIBUNA STRAN 10 pa VTŠ nastopila letos v najmočnejši po-stavi, saj je bida sestavljena izkljuono iz igralcev Branika in Kovinarja, je mora-la kloniti pred laniskim prvakom VAŠ. Vse je kaza.o, da bo tudi letos lep pokal Zveze študentov Maribor pripadal študen-tom agroniomije, vendar so se pozneje do-godki obrnilj drugače. Študentje VEKS so letos pripravili pre-senečenje prve vrste. Najprej so z vistokim rezultatom 8:3 odpravili slabo ekipo PA, nato pa so v drugi tekjni s favoritom za prvo mesto VAŠ pokazali obilo tehničnega znanja in borbenosti. Največ zaslug za to zmago je imel vratar VEKŠ Maherl, ki je branil ves čas v sijajnem slogu. Ker je VTŠ medtem premagala PA s skromnim rezultatom -8:1, so imeli študentje ekono-mije idealno priložost za osvojitev prvega mesta. Vendar jim v odiločilnii tekmi z VTš sreča nii bila naklanjena. Ekipa VEKŠ bi si bila laiiko prlvoščiila poTaz celo z 4:1, saj so im»li le-td dve točki pred-mosti in še boljšo razliko v golih. Izgileda, da jdh je fco uspavalo, saj jih je VTS z odiličnima igralcema Branika Kovšetoin in Unterredterjem na čelu v drugem pol-časti popolnoma nadigrala in slavila viso-ko zmago z 8:1 in s tem seveda tudi osvo-jila n-aslov pirvaka. Najboiljši sbreilec turn*rja je bil Pukšič VEKŠ z osmimi zadetiki. Rezultaitd: VEKg — PA 8:3, VTŠ -VAŠ 0:2, VEKŠ — VAŠ 2:1, VTŠ — PA 3:1, VAŠ — PA 3:2 in VEKŠ — VTŠ 1:8 (1:0)! Vrstni red: prva VTS, druga VEKS, tretja VAš in četrta PA. Organizacija tekmovanja je bila vredna graje, saj ,»e prišlo do nekaterih neljubili scen, ki so izzvale ogo»č«nje med gledalci! Janez Vjcic ODMEV NA REIUITATE LANSKOLVTKE AltKETE ŠE TA MESEC PLAVALNI TEČAJ Lanskoletna anketa, namenjena študen-tom — novincem je kljub delni neresnosfci slednjih, dala zanimive in presenetljive podatke. Od 3220 na novo vpisanih študentov jih je na enketo odgovorilo 2480, kar je dobre 3/4. Letos bodo študenti prvih letnikov zo-pet dobili v izpolnitev anketni list in t?o še v tem mesecu. Da pa se ne bo panoviila lanskoletna slika, ko je n. pr. na pravni falkulteti odgovorilo na viprašanja le 32°/o vseh študentov-novincev, bodo tokrat ia-polnjevali anketne liste pri urah predvaja-ške vzgoje. Študenti, posebno še novinoi, se vse premalo zavedajo, kaiko dragoceni so lah-ko točni rn resnični podatki te ankete Tako je šele lansko leto oziroma spomla.di letos na podlagi omenjene ankete komdsija za telesno kulturo in izvenarmadno vzgo-jo pri ljubljanski univerzi ugotovila, da precejšnje število ali točneje skoraj ena tretjina vseh študentov novincev na posa-meznih ljubljanskih fakultefcah sploh ne ana plavati! Letos se bodo plavalni tečajd če se bo ie daio, pričeli že sredi tega meseca, v kolikor bo sanitarna inspekcija dovolila, da se zopet odpre edini zimski bazen v Ljubljani (če se »banjica« na kopališcu IMrije sploh labko imenuje tako) in če bo uprava Visoke šole za telesno kulturo na Kodeljevem odstapila od &voje zahteve, da je treba za ©no uro uporabe njihovega i«-ternega malega bazena plačata 1400 dan (na Hiriji 150 din). Ne bo odveč, če na tesm mestu zapiše-mo še nekaj b^ed o tem, kdaj bt> oziroima naj bi naše glavno mesto splah že enkrat dobilo težko pričakovani aimski bazen. Leta in leta gia pristojni forumi že ob-ljubljajo, pa ni nič. Ali se bo končno tudS to vprašanje premaJoiilo z mrtve točke? Upajmo, da se bo kmalu. Plavalni