■ Utojft rmk deij *» iMced dailj Md HoltfafS. II al vsi PROSVETA glasilo slovenske: narodne podporne jednote Gw4aUki U upraraiAki pro-stori: 8S6T t. L*wadal« IT. Office of peblleaUoa: 1067 80. lairadku iti. Tslspko*«: Uvedel« 4815. UTO-YEARXiV. i^Uo. S^TSfc^r^cž^lVV^-^r Chic,,o. III., torek, 20. decembr. (De«. 20) 1921. '"^T,"00 STEV.-NUMBER 295. » Aars«U«— f— —HI— **«»«■!.I »u« •« »MtM* in iUil —O— liti, Am ti »IT. enlhiHaid i> Ju 14. lili. ^ _ PREDLOGA ZA 00-POMOC V RUSIJI V KONGRESU, I0DBA konoresnikov m ZELO različjna. JE gtnator Frano« j« » priananje Rusije. Wa*hingtoil, (Federated press. Laurence Todd). — V jbornici je bil dan za razpravo o Ukoti v Kusiji in predlog je bil sprejet. Stvar ae je pričela takole: Odsek za zunanje zadeve je ,klenil na eksekutivni seji, da priporoči zbornici, da dovoli ^20,000-000'za odpravo lakote V Rusiji, ki jih zahteva tajnik Uoover, da ae takoj od pošljeta koruza in plenica za setev v Rusijo. Zbornični odsek »e je pa sešel, da dovoli, da pride predlog takoj na dnevfti itd. Zdravniki so instruirani, da hranijo le tiste otroke, ki bodo preživeli to dobo," je pripomnil neki podpornik Hooverja. "Strašno, strašno 1" je komentiral predsednik Cambell, kon-gresnik Kreidej iz Pennsylvanije je pa pripomnil: "Zelo divje." i "Zakaj je predsednik priporočil, da se odpošlje samo deset mi-ljonov busljev žita, zdsj pa hočete dvajset miljonov dolarjev?" je vprašal neki drugi član odseka. ' "Ker se je predsednik ravnal po informacijah, ki jih je prejel preje. Governer Goodrich iz Indi-ane in Vernem Kellog sta se ravno kar vrnila iz kraja, po katerem rdzsaja' lakota in priporočala, da se več dovoli. "Zakaj bi se ne dalo več?" "Za to, ker se mora žito prebijati Mlinu po dveh "ČeTeznieah. Ena teče iz Rige ob Baltiku, druga pa iz Novorosijska ob Črnem morju. Po teh železnicah se lahko prepelje največ po sto tisoč ton na mesec. To dovoljenje povzro-ži, da bosta železnici imeli delo ves čas, ko traja lakota." Ekspert je po tem lokavo dodal, da se bodo s tem darom Ruai naučili jesti koruzo in da bo koristil v bodočnosti ameriiki trgovini. Nekateri trgovci bodo delo izvršili zastonj. Koruza bo kupljena v ameriških eleyatorjih in po nizki ceni. Dovažala se bo va-ikim mlinom v Rusiji, da se tam zmelje, produkti se pa razdele KRATKA vest, KATERI TREBA POSEBNEOA NASLOVA. NI Sest t le, \Vash. — (Federated Press.) — Stopil je v uredništvo tukajšnjega "Union Rceordn" in položil dva bankovea po $50 na mizo. "Eden je /a otroke izpitih rudarjev in drugi je za izstradane ruske otroke." To rekši je odšel, ne ila Id bil povedal svoje ime. Bil jo orjaški "lumberjack", čifear obleka je dišala po šumi. GONJA PROTI TIHO-TAPCEM SE NADALJUJE več KO 550 oseb aretira nih. Policija je obiskala tudi bogatinov. klube Ohicago, i1l — Burja še vedno traja proti ljudem, ki prodajajo opojne pijače. Nekateri so takoj zaprli svoje pivniee, ko je policijski načelnik Fitzmorris napovedal svojo gonjo, ali so pa nehali prodajati opojne pijače. Drugi niso vpoštevali svarilnega glasu policijskega načelnika in bili ao aretirani. Do nedelje'je bilo aretiranih že do pet sto oseb, v nedeljo pa najmanj nadaljnih petdeset oseb. O državnem pravdniku Crovru pravijo, da se veseli velikega števila aretacij in je svoje veselje tudi povedal na glas. Policija je postala radovedna, od kar je prejela ukaz, da polovi vse, ki prodajajo ali pijejo žganje na prostorih, na katerih je Žganjepitje prepovedano. Pogledala je' tudi v Kazinski klub in t*L* LirslV mtdTak,Ba^Wan prop0r*n° ^^ ^** V" jame v okolišu tam aretirala mladega Ba*«n%ko Ruilij0 in nov„ republike vojaški* Mtp kraju, v katerem razsaja lakota. "Nikdar nisem bil naklonjen tem derovam, toda oni umirajo lakote in glasoval bom za pred Iok," je rekel Riordan iz New Yorka. pri tem je pa stiskal svoj klobuk. "Popolnoma nasprotu jem njihovi vladi in vsemu, kar zagovarjajo. "Tako tudi jaz," je rekel Canipliell iz Kansasa. "In če bi ne bilo te boljševiške vlade, bi ne bilo lakote." "Wcll," je pričel ekspert, "su-«i bi bilo nemogoče se izogniti, to da mogoče bi bilo uvesti boljše naprave proti njenim učinkom. "Imeli bi seveda sušo, toda mo foee bi jim bilo dobiti pomoč "iz njih lastne velike dežele," se je strin jn 1 Campbell. "Izgleda precej divje v splošna m, da se ne more v tako bogati deželi dobiti živeža," je sege v«es Schsll iz Minnesote. "1'aralizirsli so produkcijo in transportacijo," je zopet dodal 'kapert. "Sovjetska vlada je zs-Plenila velik del žitk v letu 1920 ln J«' tako oslabela produkcijo v Žito je bilo dano rdeči armadi."' "I »rez vsake odškodnine," je Nk,l < ampbell in pogledal je o- koli, ila ir.ziva vsakega, ki se mu ^^•igovarjsti. IB P«'sti no udarile težko ob ■k" je Osrrett iz Tennesee Jh mi u .utiral, da bi boljševiki rsdi prekucniti vlsdo Zdru | drže v kot povrsčilo za# ts ~ -......- - ......' ., M '"v^rjev zastopnik je duho-lM miril: V.-rnon Kellog je go-1 H Kalininom. predsednikom ( "ke republike, ki je dejsl -'». da no pričeli Rasi reeli-(Dalje na 3. strani). SOVJETSKA RUSIJA POLOŽI SVOJ RAČUN. Priznala bo vse stara dolgova, toda ententa in Amerika morata plačati odškodnino aa invazijo. sovjetska MISIJA P06ETI london in washofoton. | London, 19. dec. — V soboto je imel Sir Robert Home, angleški trgovinski minister, dolg razgovor s Krasinom, ruskim sovjetskim trgovinskim komisarjem ln načelnikom ruske trgovinske de-legaeije v Londonu. Navzoč je bil tudi Lloyd (ieorge. Po končanem razgovoru je bilo naznanjeno, da Sovjetska Rusija jfonovno predlaga mirov.no konfereneo, na kateri sc naj pretresajo vprašanju starih ruskih dolgov iu drugih spornih točk. | Is nekegu zanesljivega vira se je izvedelo ,da je sovjetska vlada voljna predložiti na konferenci' sledeče glavne pogoje: 1. Rusija prizna predvojne in vojne caris\ične dolgove in bo prenehala s protikspitalistično propagando v tujih .državah. 2. Obratno morajo zavezniki mošenja, ki so bila zasežena zunaj Rusije ob izbruhu revolucije; dalje morajo zsvezniki od&koditi Rusijo za vjo škodo, katero je po vzročila njihova intervencija in podpora belih čet, ki so napadale sovjete. Amerika mora poravnati škodo ,katero je. naredila s inva-diranjem Arhangelska in Vladi-voatoka po svojih četah. S. Csristični dolgovi morajo biti MORSKA kaoa o wall STREETSKI BOMBI' IN FOUTI0NI jetniki. Chiengo, III. — (Peder. Press.) -J-Vpitje kapitalističnega časopisja, ihi je odkrita sled, ki drži do krivcev v zvezi z "bombo" na ,Wall Streetu, je nedvomno star trik, ksterega namen je, preprečiti pomiloščenje političnih jetnikov. Že nekaj tednov prihajajo vesti ,da namerava llarding izpustiti Debsa in druge jetnike ob praznikih. Nasprotniki pomilo-Ščenja ao zdaj hitro zagnali krik o "wallstreetski bombi", ds narede moralen pritisk proti političnim jetnikom . • KANSASKI M1LICARJI SO PRIŠLI PREPOZNO. Žene rudarjev ao pregnale stavko-kaae, predno ja prišlo vojaštvo. a- * - HOWAT ZOPET IZVOLJEN PREDSEDNIKOM. Franklin, Kana., 19. deo» — Rudarji v Santa Pe Mina No. 17, ki m Howatovi nasprotniki, ao daaas priznati sovjetsko vlado $n odško- levili, da nt spravijo na površja J!il T"»___! J^__L ___— -- i X*. ^ ___ I .