tečaji se bodo predvidoma to» rej pničeli že v sredirvi tega meseca ada vsaj v začetku decembra, o bočnem razpo-redu za posamezne fakultete in datumih pa bo Tribuna vse tiste, ki se bodo teh tečajev udeležili, pravočasno obvestila. T- Z. Krivce bo treba kaznovati Nogometma ekdpa naših olimpijcev je doživela na Olimpiadi v Tokiu poipoln po-lom. Doseženo šesto mesbo na olimpij-skem nogometnem turoirju je eden naj-veojih neuspehov naših nogor^etašev po vojni nasploh. Sprašujem se, kaj je vzrak za taksen neuspeh? Res je, da zadnji neuspehi naših nogometašeiv kažejo, da namigovanja o krizi našega nogometa niso' nerealna- Zo-pet pridemo do ugotovitve, da status na-šega vrhunskega športa — posebno pa še nogometa, ni zadovoljivo rešen. Vse 'to za-fculisno nagrajevanje, razne mahinacije oko-li prestopov ia kluba v klub, ustvarjajo v našem nogometu nezdravo psihbzo, katere prvl rezultati naj bodo tudi zadnji opo-min. Rešitev je po mojem mnenju zalo enostavna: legalizirajmo profesionalizem in ga ločimo od arnatersikega množičnega športa, 'i mu dajmo boljše pogoje- Menim pa, da je žalosten konec naših nogometašev le v manjši meri posledica gornjega, kajti takšnega neuspeha glede na podpovpreono konkurenoo na Olimpi-adi le ne bi mogili doživeti. Vesti o nedi-soiplini večine igralcev, ki so prihajale, so osupljale. Vemo, da so prepiri in nedisci-plina med našimi nogometaši vladali tudi v času Vukasa in Bobeka, vendar vodstrvo o tem nikoli ni javno govorilo. Menim, da je samotvoljnost nogometašev tokrat prešla ^vse meje, saj je šlo celo vodsbvo tako da- Leč, da je o tem javno poročalo. Primera Samardjiča, škoriča, Vujoviča in vseh ostalih kažejo na pomanjkanje vsakega čuba odgovorno&ti našiih ntogometašev, Ala se je katerikoli od teh sarn^ enkrat vpra-šal, koliko je dala družba za njegovo pot v Tokio? Verjetno ne. Oiklus priprav, ki je trajal pribiižno dve \eLit je terjal vrsfco trening tekem, nogometaši so se večkrat dalj časa pripravljali v Košutnjaku, samo vožnja pa je za vsakega olimpdjca stala milijon dinarjev- če smo že odšteli denar, da omogočimo nogometašem, da širijo sla-vo našega nogometa po svetu, iimamo vsaj to pravico, da zahtevamo disciplino, re-sniost in pravo borbo na športnem polju, ne pa kot je cek> Lovrid izjavil, da so no-gornetaši modrovali, da mu ena nogs ve!'a pet, druga pa šest milij^ncv in da se ;ih ne sp!ača uničiti na odimp:j;kem curnirju. , Verjemo še ndsmo tako daleč, da bi plačevali ogled olimpiade tudi lzletnikom — saj tako lahko naše nogome-aše imenu-jemo. Olimpiada je končana, ncgcmetaš: so s^ že vrnili. čudd nas, da je vse tnirno in tiho. Prej je v*ods'tvo dan za dnem poro-čalo o nedisciplini, sedaj pa molči. Msni-mo, da je skrajni čas, da končamo s ssn-timentalnostjo in ostro kaznujemo krivce — pa ne za neuspeh, ampak za raz.mere. ki so jih sami us^varili in ki 'so privedle do VREDNO POSNEMAIMJA Edini evrdpski državi, ki se lahko po-hvalita s tem, da je pri njih avtostop ozi-roma potovanje z avtostopom organizirn-no, sta Poljska in češkoslovaška. Avtostop je naimtenjen izkljuono toriznnu tnladine tn omogooa potovanje iz meista v prirodo ter spoanavanje lepot domoviine. V organiaacijo se lahko včlani vsak, ki je sfcarajši od 16 in mlajši od 27 let, seveda, če ima priporočilo Mladinske oziroma Štu-denfcske zveze. Tako potem študenti m študentke, di-j»ki in dijakinje ter drugi raladd Ijudije, ko pofcujejo, recimo iz mesta na počitnice na rrtorje ali v gore, stojijo ob cesti z iz-kaznicami v rok&h. To pa omogoča šo-ferjem avtomobilov, kaimionoiv, ki vozasjo mimo, da že na prvi pogled vidijo, da gre za. olana orgainizaoije in ne morda za nekega huligana. Jaisno je, da bo šofer, v feolikor ima prostar, veliko prej vtstaivil ta(kim avfeoštaparjem. To pa še ni vse. Tenrt legitiimacijam so priključeni še kiupani z oanačenimi kilomebri v skupni dolžini 3000 kilometirov. Ko je sezona avtostopa končana (31. okitobra), pošljejo šoferji vse zt>rane ku- pone na sedež organizacije in 15. novem-bra vsako lebo — letos bo t-o že tretjič, izžrebajo med njimi srečne dobitnike (440 dobitkcv), kakoir tudi nagradijo 30 naj-boljših šoferjev, ki so prepeljali avtx>&to-parje narjdlje, in tudi 30 tistih, ki so jih prevozili nai|več Za letos je sezona avtostopa končana iin znani so podatki, koliko mladine je včlanjene v to organizacijo na češkoslova-škem — nekaj več kot 25.000. Vsak izmed teh plača letno članarino 40 kron (neknj več kot 1000 din) in prejme člansko iz-kaznico, obenem pa je tudi zavarovan za primer nesreče, kar je tudi pomembno. Organizatorji avtostopa na češkem In Poljiskem že mislijo na razširitev veljaw-nosbi legitimacije, to se pravi, da bi ve-ljale še v nekaterih prijateljskih sosednih diržavaii in obratno. lb je vsekakor stvar, ki je vredna pxe-miisleka. Kajiti na naših cestaih lahko vi-dkrto predvsem v poletnih mesecih obilo mladih ljudi, ki bi lahko na tak ceneo nadin prišili do svojega oilja. T. Z. Ustavit« — vem dober vic! Satiri so pri nas vsa vrata odprta KAKO SEM SKUŠAL KUPITI ZOBNO KRTAČKO, Kl Jl NE Bl IZPADALE KOCINE Bilo je tako: Kupil sem domačo krta-60 rdeče barve. S trdimi kocinami. Naj-prej sem imel od tega ustn kot po bitki S Turki, potem sem jo pa kmalu vrgel proč (krtačko namreč). Kupil sem češkoslovaško krtačko, zele-ne barve, z zelenimi kocinami. Te ko- cine so postajale na eni strani krajše, ko sem potem ob umivanju zob držak krtač-ko narobe, so začele rasti navzdol tudi na drugi strani. In potem sem jo bil prisiljen vreči proč . Kupil sem še eno krtačko, bila je vi-joličasta. še prej sem rekel prodajalki, da sem sit socialističnih krtačk in naj mi da kako zahodno in z njo vred zahod-ne kocine. (Napis na njej je bil nedvom-no angleški, kocine so pa izpadale kar v snopih, tako da se je zamašila naša ko-palna kad. Toda zdaj nisem kupil nove ( ne kadi ne krtačke), temveč sem začel misliti: Ali se ne bi dalo na primeru zobnih krtačk ugotoviti, katero gospodar-stvo je najmočnejše? Vzhodno, zahodno ali naše. In z ponosnim srcem sem za-slutil, da bo to verjetno — vsaj po krtač-kah sodeč — naše. In kupil sem od vsake vrste po eno krtačko. Kupil sem tudi dve deki zlata od svakinje mojega strica (kar se je pa izkazalo za preuranjeno; dipl. stomatolog je rekel, da bom dobil kar protezo). Po-tem sem jih temeljito preizkušal. Točno sem ugotovil: Ob umivanju s prvo (rde-čo) ti teče kri dva dni, tretji dan začno izpadati kocine, peti dan jih ni več. Druga (zelena) je mehka. Ne krvaviš. Toda kocine začnejo ižpadati že prvi dan in tretji dan si že brez kocin (prav-zaprav ne ti, ampak krtačka). Tretja, to je tisia, ki ima tehniko »kar na veliko, po malem je prezamudno«, kar je, kdor še ne ve, tipično velekapitalistič-no