^..A.. ^ -------- J^UlmM diti Ruai jo za vsa earistična pre- |Uti ene lopate p remoga dokler kode vojaška čete na straži pri januh. Rudarji bo zborovali pri rudniku tn sklenili, da sa rajši pridružijo Kow/ttu kakor da bi dslali pod aaičito miličarjev. PittSburg, Kans.— CA rt Shields, Federated Preas.) — Allenovl narodni gardisti so prišli pveposno v tukajšnji rudarski okoliš. Stavko-tazi v crawfordakem okraju, katere so ismeli gardisti Ščititi, ao sina zelo bogatega zemljiščnega trgovca. Takoj po aretaciji je vodstvo Kazinskega kluba izjavilo, v katerega imajo vstop le mi-ijonarji in miljonarke, da mladi Baker ni član kluba in še povab-jen gost ni bil, ko je bil aretu ran. Ampak Baker je bil v aobi za obleko in tam je bil aretiran, ker je imel v svojem žepu malo ste-tleničico žganja. Navadnemu ljudstvu ne gre ta izgovor v glavo, kajti v proatore nega kluba ne more vsaka oseba, li se domisli, da si jih ogleda. Ali judstvo ima humor in šaljivci pravijo, da naj vsak človek, ki i-ma žganje s sabo, nosi še malo žličico. In Če ga prime policaj, naj mu odgovori, da mu je zdrav-nik ukazal, da ga vsako uro izpi-je eno žlico. Advokatje so bolj kočljivi v j zadevi in pravijo, da nima nihče pravice preiskati žepov, ako nima dotična uradna oaeba pravilno izpolnjenega sodnijskega dovoljenja. .Advokatje navajajo člen šesti, odstavek drugi ustave države Illinois, ki odločno govori, da se ne sme preiskati hiša ali o-geba brez sodnijskega dovoljenja LEDOUK BI DAL ZAPRITI diplomati. V SliZ( i*nih Washington, D. C. - Urbai" Ledoux, ki je na glasu odkar je vodil "javne dražbe" brezponel-nih delavcev v Bostonu, je zadnjo soboto obiskal neko tukajšnjo po lieijsko postajo in zahteval ze porno povelje proti štirim ose bam, ki so podpisale pogodb če tvorne panične deoux je dotičnike obtožil, da prcHlajajo ukraden« blago, in si eer razna mesta ^ P^Un^M ^r dežele v Sibiriji, Kitejski, Man* žuriji, Koreji. Indij,, I^im Siriji, Mezopotamiji m na tdip n nkih otokih, katere sp .1 prisvojil posili in brez vaške lK>žjo in člove ške prsviee. Polieijs je rekls be doux« ,ds mnr. iti k okrožnemu (Estonijo,. Letonijo, Utvo, Polj sko, Finskp, Vzhodnosibirsko republiko) in vjado Ueaarabije, ki so bile del ruskega imperija ob Času, ko so bili nsrejeni dotični dolgovi. 4. Sovjeti odklanjajo vsako zahtevo zaveznikov za- spremembo sedsnje ruske vlsde, kot je na pri-iper zahteva za ustavodajno skupščino. Dalje sc poroča, da bo sovjetska vlada na mirovni konferenci zahtevala odškodnino za prelomi-tev pogodbe, ki je bile sklenjena med zavezniki in staro Rusijo lete 914". Na temelju te pogodbe jc Rusija imela dobiti Carigrad |n morsko ožino v slučaju zmage. Zavezniki so tudi takrat zajamčili tusiji nedotakljivost njenega o zemlja. Sovjeti smatrajo, ds jc ententa pogazila dotično pogodbo n zdaj se mora opravičti. O predlogu sovjetov si« bo razpravljalo v najkrajšem čssu, mo foče ns sedsnjem sestanku Lloy ds Oeorga in Brianda. Druga vest pripoveduje, da Krasln skuša »ridobiti Llojrde (leorga za dovo jenje, da posebna ruska sovjet tka misljs obišče London v svrho preliminarnih posvetovanj gl«l« mirovne konference z Rusijo. Mi sija poseti tudi Washington, sko ne bo nasprotovala ameriška vlsds. 10 MILJONOV ZAMORCEV V AMERIKI. Wsshington, D. C. — #Biro zs ljudsko šteKje jsvljs, ds v Združenih državah živi 10.M1J09 zs morcev. Več ko «() odstotkov za-moreev bivs držsvsh, v ksterlh eo bili .ao^ni, doAm se j«- dvs mlljons ^niecv preselilo v a»»ver ne držsve. POGAJANJA MED KITAJCI IN JAPONCI SO OBTIČALA. ORE SE ZA POVRATEK lAN TUNOSKE ŽELEZNICE. Kitajska vlada ja pa•<*>»><'.- K. f*doux jc dejal iKizneje (e k pravdniku in če tudi tam ni^ „e opravi, ^jdc pred vjjfam-O; _ ledooz je skoraj vsek drug dan shiran, ko se spfhejs pred poslopjem, kjer zliorujc razoro-iitvena konferenes. m mm JIV lig.no svetilko ob bel» iiiii«jt ■mm^jiIiIri ALI 80 visoke delavske mc2de zakrivile visoke stavbinske stroške? Narodni industrijalni konferenčni odbor, v New Yor- m(.njena družba ia pležev*l» med ku izjavlja, da je stala pred sedmimi leti hjšica za enofvojno po 12.50 ob 4 tonskega vo-družino »1,200. Všteti so bili vel stroški: delo in materi- Odbor p&vi,,da je jal. 3Waj pe stane taka hišica $2,700. preiskava dognala, da imajo delavske mezde prav malo stika s to podražitvijo. Kajti sdaj samo les sa hišico stane $1,380 več kot v letu 1914, ki je 20 čevljev široka in 40 dolga in ima poldrugo nadstropje. Znano je, da so lesni baroni že zdavnej znižali mezdo šumskim delavcem z izgovorom, da cene p*4ajo. Sumski in lesni delavci že zdavnej okušajo dobrote normalnosti, les se ps prodaja po nenormalni ceni. Slavbinakia delavcem se pa sploh ni povišala mezdi v proporcijalnem razmerju in 90 bili tudi v vojnem času žrtev profttarjev.v Kljub temu izjavljajo privatni bizniški intetesi v šmo-kavzarskem časopisju, da visoke delavske mezde ovirajo oži^jenje stavbinstva. Glavni vzrok, da se stavbinstvo ne raavije in da delavci ne grade svojih domov, so znižane mezde in draginja. 2e preje je delavec težko izhaja, ko mu je mezda znižana, polek pa še nekaj prihrani, da zgradi svoj dom. V drugi vrsti je pa krivo prp-fitargtvo. Banke posojujejo dena* na visoke ohresti onim, ki hočejo zgraditi svoj dom. Stavbinski muterijal ima visoko ceno in stavbinski podjetniki iščejo visok profit. Ako se gospodarske razmere ne spremene, so minili Časi, ko si je ameriški delavee lahko zgradit svoj dom. Preiskave, ki se vrše proti raznim trustom, so počasne. Znani odvetnik Untermyer, ki vodi preiskavo proti raznim trustom, ki izdelujejo stavbinski materijal pravi, da so bile izmed 40 industrij preiskane samo štiri tn če bodo preiskave tudi v bodočnosti tako počasne, bo veČina tistih, k( zdaj vodijo preiskave, umrla. Untermjrerjeve besede govore dosti jasno, zakaj se profitarji smejejo v pest in zvračajo krivdo za visoke cene ttavhinskega materijala na delavske mezde. ta, ko pa je uvidela, da lahko dobi dovolj delavcev, je utrgala pri vozu kar po $1.50, tako da delavee prejemal od nalolenega vosa samo edcfi dolar. Tako je trajalo nekaj mesceev, da js dru-ibs ie sama uvidela svojo nesramnost in doloiila vsakemu delavcu po lOe. Tako sedaj Jels-vcc pr! tej družbi, ako Ima v ro-vu prostor in dobro dela, sasln-ži približno po $1.S5 na dan. De« lati seveds mora skupao s tovarišem, ksr stroj nasakvat spod-rčže kar ss šestAevljev visok premog. Delati morats dva delavca, 4a tolfto zaslužita po 0 ur in dobi sden ob koncu dela za dva vosa premoga, drugi pa enety„ drugi dan pa je ravno narobe, tako da delavec ne more v dveh dnevih dela zaslužiti ve« Itako r 7 delavcu je marsikaj znanega, ne uravna pa svojega dela po tem spoznanju. Delavcu je znano, da delavei daleč doli pod zemljo kopljejo rudo, da jo drugi delavci spremene v dragoceno, kovino. Oktobra mesees sem. bil v oai nsseJblni in sem med potom, ko sem voslt premog, vpralsl rojaka, če