geslo — je srečno brez kocin že prvi dan. Pri tem si prisiljen ugotoviti, da je najlon neužiten, čeprav take najlonske ko-cine obtiče med zobmi prav tako dobro kot teletina. če tega nisi pripravljen ugp-toviti, tvegaš, da se bo zamašila kopalna kad. Tako sem uspešno — kljub bolečinam — dokazal, da so naše krtačke najbOljše in prsi so se mi napele od ponosa. Po kakem tednu (to je bilo tistega dne, ko so me seznanili z zadevo: proteza), sem planil v prodajalno zobnih krtačk.' »Poslušajte,« sem zavpil (ves živčen), daj-te mi vendar kakšno krtačko, ki ji ne bodo izpadale kocine!« »O, našim krtačkam nikoli ne izpada-jo ščetine,« je rekla prodajalka. ;>Katero bi izvolili, rdečo za 125, zeleno, uvoženo, za 175 .. .?« »Ne!« sem zatulil. »Obe sta zanič in samo živce žreta!« »Počakajte,« je dejala. »Imamo še prav posebne krtaeke. Naše, a delane za izvoz. Po 212. »In vrgla mi je na mizo, meni že tako dobro znano vijoličasto krtačk. Pardon, sesula bi se, če ne bi bila tn-ko trdno zgrajena. Moja zavest se je se-sula. Toda v meni se je prebudil gon po samoohranitvi. »Prosim vas!« sem zatu-lil, »dajte mi kakršnokoli krtačko, samo da si bo vsaj nekaj dni z njo mogoče normalno umivati zcbe! Prosim vas! Za-kaj neki moram imeti toliko sitnosti s temi krtačkami. . .« »Sitnosti da imate? Res?« je dejala prodajalka. »Oh, ob živce sem. In ob zobovje. Umrl bom! — a, umrl bom!« sem dejal. »Res? Zakaj si pa potem še umivate zo-be?« je to mojo zgodbo končala proda-jalka. Fifi Basen s teoretičnim uvodom Vbasnih se lahko brez skode pre-tirava. Vsaj načelno je tako, med-tem ko se v naravi vedno najde človek, ki v bedni glisti brez glave pre-posna samega sebe in nato brezglavo čr-viči avtorja. Ta pa po navadi ne misli nič prepovedanega — to nam zagotavlja ustava. Zanimivo pa je, da se primerki brezglavih glist prepoznavajo praviloma vsaj paroma. Sedaj pa basen: živel je kralj, ki se mu je zdelialo. Tov. gospodu-kralju se je zelo zdehalo. Vla-danje ga je pričelo utrujati in dolgočasiti. Njegova ustavna monarhija je na svoji poti v socializem tekla kakor dobra ura in mnogo je bilo uspehov, ki si jih je tov. gospod-kralj Lev lahko zapisal v svoj dnevnik. Naj naštejem nekaj teh uspe-hov: mačke in psi so se pretepali med seboj samo še na skrivaj, volkovi so klali nedolžne ovčice samo še kar se da potiho-ma, itd. In ker kralj ni imel ničesar več po-četi, si je pričel graditi nov brlog. Nato še enega, drugega, končno pa je spoznal, da opazovanje rovk, kaTto grebejo po zem-Iji, ni nič kaj zanimivo. Preusmeril se je. Strokovnih kvalifikacij ni imel, pa jih za-radi svojih okončinskih kvalitet niti ni potreboval. Kljub temu se mu je čez ne-kaj časa tehnologija obiranja orehovih jedrc zazdela neprimerna svojemu zna-nju. Kljub seznamu dejavnosti v kralje-vini se tov. gospod-kralj Lev ni mogel od-ločiti za svojega konjička. Osebno je imel rajši odrasle kobile, z dobro prekrvavlje-nim mesom. Glede na kvalifikacije in vi-sok položaj pa je vendarle poskusil srečo v dveh različnih panogah — ginekologiji plazilcev in umetnosti pletenja pajčjih mrež — vendar, ker je njegova tov. so--roga torbico iz kačje kože že imela, paj-ki pa tudi za leve niso užitni, z vsem sku-paj ni bilo prevelike škode. Privatni problem tov. gospoda-kralja Le-va je bil rešen šele 2 ekonomijo; pričel se je namreč ukvarjati tudi z njo. S svo-jim znanjem (v glavnem samo. kako se zalezuje govedo) je reguliral gojenje lu-cerne. Reorganiziral je proizvodnjo koko-sovih orehov. Ker b teh stvareh ni ničesar vedel, je proizvodnja stagnirala. No, kljub vsemu se je vse končalo srečno — zajci so jedli travo, opice sladke koreninice. Težava je samo v tem, da menujuti trava niti sladke koreninice ne teknejo. ror | ZELO USPELA RAZSTAVA — V jj menzi Naselja razstavljajo trije štu- jf dentje-fotoamaterji. Razstavljene ¦ fotografije so marsikomu zelo j všeč. Nekaterim kar preveč, saj ne- jf kaj eksponatov že manjka. Pa ne 1 samo to! Nekdo je potreboval za- I jetnejši zvezek in je vzel kar knjigo 1 za vpis ocen in vtisov z razstave. | »VPLIVNI« PRIJATELJ — Na i eni od fakuitet je asistent ugotav- J Ljal navzočnost brucov s klicanjem 1 imen. Ustavil se je ob študentu, ki | Ima enak priimek kot dekan te 1 fakultete in ga vprašal, če je morda 1 dekan njegov sorodnik. Bruc je po- | vedal, da je njegov bratranec, ogla- 1 sil pa se je še njegov sosed v^ktopi 3 in dejal: »In jaz sem njegov naj- § boljši prijatelj!« | BLAGODEJNO SITO — Vsi ju- 1 goslovanski filmi s temo iz naše i sedanjosti se »odlikujejo« z neka- | terimi cvetkami družbene kritike. | če upoštevamo precejšen časovni I razmak dogodkov, na katere takri | tika leti, od zdaj, ko film gledamo, 1 smo lahko veseh, da je še precej 1 gledalcev, ki se jim dobro zdi, če i jih tisti od zgoraj malo slišijo, pa 1 čeprav samo na platnu. | IZGOVOR VEC — Naši nogome- 1 taši se lahko zgovarjajo zara- | di neuspeha v Tokiu tudi na bo, 1 da jih na olimpiadi aktivno ni pod- | pdrala jugoslovanska publika. To, 1 da imamo močne ljudi, pa so doka- I zali tudi že rokoborci. IMPORT [ROMUNUA 3 JUien de rien, non, je ne regrette rien SKUPŠČINA MEDICINCEV -Preteklo sredo so imeli medicinci in stomatologi v dvoram stare skupščine svojo, sicer m» zapoznelo, letno skupščino. FO na tnedicinski fakulteti je namreč še vedno mnenja, da je jesenski čas primernejši za skupščino, saj delo tako kontinuirano poteka tudi v času počitnic, medtem ko odbor, ki je izvoljen tik pred zakijučkom šolskega leta, zaradi premalo izkušenj začne s pravim delom šele novembra ali decembra. Delegatskj sistem po ključu 1:7 in 219 študentov in več.je število profesorjev ki so bili prisotni je dokaz, da je skupščina nuictela med študenti medicine na velik (Hiziv. V razpravi, ki je bila proti pričakovanju tokrat zelo mirna, so diskutanti največ pozornosti posvetili študijskim problemom oziroma novi reformi, vendar do huj-ših spopadov, kot prejšn.ja leta, tokrat ni prišlo. Po običaju je bilo tudi tokrat govora o problemu diplom medicincev in stomatologov, vendar je vse skupaj ostalo na ravni treznili raztnišl.janj in konkretnega predloga, po katerem bo skušal novi FO ob ponioči drugih organov to pereče vprašanje, ki pa nikakor ni političen problem (kakor je bilo lepo povcdano), v bodoče rešiti. Sprašujemo se sicer, zakaj razprava ni obdelala vpra-šanj kot so staž, statuti družbenopolitično delo študentov itd., ker so letniki v pri-pravah na skupščino o tem razpravijali. Morda je temu krivo dejstvo, da tcvkrat ni bilo vnaprej pripravljenih razprav in je bila ie-ta spontana, kar se nam zdi tnnogo realnejše. Ob koncu je prof. dr. Banič podelil denarnu nagrado prof. dr. Milice Valentinčič, ki jo vsako leto podeljujejo za