potrebuje kaj poljskih pridelkov, <)s mu jih prodsm. Začudeno me je vprašal, kake da volim rsvno ts dsn premog, dali ae vem, da je rsvno ta dan prssnlk matere bolje. Odgovoril sem mk, ds ne ker nfaaam pratike, ns ksr Delavec se zaveda, da izdeluje obleko in čevlje, sam pa hodi dostikrat rastrgan in bos. Njemu ni nobena Olj. nost, da farmar obdela polje, pridela razne pridelke in w da delavci v tovarnah konzervirajo te produkte kot Živila, delavci pa doetikrat nimajo k*j jesti. ' ' Delavec prav zanesljivo ve, da dflavci grade ponosne palače, velike ladije, železnice, mofeove, osušujejo barja, grade umetne naprave sa namakanje zemlje, ali delavci nimajo od tega dela drugega kot tuljave roke in trpljenje. %Vse to je delavcem snana Pa njim je *umo Še več. Po svojih pohlevnih mislih je delavec prepričS, da ni _ pravično, da so produkti njegovega š^mvn&fc* t2vf^niw knpi 1 gastva tako razdeljena, da on živi v revščini. Delavec je prepričan, če se sdruži s drugimi delavei, tla postane močan in da si iiboljša lahko svoj poloiftj. Kljub temu se pa delavci ne organizirajo tak hitro v politični, strokovni in gospodarski organizaciji, kot to zahtevajo njih interesi. Njegovi nasprotniki, to je tisti, ki ga izkoriščajo, se zavedajo, če cepijo delaystvo, da ga s tem odrivajo proč od njegovega spoznanja, kako mora uravnati svoje delo, ako hoče živeti v boljših fttvljenskih razmerah. In tako copijo delavce po verah, po narodnosti, po plemenu in še a sto drugimi postranskimi vprašanji, da delavstvo ne spozna resnice, če ne bo organizirane, da bo potlačeno pod peto njegovih izkoriščevalcev. Kadar bo delavstvo sposnak), da nimajo vera, narod nost, pleme, polt in druga taka postranska vprašanja nJč opraviti z rešitvijo socialnega vprašanja, se bo delavstvo hitro organisiralo, postalo bo moč, ki pahs» industrijske rarje s prestola in ustvari na svetu razmera, v katerih ne bodo ljudje poznali pomanjkanja. Pa. — v bližji o- koliei nale naselbine je *12 premo goro vor, toda razun treh vsi poli vp jo, ie od mesees maja sli pa le dalj. Eden izmed obratujočih je ' Kureka" ja last Pittaknrške premogovne kompanfje. Dela se v njem ie precej dobro, toda_za-slušeb je pičel, kajti preveč je rov natlatea z delavstvom, da se ko-msj delsvci obračajo drug poleg drugega. Vseeno je veliko brez poselnih. Že po sedem sli cele več mesecev neksteri js delajo. Nekateri izmed rojakov so dobili delo daleč proč od naselbina, eelo po 15 milj dsleČ sa vozijo na delo, tako da je treba dati akoro polovico zaslužka samo za vožnjo. Drugsrdfs rova, ki obratujeta v bližini sta It. 21 in 22 sta last J ime so n Cqke Coal družbe, tam ss dela vsaki dan- Rova ste o44s~ ljena od ta dve ia pol milji. 0- njega odgovor, da tako »js js pregrežao, ker ne verujejo v Boga in ne hodim* v cerkev. To se vidi, kako seh> so U navezani nekateri delavei na svoje izkoriščevalce in odvisni od njihovih lepih besedi. Ksr je Slovencev v naši naselbini so zš\4ini, saj to so pokazali tudi pfi volitvah za predsednl-ks, ke je Jtobifs aoeijaUstičns strsnks 40 glasov. Vendsr bi to število moralo biti še večje, kajti k tem glasovom so tudi Italijani nekaj pomagali Nadejamo se, da se bo za prihodnje leto to število pomnožilo še za enkrat tor liko, kajti kar je nas Slovencev smo razun dveh že vsi postali a-meriški državljani in tudi ona dva imata že vložene prošnje za drugi papir. Tudi soeijslistični klub imamo, a js v njem zapisanih samo 12 članov. Največji vzrok temu je, ker so se rojaki preeej rszkro-pili na razne kraje, ali pa so klub radi kskih malenkosti zapustili. Nadejam se, ds se bodo v bližnji prihodnosti .zopet vrnili, sa)* pripojiti morajo, da le v združenju je moč. Podporni društvi imamo dve in sicer drnltvo SNPJ in «SPZ. Prvo drultvo je bilo eno močnejših kne morejo' hoditi v šole, ker je prem raz in ni premoga, da bi Šo-pesebno v boljših čssih, sedaj pa ls segreli. 8 kom jih pa danes ku- ?! m^ASfelff V? m™ 35* delavske naselbine. Če sc naročite na ta list imate dve koristi, kajti podpčevali se hosts ia obe-neftt podpirali eebs. Zakaj bi podpirali liste, ki ns zagovarjajo naših pravic in rainalajo v svet potvorjene novice, samo da bi delavstvu nasuli peska v oči.—L. K. ' ' • < ne nsložits. To je popolnoma t dovolj, kajtKvospvi so globoki kskor bresdno in gre v tri vse, ksr enkrtt stroj spodrsŽe. Ko slroj drugič spodreže, tedaj pa ee de-lavea utukneta drugima dvema. Delavee, ki je pri stroju za česanje premoga, dobi od prestara po SOe, neglede na to, IroHIcnije lirok. Is tsgs je umljivo, ds je premog sa drulbo preeej poceni. Tona jo stsne po natančnem prora-čuaanju po 30c, ako ga pa delavec koče kupiti, ga non plašati. P0 12e b ušel j. Tako ji plačajo trije baši ji sala tono in dragih 23 bulljev pa ji gre v *rotit, ako ga proda delaveem, ki ga ji spravijo na pevrftje. Mftut pretrese premogarja, ko prvič zagleda jamske vozove ad ■irušbe in obenem zve, aa kako nesramno plato, bo moral prsmog nakladati. Kaj in kdo je vssmu temo kriv, se nehote spra-šujsmo. Umevno je, da je položaj ssmo sato tak, ker nismo organizirani. Kljub temu, fis bi prišsl ksk organizator, bi ne opravil ničesar, kajti tam v sredi naselbine, jje debeli'Župnik, rodom Slovak, ki ima vse svoje ovčice kakor ns vrvici napeljane in jih potegne skupsj ksdar se mu Iju- Nekaj Saša je Is preteklo,, ke m bil krsta! botsr. Kristusove-gs namestnika asm vprašal, če bo krstil rojentka. Predvsem mi je bilo alavšjene proti vprašanja, le kaj plačam ss cerkev. Odgovoril mu da, čeravno nisem pla. Čel le ailsear. Takoj je pričel a svojim ohrsdoat a Is prej te* vprašal, le imam Kmalu je koalal obred, sat o pa sem vprašal po krataess listu. Ds je kil bolj gotev, da ma ae bom ntekel, je zahteval še praj, bo mi js 1* rotil krstni liet SS. Tako poglejte delavei t Po 10 mintftnem opravilu je fajmeHor sealalil ŠS, mi pa (ga mačtme aslik IS ar al^e jik hhčemo imeti Delavei, ^poalfjmo nčmjše tn p položaj. Ne pustima ae vati vel v vrriga, ko keprtlU so- & pet prilika, da ss jik polom volitev oprottiam. Maofo ja le de-llavaegs ljudstva, ki ee ve. da je enkrat na- edino soeijahsUčae stranka ša reiiteljies. žalostno je, ko de človek skupaj s roj^kem, svo- neeti in zavisti. Članstvo bi sc moralo štsvilneje udeleževati društvenih sej In oselnesti bi jim sotrpinom ia mu priftie %o* morali aa sejah popolnoma pre-voriti o soeijalizmu. a dobi od|zretL Na seji pridimo val samo sva- piot bratje in Člani podporne or-Utvah delegatov ali odbornikov teljatvo ali neprijateljatvo. Zapisnik Izredne konvencije precej lepo pokazal, kdo je bil sa splošno gW)vanje pri volitvah odboja in kdo ni, zato je dobre, če se Članstvo pri prihodnji konvenciji kolikor mogoče na istega osirs. — dlan drnltva 20& Vshodnl Okla. — Kakor povsod, tsko eo tudi tu delsvske razmere daleč pod normslo. Nekateri rovi obrstajejo malo, a as j več jik je, .v katerih delo popolnoma počiva. Tudi tovarne vh&ji tlel ne obratujejo. Ali sc še spominjate delavei, kako js bik> pred aekaj leti, ko ^ipo uštrsikali za dosego ^oljšp gtačef Iz Jndisnspolisa je prišla prepoved, da moramo delali za vsako ceno ali pa V zapor i* tudi XV. Wi!son je imel številne od^ redbe za premogarje. Sedaj se pa nM» »e W»e, da bi rekel pod jetnikom, naj odprejo tpvarne in rudnike. Delavci atradajo in njihovi otroci hodijo nagi. Takrat so vpili, dg zmrzujejo in otroci In odlle sa delom. Dobimo le kakega novega, a bolj telko, kajti is starega kraja ne prihajajo več in ostali rojaki tu, .pa so sapisa- pe naselbini a biti M morala v sledhji hiši, česar sedaj le ni Zato priporočam rojakom, da se sleherni naroči na naš dober delav ski Ust, ki js last vsega članstva nsj se pusti na strsn vsako prija- ki spiaane obtožnice, predlo!, n(. 