najboljše delo s področja mikrobiologije in parazitologije. Prejel jo je Janez Zajc, študent 5. letnika, FO pa je s knjižnimi nagradami nagradit nekatere absolvente, ki so si v delu ZŠ najbolj prizadevaM Ugotavljamo lahko. da je ZŠ na medicini v preteklem letu odigrala pozitivno vlogo. Pohvaliti je treba predvsem športno, kuMurno in izletniško dejavnost Vidno afirmacijo so si ustvarili tudi Medicinski razgledi, ki so postali priljubljena revi.ja ne satno študen-tov, ampak tudi profesorjev. Dekan prof. dr. Janez Miličinski pa je v svojih besedah izrazil predvsem zadovoljstvo profesorjev nad lepimi uspehi študentov na podroeju strokovne dejavnosti Manj smo Lahko zadovoljni le % delom idejno-vzgojne komisije, ki še vedno ni našla otftike, ki bi bila za medicince najprimernejša. Univerzitetni odbor ZŠ je na plenumu maja letos dal medicincem lepo priznanje za dosežene uspehe ko jih je nagradil z denarno nagrado. S. Rutar SOBOTNi VECERI MEDICIIMCEV Iu Niudcntsko množico je fotoreporter slikal pre. tekli četitek pred prostori zveze študentskih orga-nizari.j Ljudske tebnike. Tega dne so namreč tani vjiisnvali učence v šolo za voznike-amaterje. Od m-'ca.j več kot 300 interesentov so jih za prvi letosni tečaj sprejeli 74. IVInogi absolventi teore-tičniii l. ča.jev v lanskem šolskem letu še nimajo voznijkfsa dovoljenja. Kljub razmeroma visoki ceni ure šolske vožnje 1.300 din (za člane ŠOLT velja popust) so razpoložljive ure zasedene za več kot J0 dni vnaprej. Dodati je treba, da oba SOLT-ova fičUa nista do kraja izkoriščena zaradi ponuiiijkan.ja inštruktorjev za praktičen pouk. UGODEN ZAČETEK Za. preieiclo sezono primorskega zbora Vinko Vodopivec so značilne ne-majhne tsžave z iskanjem dirigenta, ki ga zbor ni imel, poleg tega pa po-manjkanje prvih tenorjev. Zaradi neu-rejenih razmer je zbor zabredel v krizo. Uspelo mu je pripraviti samo en nastop v študentskem naselju. Letošnja sezpna se je začela za PAZ Vinko Vodopivec dokaj ugodnejše. V zbor je prišlo precejšnje število novih pevcev, kar obeta plodno kontinuiteto dela. Zbor je začel vaditi nov program, ob čemer ne kaže prezreti, da je diri-gent'Marjan Gabrijelčič, študent tret-jega letnika kompozicije, uveljavil efektivnejši sistem vaj. Težave okolt prvih tenorjev sicer niso urejene, ven-dar bo zbor z osmimi prvimi tenorji, kolikor jih sedaj poje v njem, lahko nemoteno študiral repertoar. Zaradi velikega števila novincev si je zbor začrtal dveletni program. Iz letošnjega srednje težkega naj bi prešli drugo leto na vsebinsko in mu-zikalno zahtevnejši repertoar. Le-tošnji izbor pesmi kaže, da so dali največ poudarka narodni pesmi* s ka-tero je zbor v preteklih enajstih letih požel največ uspeha. Razen slovenskih narodnih pesmi bodo peli rezijske Ijubezenske pesmi, makedonske, češke, ruske in bolgarske narodne pesmi. Umetna pesem zajema dela sloven-skih in slovanskih skladateljev. Od slednjih kaže omeniti kompozicije Smetane. Rimskega-Korsakova in Po-Ijaka Szymanowskega. V drugi polovici marca 1965 bo PAZ Vinko Vodopivec zopet ponesel svojo umetniško pesem po Primorski, medtem ko bo nastopil na letnem kon-certu v Slovenski filharmoniji maja. Primorski študentje bodo sodelovali na reviji jugoslovanskih pevskih zbo-rov v Mariboru in tretjič v Arezzu v Italiji, kjer so bili leta 1958 in 1962 na mednarodnem tekmovanju pevskih zborov