1 po veliki poroti na podlagi njeae lastne inicijative ia njenih nih preiskovanj in dokasil^^B zadeve, ki spadajo s njen delo-krog, ne-'da bi javni' obt.„. predložil obtožbe, in ako ao po rotniki mnenja, da j« atvsr j«vie važnosti, velika porota poro^ sodišču. Taka porekla e zloži*« alrpaeMps. otarjeaem vh ims dila|ysgt|, akžsjn »je- ohli- se, je Manstvo preeej raekrepiio rijo, ker skoro vsi premogorovi počivajo? Prepoano je, da bi aedaj tsrna-K in si stavili taka vpratanja, ker kar smo hoteli imeti, džnes i- ni pri raznih jednotah in svesa|i. mamo. Dobro pa bi bilo, da bi se Prosvets je preeej rssš^je^a delsvci sapeamili vsaj ta tri le- BMk>P, H. - Dvomim, da bi mogel dobiti slabeje delavske razmere v kaki drugi naaHbini v Uniji. Rojski v tej naselbini smo bili po večini zspoeleni pri rovu Mountain It. 2, ki je last. Pittsburgh Coal družbe. Dne 18. ja-nijs t. 1. je družba zaprla rov sa nedoločen čas. Slilijo se govovke, da bo sedanja lastnisa prodala ts rov NTationsl Coal' Mine kom-paniji; koliko je resnice, be pb-kazala bližnja bodočnost. Slednja družba odpira v tej naselbini nov rov, ki bo nekako v sredini ined Bishopora in £anonsbitrgom, kjer je kakor pravdo 1400 akrov na širokem premogovna blsst Drugi nov rov ee nahaja v sredini 8outkviewa ia Vendols, h kateri dražbi pripada ta rov, s»i ai snsno. Delavee plsiSujejo po 2fio na ara. Delavcev je pri omenjenih družbah malo sa poslanih, večinoma so Srbi in črnopoltniki. Omeniti ssoram, da js Natioaal družba Is najboljša v tej ker pri nji es dela stalno In ss-slnži vsaj.toliko, da ae tlovek lahko preživi. "Napredni" smo pa tudi v aa li aaselbiai, Ssravno ni {sjmo-Hrs na Bishopu, tepveč je aa Ce-eUu. Pa., kjer ims sbirališle za ajegovs ovčice. Čul sem, da bi gs primorali naaelbino zapustiti, kajti prevsvileni škof gs as puste ia naaelhiae^ Prebivalci v naselbini bi se ssorsli poslušiti dru-gs taktike, da bi aa odpravili. Ako as marajo serij, enostavno ta in se jih spomnili tndi pri prihodnjih voUtvsh. Žalibog smo delavei vse preveč d&stopni za lepe besede in se damo takoj pregovoriti. Delavec 4uje redkokdaj lepo besedo in ni čuda, da ee takoj premoti, ko ga vsske štiri leta pridejo nagovarjati in mu obljubljati vse nsjboljše rasni kandi-dajte ali njihovi podrepni-ki. Kljub temu, da ve, kako se Tavnoiftti ravpali s njim in pri ssdnjih volitvah dane obljube prezrli, jih gre Valiti, ker taka je njihova želja. Obljubljajo se sicer boljši Časi. Dani se, toda to vshajanjs počasno, in ako ne bo postslo hitrejše, bedo naši otroci le revno-tako moderni sužnji kakor smo mi. Kolike pe je danalnji suženj boljš| od nekdanjega f Današnjega sulnja res ne sme pretepat pašnik, drugače pa je bit nekdanji suženj oelo boljši od dsnal-njega, ker se mu ni bilo treba bati, da ne bo dobil rimer postavi 800 imen r žaro/ Zakon določs, kdo nsj izbere imena porotnikov; navadno to vrši poseben kortfsar, ki ga ime-nt|je aodnikf nekje tudi šerif. Porotniki naj se heberejo iz vieh strsni sodnega okmja, tiko da postane mogoča čim bolj nepri-stranska porota in ne pade breme porotništva le na en del prebivalstva. Od izbranega števila se izžreba ssdostno število oseb, da se sestavi porota: dvanajstero zs malo in od 12 do 23 porotnikov za velifro poroto. .Obtoženec na eni strsni in obtožitelj na drugi imajo prsvico zahtevati izključitev tega ali onega jforotnika, ako dvomijo o njegovi nepristranosti ali sposobnosti. Vaaka stranka je tudi vpra-vičena, da kratkomalo izključi' it porote nekoliko porotnikov; čin resnejša je obtožba, tem več ljudi sme'vsaka stranka izključiti. IZ DELMEU SVETI. (Federated Prem.) Stavkar In depntilerif ubita. Pred klsvnicsmi v Sioux Cityju, Iows, kjer so delavei, v stsvki, so bili v pondeljek zjutraj izgredi, v katerih sts bila stsvksr Hessen Kaled in deputilerif L. R. tako ranjena, da sts nekaj ur pozneje umrla v bolnilniei.,— V nedeljo so bili nemiri v klavnicah * Kansas Cityjd. Neki stavkokaz j« W1 ranjen. — SJtavkujoči klasiki delavei v Oraahi se dobro drl«. Vsako jutrq narede živ zid stsv kovnih straž okrog klavnic, ds s* morejo stsvkokasl na delo. — A-kaška delavska federacija je ns svoji tedenski seji ssdnjo jo sklonfls, da pokliče drug«1 avec v simpatiško stavko, skn ne bodo klavnilkl baroni le ksj dol go upirsli. Za osvoboditev Dehsa. čikaški delavska federacije je spr<>jrl« rezolueijo, ki je bila brzojavno Ktslana predsedniku BardiuifU 'ifzolueijn zahteva, da je le čss, predsednik iapmrti Dsbss i" drage politične jetnike is jtč«' ka radarjev v Oelorsdu * nadaljnje. Miliča/ji ss kUlij" P° rudniškem okrolja." London« 19. dee. — I« Bombi je javljajo, de j« bHo p« t najt t »tUčnih voditeljev nekooperativ nege gibanja v Zdrušenifi provin oab obnojenih da šest do i tajat mesecev joče. V Delhiju je bilo do deaee aretiranih 121 oneb. llombaj, Indije, 18. dee. — De« 20. decembre prične splošen bojkot preti britskim pivnioom. Voditelji nekeoperativncga gibanja so posvali domačine, de ne smejo plačevati nikakršnih davkov An glešeokKjčtiieae, de ho bojkotiran tudi papirpat in niklaet denar. Britake oblaali ee v velikih škrbeh /sredi najnovejše taktike revolu-«ijonarjev, ki ae puste aapirati v velikih mopšinah.« Po tiao* in še več oaek ae puati aretirati tu in tam ,tako da bo kmalu zmanjkalo zapornik prostorov in policisti ter sodnikTne bode mogli zmagovati svojih poslov. Nekeoperativno gibanje se je razširilo po vsej Indiji Celo vladni uslttiMMŠ v Bon^baju nosijo "khadd«f", Ghamlijevo kapo, ki je znamenje bojkota in eiviine nepokorščine. Obenem stavkajo ku-liji malone v vseh mestih. V vseh večjih mastih, kot je Bomhaj, Kalkuta Itd., eo nepretrgene stav-ke. Zadnji teden ao bili veliki nemiri v Asaamu, kjer eodeatavkali kuliji na čajnih nasadih. Ti delavci prejemajo tri do štiri cente plače na dan, medtem ko morajo plačevati oderuške cene sa bprna živila in cunje katere ee zavijajo. Leta 1919. sb plantažniki importisali okrog 100,000 kulijev v Indijo, ko so imeli dobro trgovino in delo je bilo poceni. Zde j so pa ti kuliji, poet ali velika nadloga za plantažnike. Zakona-ni, ki bi jih priaittl, da bi poslali kuli-je domov, a tu ne morejo živeti v takih razmerah. Prihodnji teden se vrši vsein-dijalu kongres v Ahmedabadu, čeprav je britaka vlade poetavila organizacije, ki eo ga sklicale, izven zakona. Hed domočini se ▼ splošnem govori ,da je zborbvanje kongresa znamenje za revolucijo. Ozračje v Indiji je nabasano z neštetimi možnostmi. Vlada sama razpihava iskre revolucije. Tieočerne aretacije eo zdramile najbolj" zaspane domačine, ki se do zdaj niso zanimali za nobeno politiČito gibanje in ki Hploh niso imeli pojme, kej vse to pomeni. Zdaj se zanimajo in od- New Tork, H. T. — Podjetniki ao podpisali pogodb« s organiza eije alamaikarie, ki ao organizira ne v pet lokalnih organizacijah Millinerv and Ladiea' Strpuv Hat \Vorkers' Union. Podjetniki so organizirani v Ladiea' Hat Mknu faeturers' Proteetive/AsHociation. y tej industriji je v New Yorku zaposljeaih pet tisoč oseb. Po ao-vi pogodbi se mezdno vprašanje predloži dr. Judah L. M&gneeu v razsodbo, ki sta ga obe stranki ižnali kot razsodnijpa,-Podjeti-zaktevajo 20-od*totno znižanje mezde, delavci pa 10-odatotno povišanje. Lokalna organizacija at. 5. je aprejela resolucijo, ki pripbroča, da se organizira centralizirana organizacija vseh delavcev in de-avk, ki delajo z iglo. Buffalo, M. T. — Tukaj je divjal silen vihar a hitrieo pet in de-vetdeaet milj v ur^ ki je ruval drevj^ a koreninami, podiral dim- prto govore o "svaraju" (samovladi) ter- ee pridrulujejo bojkotu proti princu Walesu in bHt-ukim trgovcem. Sluco narodnega voditelja Ghandija, ki je dobil pridevek "avetnik" (mahatua je svetnik v indijskem), je videti povsod, Vleda misli, da bo s are-tac i jami preprečila vseindijski kongres, ker upa, da brez voditeljev ne bo zborovanja. D^li se obnese ta račun vlade, se pokaže v nekaj dneh. Delhi, Indija, 18. dee. — Urad no (britsko) poročilo se glasi, da j< v vojni s rebelnimi Moplahi do odo imeli angleški, avstralski In novozelandski kapitalisti čim divhlemle iz f*fkt»ih jam. Vsr to ee gadi pod navideznim bumani-ta mitu okriljem lige narodov. Ndsv^i *jza fiflflc diletante. » KAKO SS JB m Uiass<^sNtk mVs Peiptru Jednoti IT. JsalJs tttT GLAVNI gTANi MI74I SO. LAWNDALR AVK, CHICAGO, ILLINOIS. lnršmbi eAort upuavni Am. n.* Ne zgornjo in apodnjo očesno saklopko napravimo podolgovaeto črno pika v grabaati obliki. Ce je dovolj časa iaobličimo is nosnega kleja koničast ali topi noa (glej ^inne!), noaniee podaljšamo ob kon-rtfr eih s črno šminko, ob strani no-l lab^s sivo. Puder roaf- Vla-suljs naj bo salo kaštetva, rdeče ali rumeakeate barve. Te maaka pripravna sa bebec, komične Sluge ia dobe še Ido", un iz Nevede, New u la- — ------- . Curtia iz Kansasa, Rubina ^ D« do,i«*cmo Plwt son is Arkansam in Kfng is dr-šave^Utah ao pedli po eenetorju Francu in njegovi resoluciji in rt> solucija je Mla odkaeana odsek* »siminkemo nekoliko bek>, podo-se snnanje zadeve, da tam saspi *** nt Uott spenje pravičnega. ** ^ šrto. Bel puder. Vlasulje e teme aom, redke lam, pleše, brke drob- Slika angleške demo- n^^šSiijj^Htfei'"1 Na prisvojenih aUIdk je .T Sydney, Avstralija. — (Poroča Franc ia Ahern, Fed. Preea)! Sramotne razmere go m vladal« na otoku Nauru v Severnem Pacifi- kom ične kro tak os v s no iiToi Zadnji osjo bra- Lahkeživoi. Ti naj izgledajo kolikor mogo- sašmmkemo obrvi, nad njima pa; napravimo vhmko rjavo tanko aieč. Očesno votlino ia trepelnioe Pri tej asaski prevladuje rdeša šminka. Osnovne barva j« po-meiant e starostnordečo.. Nos, šiae in aseato med obrvigia našminkamo močno rdeč«, ošeeni votlini, ped očesji, uatne in ob etraai lic, sivo. Brasgotiae so vidne le nalahno. Ako naj oanašimo hrezsobost, našminkamo _2 do H ku, katerega je Uge narodov mbe črno; prej pe jih \ioi»mo glasu vsled svojih vali^ plasti fosfata, is kateregš se ,OfMl umetno gnojilo in tudi strelivo. Dodo domačini zvest« delali do konca dogovorjene dobe. In kolikor več pride domaišnov s sosednjih otokov tolik« manj j« ne dela prejšnjih dedcev, Kitejeev in Kanakov. Britaki administratorji otoka so najbrft mnenja, di V demokracije" ne Neuru m najboljše israŠa v tem, če prisilijo čmee,ne del« se 40 centov ne maeee. Med Kitajel je nestali velike nezadovoljnost radi teli reemer, kajti novi goepodarjl so jim znižali n« ssmo meedo, temveč tudi dnevno hrano. Ker hnportlreni domačini ne jedo v«Wko mesa, si mislijo gospodar*, de tudi Kitajci ne smejo jeeti ve« ke ***!. V per sleče jih so se pejevili nemiri ir Kitajci so bili strogo kastiovani Nova uprava j« tum u|Mo kH«j sko gledališče, katerega m ei kitajski delavei pootavIM t testnim denarjem. Z* I re vst vene razmere n« otoku eo silno zanemarjen*. Otok je poln In podgan > kabrahnjla epidemljn med domačini in v enem mesecu je umrto 350 kulijev. • Vojna, ki m je nflOa m demo krScijo hf svobodo malih dov(fl), je torej prinesla temu osušft i in namasati nekoliko s mastikaom. Puder resa. Pleša in drez mite fieeie btke so primerne •a to maako, ki se nej vpotreblja prt čevljarjih, vaških strežnikih itd. ^ ^ ' ^ ^ i ' ( IntrigantL u ' Za to masko se vsarae osnovna barva pomešana rmcefkaalo. Isto hervo imajo aatna, rdečega na 11-clk navadno nedootaje, v očeaih votlinah in pod očmi je rjava aenee. Lične kohti osvetlimo s bele šminko, pdi njimi je siva sek-ea, enafeo ne seneih. Okrvi je najbolje «is našmin kam«, ped njimi pa potegnemo nekoliko bolj revno rjevo šrto. Brazgotin«, ki izretajo jeso in oae pri nosu ee zelo izreaite. Puder rumen. Berve les nej bo ali rdeterjave aU pa črne. Združit^ fjjiors Pvaak AM, SUM m ^ItaMMIL ^ vaMOVNI ZDAAVW|^i Dr. P, a •B NAStOVKi s m leiaat,« asapi « M ec a n. p. j* ssst vw SAoavi aoLNtšaa An, CM m srrvani. m ss mm st i tajam«« a n. p. j, vsa saanvn v *va» a ■ste A n. P. K aseres s*. LmMi A*s» usls^ssls v |L tnsm«« a N. strm«. VM Kit P. JI^^ssmš t la Avs« cuhis ia. plemenskih vrstah ao oči in lične koati; sad nje našminkamo belo, eivo liso od spodaj. Od notranjih očesnih kotov potegnamo rjavo polokroglo črto do brade. Poševne oči naaaačimo e tem, da poUgn«mo od notranjega očesnega kota spodnje trepelnice vzporedno s očeeom navzgor poševno črno črto, poleg v rasdaljl cm drugo, tretjo pa ob obrvih. Med obema zadnjima je bela liaa. Vsako drugo špiinkanje obrana odpade. Puder rnten. Vlaauljs ae vas me kakor pf lito j a plerfienn. Kitejei dobe še znsčilne tsnk« navšiol visečo brke. Zamorce našminkamo e šrnu Šminko ali pa s žgano probkovi. no. Pod očmi potegnemo belo Šrto, usts našminkamo starostno-rdeče. Za rdke in prsta vzamemo šrne trikot-rokavice. Mladi za-morei ao kres brk, atarejši pa i-majo kodrasto brado. Skopuhi Maska skopuhov je ists kakor iptBgantov s razliko, da našminkamo oČeenc votline meato rja/o, rdečkasto. Obrvi ao košeU, potegnjene navzgor. V slučaju, da so naravne preslabotne, se prilepijo one i« wnenega krepa. Ogrska grozi Avstriji > vojna. Dunaj, 19.,dee. — Včeraj ae je vršil na Dtinaju velik protestni shod proti izidu plebiseita v Bor škl. Govorniki so zabtevsli, de vlada prezre Izid plebiscita; dslje so obaojall ententno vojaško ml aijo kot priatranako, ki drži i Odrsko, in ker ni hotela odložiti plebiscita dokler se niso odstranile vse ogrske Č^Je is prizadete deželice. "Neue Frel. Pres piše, da jc general Carto Perraria zarrozil Avstriji, da l»o dala po-. _ , M . ved se vojno, ako ne prizna izidafef-^ Mo plebiscita. Uradne številke poka« Zlijejo, da jc 65 odstotkov volilerv glasovalo za Ogrsko. Madžeri s« ujeli tri avstrijske strele v nevtralnem pasu in jih pretepli. Dunajsko časopisje® je valedtega gnalo velik krik. fmopoHnemn V.jfflflP*' ljudstvu ni 8«nei, ofesni votlini, egornje ia pod o*mi našminkamo sivo, spodnja ustna sta-rostnordeKe. Nad obrvmi j« šrna visoko vpognjena eloč, trepalnice m nekoliko bele. \Ušna je noena brazgotina: pričneta« okroglo o-koli nosnic /Ui m razt«gs v obliki zagozde navzdol nasproti ustnima kotoma. Puder rumen. Za trgovce, bankirje, šidc hi boljših stanov vzamemo Črno vlastiljo s pre-šo in z ecakobarvnimi za lisci Poljski šidje dobe židovako čepi eo. ^ Angieše . označimo z dolgimi nle/. plavkaatfmi aaliaci in ena kobravpimi lasmi. Oblika obraza podolgeeta. Zgornjo ustno na-šminkano sivo, spodnjo sterord* , i splošnem pa po starosti in po značaju. s o-o s pemorlšaki ia eigani. fa znaša je našmiakamo snovno barvo št. 3. po»*4e rjavo. Oko ja ^»tno šrno. trspsl niac nekolik« rd«šc. Obrvi pri «4-ganih aašmiakan« črno, potmA« n« e mladostnondešim. IUI puder. Vlaauljs ia brada po potrebi ple- Jspoacev n« In Mmk/ Kitejsev šminksnm S■ in IndijaneU ladijeaee šminkamo s plemen-1 sko osnovno barvo št.' 9. Z modro in belo naznačimei različno teocirenjc. Ne nosnem hrbtu potegnemo belo lieo. Puder rumen/ Dolgi lasje s okrasjem. Bkaotlšne nfkske. Te meake, ki so tudi pripravne m bebec, kemično aluge, Idiote itd. mmkirsmo nsslednje: osnov-bsrvs je tists, ki <|)govsrja starosti. Ve« sprednji del llea, ustne in brado našmiakamo belo, okoli pa sta roel no rdeča v o bilki malega obroča; prehod barv dobro sabrišemo. H tem stopi lies nekako bolj v ospredja, fcfterost-do rdeč obroč mora hiti slab ka kor sence. Enek krog je okoli oči, očeana votlin^ je bela. Hpodnja ustne jc starostoordrče. Hcl puder, Via sulja močno rdečfcasts. Klovnova maska. Klovna Šminkamo nsjbolja i Itclo šminko. Hsbimo pa tudi la hko šgano magnesijo, sli ps ds nsmsŠemo ohrsz z msstjo in po tresemo s moko. Potem nsrišemo ns licu poljubna črne lli rdeče znamenje, kakor srce, pik, karo, kroge Itd. Z mlsdost no rdečo šmin ko povečamo usta, »brvi z čraoki^». % (>dv.) Dee 20-IS-S4 ZAKRAJtBK š CBSARK. 79-9* Ara. New Tork 0lly. , \ Deetevck t Onhn, ki Me pole. v aH dem«f td praznike, pripore-evojo PROSVETA ==S Na planine! Sp.tal Faval Boja te plesanja po gorah. (Dalje.) • Tudi nikar ne vlači mri po kamenju med hojo, ker se nitke trgajo! Taka vrv postane k mala ne-rabna. Na lahkem terenu naj navezani tovarili zvijejo vnr v zanke, ki jih noaijo lahko v roki ali pa okoli prai. Dobro ohranjena vrv je tudi velika moralna opora plezalcem, alaba p« oslabi moči in poveča neaifurnost. Naj omenim duševno muko, ki sem jo prebil pri jami Marijanščki. Pozimi sem ns Brani nerodno atopil ns vrv in jo z derezami predrL Isto vrv, podaljšano z drugo, srno rs bili-pri prvem poizkusu zs prihod v 84 m globoki prepad Marijaničieo pri Prčdolah. Ns« prijatelj je visel le 50 m globoko v črnem žrelu. Ker i a krat ie niamo imeli finih pri prav poznejle dobe, smo spuščali vrv čez vejo drevesa, visečega nad globino. Navzfor jo je bUo po ponesrečenem poizkusu mnogo teže vleči, ker je Wlo trenje ob drevo in ob ateno zelo veliko. Priskočilo nam je zato Is nekfj kme tov ns pomoč. Prvs js potekla boljša vrv, nato amo začeli vleči za mojo. (Deaet mol naa je bilo, ki smo vlekli.) Kar nam poči v vrvi več kiti Stali smo kot oks-meneli in niamo ai upali vleči na prej. Jss sem ai bil v avesti avoje krivde, ker sem vedel, da je bila vrv na Brsnl rsnjens, in aem jo vkljub temu uporabil. Tovariš je visel v prepadu v strašnem položaju. Neki pogumen, zelo močan kmet je nato aedel na vejo nad prepadom in vlekel zo vrv tako krepko, da je vssj trenje čez rs akavo vejo omilil, in kmalu amo zopet veseli imeli milega tovarila med seboj. / • Koliko turistov naj bo naveza-nih ns eni vrvi t Čo le mogoče dvst Vel po nikdar ne nego trije I Dvs ss lahko hitre in prosto »Ujeto, tretji le nekoliko ovira. Ce jih je pa val, ovirajo drog drugega tako zelo, da se tura jako zavleče. Todi so razdalje med posamezniki premajhne, da bi bilo gibanje dovolj evobodno. Tudi glede varnostmi dobro, če jih je več ns eni vrvi Ce pade prvi, moro drogi vzdržati veo sunek, tretji le no pride mnogo v poitev, pač po potegne telo dveh tretjegs skoraj gotovo v prepad, če drugi ne vzdrži prvega in pode za njim. Pri strslni nesreči na Matter-hornu L 1H65. je bilo pri povrotku z gore navezanih na eni vrvi 7 planincev, ki ao bili razen enega vsi prvovrstni. Ko je prvemu zdrselo in gs drogi nI mogel vzdrioti ter je tretjegs potegnil za aeboj, se je četrti, izborni vod-nik M. Croz, zsmsn trudil vsdrfs-ti trlo treh in je strmoglovil za njimi. Napor ostslih treh bi bil mogoče le preprečil nesrečo, tods tažs je bilo prevelike in alabotna vrv ae je pretrgsls ter pogubils štiri vrle planinec. Torej dva ali kvečjemu trije naj bodo navezani na eni vrvi I Morajo ae pad med aeboj dobro poznati in ae zanesti drug na dragega. Zanealjivost je fmgoj varnosti! Kdor zavaruje tovariša, ai mora biti popolnoma v avesti velike dolžnosti in ne sme pozabiti niti na en varnostni pripomoček! Ne moti prvega plesal-ea z raznim nepotrebnim govoričenjem, ker todi on mora posvetiti vse moči in vso pozornost iskanju oprimkov in poti. Ramo nekaj je treba prvemu plefcaleu naznanjati; dolžimo vrvi, s Katero lahko Še razpolagat Ko poteka vrv, ae mu mora naznaniti približno Število metroV oetale vrvi, da se ve ravnati in iskati prvega varnega prostora. Že ko je vrvi še 5—6 m, mu je treba to tratko saklieati. Ako ni upanja, da najde po tej dolžini prostora za počitek, je treba takoj pri ve zati koncu drugo vrv, ne pa ča kati, da poteče, ker se bi ns nem prostora prvi dolgo no vzdržal. Še enkrat: Prvemu plezalcu morajo posvetiti drugi tovariši vso pozornost! Razgledovanje, rszgovsrjsnje, uživsnje jedi ou-d tem časom, ko ae prvi muči čez steno, ao dejanja, vredna najhujše graje! Kako sc je treba navezati? O-koli pasu Čez suknjič! To je lahko. Poaebno važni so pa vozli. Napaki, ki lahko potaaneta usodni, sta poaebno dve: vosel, ki ae razveže, in vozel, k ipri napeti yrvi toliko popusti, da zadrgne vrv na njej viaečega ubožca. Eato je treba vozle napraviti pravilno in jih pred začetkom plezanja še enkrat natačno pregledati in pre izkuaiti! Najvadnejši in zelo zanealjiv je tako svani vodniški vozel, ki ga naredimo tako, da s dvojnim de lom vrvi — umerjenim sa obseg psau — naredimo navsden vosel. To ^hko naredimo na obeh kon eih ali ps aredi vrvi. «Ako ostsne do 30 em vrvi, je dobro s tem koncem nsrediti še en vozel, ds ae nikskor ne more rszvozlsti Vodniški vozel ae tudi lahko in hitro razvozla ali pa naredi. Na-aprotno pa je ta vozel zelo neroden za aklopljenje dveh vrvi, ker je prevelik in rad proli kam$ nje. Nadomeatimo ga pa lahko z izvrstnim dvojnim ladijskim vozlom. Zanealjiv je tudi tako *va-ni bulienaki vozel. Vendar sam jaz rabil vedno