nagrajeni. —dm— Kulturna komisija pri fakultetnem odboru medicincev, ki je bila vsa leta bolj ali manj samo na papirju, se je vseskozi izgovarjala, da kljub prizade-vanjem za družabno življenje med medicinci nikakor ni zanimanja. Ko-misija, ki je imela ves čas na razpo-lago dobro urejene prostore za študen-te, ni v vseh zadnjih letih zmogla or-ganizirati niti ene družabne prireditve, ki bi pritegnila zanimanje medicincev. Da pa so bili vsi izgovori v glavnem odsev nedelavnosti komisije same, je potrdil že lanski peti letnik, ki je pri-čel prirejati sobotne plese, ki so po-stajali vedno bolj udomačena oblika sobotnih zabav medicincev in pa tudi študentov ostalih fakultet. čeprav gmo šele na pragu novega šolskega leta, lahko mirno trdirrao, da bo tudi letos y priljubljenem me-dicinskem »Pajzlu« zabave vsako so-boto dovolj. Obe pretekli soboti se je na plesu zbralo celo več študentov, kakor jih prostori normalno lahko sprejmejo. O tem, kako koristno je, da se študentu ob sobotah zvečer ni treba potikati p-o gostilnah in kavarnah, am-pak se lahko v družbi svojih kolegbv prijetno zabava, mislim, da ni treba posebej govoriti. Poleg tega, da se vsi lahko dodobra naplešejo, je v prosto-rih tudi buffet, ki je založen z jedačo in pijačo, seveda po študentu dostop-nih cenah. Da pa večeri ne bodo tako enolični, bodo družina počitniške zve-ze, športno društvo in kulturna komi-sija prirejali za začetek tudi kratka predavanja s področja turizma, rekrea-cije, športa in kulture. Ob Novem letu, ob koncu semestra in pustu pa bodo po vzoru lanske maškerade, ki je izred-no uspela,priredili veliko zabavo z za-bavno-satiričnim programom. Kaže, da se bodo medicinci res precej približali obliki, ki je marsikjg drugod že v na-vadi, da se bodo študenti vsako soboto od poldneva dalje zbirali v svojih pro-storih, ki so ves teden polni tistiti, ki se pripravljajo za izpite, saj bo šport- ŠTUDENTSKI ZBORI: SKOPJE — V Skopju je na pri-rodioslovno-matematični fakulteti ddplomiral Novak Ivanovski iz Sko-pja v nepolnih treh letih študija Ivainovskii se je že v gimnaziiji iz-kazal kot odlioen učenec, še posebej pa je kazal zanimanje za eksaktne vede. Ko se je vpisal na fakultebo, je v prvem letia redno obiskoval vsa predavanja in vaje in v junij-sk©m roku opravil vse i2spite z od-ličnimi ocenami. Naslednje leto pa si je želel hitreje napredovatd in je zafco vpisal hkrati drugi in tretji iet-nik. Izpite drugega letnika je opra-vdl do febmarja, izpite tretjega let-ntika pa skupaj z izpiti četrtega iet-ndka drugo in tretje leto študija. Junija 1964 je tako po nepalnih treh letih študija uspešno diptomiral in dosegel edinstven rekord. Pri štu-diju je v giavnem uporabljal rusfco in francosko literaturo, manij doma-čo, dn še to prevedeno. Zanimivo je, da je bil poileg študija tudi do-ber aktivist, saj je bil vsa leta pred-sednik sveta letnika in predsednik Združenja študentov, v počitnicah pa se je redno udeleževal mladin-skih delovnih akoij. Ivanovski se bo v bratkem vpisai v Zagrebu na tretjo stopnjo matematične fakul-. tete, kjer se bo posvetil topologiji, 6Xti izmed najsodobnejših panog mo-derne matemareeej razburile javnost. Najprej v Kragujevcu, nafco v Vranju in zatein še po drugih krajih so se dogajali umori, kate^ nih motivi so bili isti: maščevanja mladoletnih učencev nad svojima ucitelji zaradi slatoih ocen. Beograj-ski študentski list je organdzdiral anketo o teh neljubih dogodkih m prišel do mslednjih spo^snanj: dnev-ni tisk je z naslovi kot »Morilci so med nami« itd., v;se preveč razbur-jal domišljijo tisfcih, ki so se cutiii v šofli ogoljufani. Vznemirja tudi dejstvo, da sta dva od učencev, ki sta se maščevala z umorom, bila oedo predsednika razredne skupno sfci, kar kaže, da je pri volitvah še vedno premalo resnosti. Večina an-ketirancev meni, da je ta že splošen pojav v veliki meri posledica sla-bega odnosa do prosvetnih delavoe/. Njihov še vedno nerešen položaj je privedel do upada družbenega ugie-da in podeenjevanjia prosvetnih de-lavcev. Neikdo je, seznanjen z vse-mi vzroki, fci so jih anketiranci na-vedli, izjavil: »Mislim, da moramo sami sebe vprašati, ali moramo ob-sodiM in kazsnovatd učenca iruoirilca ali vso njegavo okolioo, ki ni ndče-sar ukrenila, da bi prepreoiila te ne-prijefcne dogodke. INDEKS: ZRENJANIN — Na dan osvoix>-ditove Zrenjanina je predsednik okrajne skupščine Žarko 2upski sfvečano predal namenu novo zgra-jeno stavtoo višjih šol v Zreinjaninu, Nova stavba je ena najlepših zgradb v SR Srbijd. Poleg sodobnega amfi-teatra, M sprej-me 250 študentov, :polaga šola z vsemi potrebnimi laboratoriji, kabineti in predaval-ndoarai. Zrenjaninske višje šole bo-do tafco končno lahko pričele z nor-mainiim poukom, kar jim je bilo do sedaj zaradi pomanjkanja prosto-rov onemogočeno. Nova stavba je nameaiijena v glavnam potrebam višjih tehničnih šal, vendar bo za-časno zatooišoi^ tuidi višjd pedagoški šoli. Družba je v zgradifcev tega mo-dernega objekt?a ittivestaraila okoli 600 miilijanov dinarjev. no drustvo vsako apboto popoldne do večera prirejalo turnirje v šahu, narniznem tenisu in streljanju. i peta letnika medicincev in stomatologov pa sta že v laseh, kajtl medicinci trde, da bi glede na njihovo trikrat večje število morali na en sto-matološki ples organizirati tri medi-cinske. Dejstvo je namreč, da ne mo-remo soglašati edino z resnico, da eni kot drugi vse skupaj še vedna gledajo skozi prizmo denarja, ki ga bodo za-služili; menimo, da je najvažnsjše ravno to, da so končno medicinci našli možnost poživitve družabnega življe-nja na fakulteti. Meninio, pa najsi bo ta spor, ki ga bo verjetno moral rešiti fakultetni odbor, rešen tako ali drugače — ker korično tudi stomatologi niso krivi, dfi je medicincev trikrat Več — da bo kon-kurenca, kar je najvažnejše, prispevala k čim kvalitetnejšim prireditvam in bo obenem zagotovilo, da poslej medicin-ci in stomatologi niti eno soboto ne bodo prikrajšani za svojo lastno so-botno zabavo. NOVOSTI IZ CTK (R s številko je s:gnaturaj R 2281 Amaterske radio. Praha. R 2096 Aimales de radioelectrioi.te. Paris. R 360 CQ The Rartio Amateure- Joumal. New York R 3159 Electronic & Radio Engineer. London R 2903 Funk-Teehnik. Berlin R 2901 Funkschau. Miinchen R 3674 Hochfrequenztechnife und Elekitroaki.ist.iik. Leipzig R 2365 LOnde electrique. Paris R 2979 Radio. Moskva R 3670 The Radio and Eleotronic Enffineer. Lon- don R 3756 Radio Propagation (Journal of Research of tbe National Bureau af Standards — Sect. D). Washington R 2209 Radioschau. Wien R 103 RCA Review (Radio Corporation of Ame- rica). Princeton R 3760 Rundfunk — Femseh — Gro&shamdei, Berlin PNEVMATICNA ENERGIJA. HLADILNA TEHNIKA R 6009 Air Condiitdondng Heating