bodiai v gorah ali ja v jamah, kjer ao vrvi le toliko več trpele, navadni vodnilki vozel, ki se je vedno izvrstno in po polnoma zanesljivo obneseLS Pa žiti je pa treba, da oetane pri vozlu dovolj dolg konec vrvi, ki za-preči razvozlanje. Mimogrede bodi omenjeno* da je treba večkrat povleči za sebo, čez steno ali spustiti pred ssbo, nuhrbtnik in cepin V globino, a to je skrbno nsrediti. Že msrsika teri turist je izgubil ns ts nsčin vsebin^ nahrbtnika. Ker sc na hrbtnik kljub previdnosti zsdevs ob f^U, ao vosel rad razveže. Jaz i nO neki prevod no Kolikem grebenu iztresel na tak način ves nahrbtnik v prepad, ker je bd vo^ zel malomarno narejen. Zato naj bodo vozli vrvi čet nahrbtnik, pe-p in ali polico poaebno dobro za vozlani. (Dalje prihodnjič.) •rudarjev iz Labinja v Istri. (Iz zapiekov rudarja.) Ker sem Vil navzoč pri rudar ski stavki v Labinju, si dovoljo-jem našim sodragom napisati ne-caj vrstic. Opisal bom najvažnej-lo dogodke, ki so jih radarji morali preststi v tej stovki. □ -V. a DMtojmhl): - BESI □ v treh dslih. -Pr t V OMJo.) H prejšnjim mslodičnim glssom, prigovarja-je Ji nežno kakor otroku, je dodal resnobno: "Pomislite, ds ats deklica, jsz ps, četndi vsš najudanajli prijstelj, aem vsm vendsrle stranski človek, ne nu»ž, ne oče, niti val Isoin ne. Podsjts mi roko in pojdivo; spremim vss do kočije, in če dovolite, vss ssm odpeljem domov." Poslulsla gs je, dejsls, vzdihnils in mu po-dfls roko. Tedsj ps ss js tgodils msjhns nesreča. Prej-kooe sc je nerodno Obrnilo in stopils ns bolno, krst ko nogo — s eno besedo, psdls je z vsem bokom v naslanjač, in da ni bilo naalSnjočs, bi bils sletela po tleh. On jo jc bliakoma prestregel in pridržal, aegel ji je krepko pod pssduho ter jo sočutno in previdno odvedek k vratom. Msrjs Timofejevna je bila očivkino vsa nearečna is zmedena od svojega padeš; zardela je in atraiaa jo je bilo aram. Molče je šepals aa njim gledsje v tla in globoko se nagibaje; skoraj visela je na njegovem komolcu. Tako ata odšla. Videl aem Liso, da je mahoma planila a stola, ko ata onadva odhajala, ter jima aledila z nepremičniihpogledom tik do vrat. Nato je aedla molče nazaj, toda vse njeno obličje je krčevito drgetalo, kakor da se je doteknils kače. Dokler je trajal ta pt;isor med Nikolajem Vaevolodovičcm in Marjo Timofejevno, ao vsi molčali v skupnem atrmenju; še muho bi bil ali-ial leteti. Kakor hitro pa ata bila sunaj, je zdajci vse izpregovorilo. VI. Oovorili so pravzaprav malo; največ se je sliialn vzklikov. Zdaj sem že malce pozabil, kako se je vršilo vse po vrsti, čakaj nastala je smeš-Ntepsn Trofimovič je vzkliknil nekaj po francosko in plosknil s rokami; tods Vsrvsrs Petrovna se ni zmenila sanj. Celo Mavrikij Nfknlajcvič je naglo m pretrgano nekaj zamrmral. Bolj ml vseli pa »c j« razvnemal Pjotr Htepanovič, ki je Varva-ri IVtrovni obupno neksj dopovedoval in široko krilil i roksmi; dolgo ju m«em mogel razumeti, kaj imsis. <)hračal se je k Praškov ji Ivsnovni in Liza\eii Nikolajev«), eelo očetn je kratko viknil nekaj \ »voj| vnemi — z eno besedo, vrt il sr je po vsej šobi Varvara Petrovna je enkrat vsa rdeča skofils kvišku in kliknila Praakovji Ivsnovni: "Ali «.i «lmala, sli ni ališala, kaj ji je pravkar reke! tu?" Toda reva niti ni mogla odgovarjati; le za* momljala je nekaj in mahnila z roko. Imela je svoje «k rhi; vsako minuto se je otirala k Liti ter jo glcdsls v brecumnem strahu; da bi vstala in •la, ns to Še misliti ni upsla, dokler ne vstane tn-di hči. Kapitan jo je medtem gotovo ksnil popihati. opazil sem to. Od prvegs hips. ko ae je pojavil N/kidaj Vaevolodovič, je ksisl r namenja silne preplašinoeli; ali Pjotr si.patimir ya j« prtjrl ra roko in ga ni puatil stran. "To je neobhodno potretono," je sipal svoje zrnje Varvsri Petrovni, govoreč vanjo brez preneha. Htal je pred njo, ona pa je apet sedela v naslanjaču in ga — to pomnim — željno poslušali; dosegel je bil svoj namen ter ai pridobil njeno pozornost. "Brezpogojno je potrebs, Vsrvars Petrov-ns. Vi asm i vidite, da je vae akupaj nesporazum-ljevanje; stvar je na videz precej čudna, v resnici ps jaana kskor beli dan in preprosts ko pošter vanka. Dobro ae zavedam, da me nibče ni pooblastil pripovedovati in ae mogoče smelim, ko so vsiljujem sam. Toda prvič, Nikolaj Vaevolodo-vkč aam ne pripiauje tej reči nikakega pomena, in končno ao vendar alučaji,v katerih je človeku nerodno Batnemu dajati pojasnila in ne gre drugače, kakor da ee najde tretja osebs, ki laglje pove nekatere delikatne stvari. Verujte mi, Vat\ vara Petrovna, da Nikolaj Vaevolodovič nikakor ni ravnal krivo, ko ua vaše prejšnje vprašanje ni takoj odgovoril s temeljitim pojssnilom — ne glede na to, da je zadeva malenfkoatna, aaj jo poznam le is Petrograda. In vrhutega je vaa zgodba Nikolaju Vaevplodoviču aamo v čaat, če je že treba rabiti to nedoločno besedo. ..." "To pomeni, da ste bili navzoči pri kakem dogodku, iz katerega je nastalo .... to ne-aporazumljenjef" je vpralaja Varvara Petrovna. "Če mi daste besedo, da ne bo užaljeha rahločutnost Nikolaja Vaevolodoviča v njegovih ainovakih odnolajih do mene, pred katero nima nobenih akrivnosti .... in če ate trdno preprl čani, da bo njemu aamemu prijetno. . "Ni dvoma, da mu bo prijetno; zato ai Ite-jam tudi jaz v prijetno dotžnoat. Prepričan sem, da bi me sam proail te usluge." Vsiljiva želja, pripovedovati tuje dogodke, je bila še poaebno čudna in nenavadna pri goa-podu, ki je šele padel s neba. Ali dotaknil ae js bil Vsrvarc Petrovne na tako'bolečem mestu, ds mu je lis na trnek. "Poslušam vss", jc izjavila sdrlljivo in o premo; vse je pričalo, da sc le z muko spušča tako daleč. "Stvar je selo krstks. . . o zgodbi je prav ssprsv težko govoriti," je žlobudral. "Nu, kajpak, brezdelen romanopisec bi že skoval iž nje roman. Dokaj zanimiva atvarca, Praakovja Ivanoma, in prepričan sem. da bo tudi Lisaveta Nikolajema s zanimanjem poslušala: če ne čudovitega. vsaj mnogo čudnega je v" nji. Pred peti mi leti ae je Nikolaj Vaevolodovič v Petrogradu »oznanil s tem gospodom — evo, prav a tem gospodom Lcbjadkinom, ki stoji g odprtimi usti in •e je menda hotel prejle mmuzniti. Oprostite, Varvara Petrovna. Da. rea, gospod nmirovljeni uradnik vojaške oskrbe (vidite, kako dobro se va« »pommjam), ne aretojem vam izginiti. Tako meni kakor Nikolaju Vaevolodoviču je znano do pičiee vae vaše početje, sa katero — to pomnite I — nama boste dajali odgovor. Se enkrat proano oproAčcnja, Varvara Petrovna. Nikolaj Vaevolo dovič je taČss imenoval tega gnapoda svojega Palstaffa. to se pravi, bil mn je nekakšen earae tčre hurlcsque, ki ae mu vsakdo smeje io ki jc ssst zadovoljen a tem. samo da mu dajejo aov-" (Dalje prihodnjič.) Pomlad je -prišla, zaželjena spomlad, ali nje beli cveti so bi i poškropljeni s krvjo nedolžnih hrtev in njeni zeleni listi so oro-aeni od stoterih in stoterih solz. Sekdaj tako veaeli Obrazi ate da nea žalostni in potrti. Bilo je v rudarski koloniji Štrmae,, o kateri se je toliko pi salo in'govorilo. Dogodki, ki jih opišem, so oe zgodili 8 .aprila, t j. tokrat, ko je vojaltvo zaaedlo rudnik. Ti, aodrug Maka, nekdaj peva joč lepe pesmi in stremeč v sreč nejšo bodočnost, kje ai danes f Tam v svežem grobu spil večno spanje. Kakšna je bila tvoja smrt T Ko mislim na to, mi telo drhtele in groza me obdaja. Vidim, kako grozne smrti si umrl popolnoma po nedolžnem. \ Kakšna je bila tvoja duša? Kaj je čutilo tvoje srce v onih grozr nih in strolnik trenutkih, ko so živi stroji s pomočjo puškinih kopit razbivali tvoje telo, da si pod težkimi udarci na zemljo padsl. Zadejali ao ti dvajsetero ran, iz caterih je tekla tvoja nedolžna kri. Prosil si, npil si, zdihoval si n dvigal oči proti nebu od strat-nik bolečin. Grmovje je strmelo, Dtitki. io prenehali s , petjem sli živi krvoloki niso prestsli. Bili te dslje do čsss, ko je bil ssmp Še košček Življenje v tebi, In ko je bilo še pred tvojimi očmi črna aatih blazinah. Vsak dan hodimo [w eno uro na dvor, oh, kako jc ■ kgtanoi glodamo v modro nebo, srkamo cveži zrak in ae grejemo ob toplih žarkih zlatega solnca. In akozi zamreženo ok-no ae oziramo po valujočem morju, po lepih gozdovih in prekra-anih gričA, okolice. Poaloiamo šumenje in vrvenje tam zunaj se nahajajočih ljudi, veselih življc-nja in radujočih se krasne priro-de. In naj le kdo reče, da nismo srečni! ; Pomislimo samo na to, da je na tiaoče nalili bratov brez strehe, brez kruha, nagih in boaih, tiaoče, ki ne vidijo avetldbe aolčnih žar koV, tiaoče, ki ne alilijo glaaov svojih dragih in tisoče onih, ki se vijejo trpljenja od svojih bolečin, a nimajo človeka,, da jim ponudi kozarec hladne vode. Kdo more reči, da nismo srečni! Vi, bretje tam sunaj, verujte da smo todi mi ljndje s ercem in duio kot vi. Da, in vae one misli sladke sreče, ki nsm je dana tn kaj, to je samo trdna fronto, ob strooi srca in duše naše, ki se neprestano bojuje proti otoižnim mi slim v težkih trenutkih, ko mi nedolžne frtve mislimo na svojo ljubljene žene in otroke, ki tam daleč zdihujejo vse noči. Neprestano se vije iz nažih sre željs: Svoboda, pridi svoboda To hrepenenje je stokrst močne j le kot hrepenenje mlsde deklice ki pričskuje prvih žarkov ljubezni. t c Po preteku ene ure ao prikora. kali vojaki in orožniki iT kak* Večino delavotva so pognali pj ■lilo nebo. Umed vseh delava*] ao fslisti izbrali 12 moi; tiste, J smo ae bili vrnili it rsvinjske jJJ n nismo ie bli zaposleni, rekoč-Vi ate metali bombe 1 Fašiste j] bolelo* da amo bili oproščeni in zato so nss zopet s zvijačo vrgli v ječo. Tako smo bili dopeljM| zopet med štiri eteae v smrdljiv! ssduhle celice med razno golazej Vrženi amo zopet v to ječo koj grdi zločinci, ki noeimo mrzleJS kbve ns avojih čistih rokah. I Oh aanjel Zakaj naa vedno H rstet Ostaja nsm vedno le kruta istins: preganjani, zaničevani teptani,!! Mati narava! Ali Q| amo tudi mi vredni Tvojih J dbvt Je-K jc samo za nas ts zdi hujoča in prokleta solzna dolina] Ne bom dolgo stopal po tel trnjevi, toda polteni poti. Stegnili bom roko, do ai vsamem življe. nje. Ne morem atopati po krivih in blatnih potih, ker prepoštens mi je duia, da bi jo oblatil. Pre velika je moja čaat, da bi jo l skrunil in srce mi nikskor ne do-pušča, da bi se pbgtffcznil v valove hinavičine, krivice in utnaza nega življenja .... Rodica. Minuli so tedni in meseci, ali mi smo še vedno v preiskovalnem zaporu. Do vrha poln kelih duševnih bolečin in zato smo rekli, vsi zajedno: Smrt glodu sli svo->odo! Pričeli smo glsdovno stsv-ko. Že četrti dan nismo sprejeli nobene hrane. Strašna je borba proti gladu, toda šele takrat, ko silijo jesti. ' tema, dobil si še šest krogel v prsi. . . . Maks, umrl si strašne mučeni-ške smrti 1 In zadnjo minuto tvo: jega življenja ti ni bilo dano, da bi aamo en pogled ie poveail svoji ljubljeni materi, da bi samo Še enkrat videl svoje drsge brste in sestre in niti tvojih prijsteljev ti ni bilo dsno videti, ki so bili v tvoji bližini. Tri dni je tvoje truplo ležslo ns zeleni trsvi. Pozneje ao te de jali na kmečki vos, odpeljali te na pokopališče in tako vrgli i skopsno jsmo brez rskve kot nsj grlo mrhovino. Vaško oko, ki te je poznslo, je bilo aoltno, in vss srca ao bila gi-njena, ko ce je sliialo o tvoji smrti Povej svojemu bratu Čehu, ki je bil umorjen enako tebi, da tudi njega obžalujemo, in njegova airomaina lena, bres denarji, bret obleke, s dvems mslims ne-dolfnims otrokoma, te je vae noči objokavala. Od avojega moža ni imela drugega spominka, kot kupček ime strnjene krvi, kate ro je poljubovala, da ai je a tem gaaila Strašne arčne bolečine In zakaj jo bila vajina amrt ta ko grosnsT Zato, ker ata ae ob rami svojih eodragov borila za prs-vieo ia avobodo, da si skupno priborite in isboljiste bedni delsv-ski položsj, ds si iibojujete in Ifiridobit* kruha ts ons glsdne matere, ki svoje novorojenčke pritiskajo oa svoje suhe grudi, ds pijejo ssdnje kaplje krvi is vzdiha joče matere. Umrla ata in sa pustila neizbrisen pečat, ki kri-či po mslčevsnju. 6e isti dsn je bilo več radsrjev od vojsltvs pretepenih in kskih trideset sretirsnih j neksj dni po-zaeje še kskih trideset. Tako smo bili odvedeni v ječo v Labinj, po-tem v Pulj in pozneje v Rovinj. Tako ao tekli dnevi in tedni — vedno v velikih upih. da bademo v kratkem so pet avobodni. V rovinjski ječi Jetniki «n»9 todi arečni ljud j^ res js, ds amo zaprti kot ptički v kletki, v mračni aohi, v ss-tohlem zrakn. izročeni kroti n-eodi ponižanja in trpljenj, ali veodor smo pod streho in postre-ženi s kruhom io vodo. Leiimo ia spimo as osših slamnečah brez k* debeli bogataš sa svil- Zmsgali amo. Peti dan ao naa aedem sodra-gov spustili na svobodo. Pozneje še 23. Z veseljem smo stopili pod milo nebo. Zopet svobodni 1. . . Ali še se nismo v polnem nasrkali svežega sraka, nagledali krasne prirode in slišali petja drobnih ptičic, ko so krog polhoči dne 10. aprila 1921 zagrmele bombe v koloniji na Strmcu, vržene iz rok fašistov med spavajoče delavske drožine. Zavladal je strah in groze. Nekateri so ostali hladni, dru gi so pobegnili na prosto in tret ji so se skrivali pod posteljo, boječ se faiistov, koji smejo ubijati, požgati in okrasti. sploh vse slabo * napraviti airoiftašnemu ljudstvu. \ RAD BI 1ZVRDRL za svojega brata J«rry BizjaH doma iz vazi Mali Otok; Št. 3 pn Postojni, kakor sem slišal, se nt-haja nekje v državi Pennsylvi-niji. Nadalje bi rad Jsvedel za rojaka Anton Beličko, doma ja nekje is Črnomalake fare, kot sem čul ,se nahaja nekje v državi lili-nois. CenjanO rojaki Vljudno prosim, če kdo ve ss naslove tih dveh rojskov, da ml to natpaaijo, sko bosta pa sama čitala ta oglas, nsj se prijavita na moj naalov: .AJouis Bizjak, P. O. Box 277, Buhl, Minn. (Adv.) BJ3> BZ IZVBDSk 1 • kje se nahaja rojak FRAN MIR TIČ, doma je nekje pri Metliki na Dolenjskem. Če kateri" rojskov ve za njegov naslov, prosim, da to takoj naznani ali p* naj ssm piše in se prijavi za pojasnilo, zskaj ga iščem hi sicer na nsdov: Blai Lombar, 123 Johnson sve., Brook-lyn, N. T. (Adv.) BOLGARSKI KRVNI ČAJ ' Sok varjen is teh zelišč pomaga naravi izprati oblati, ojača kri in prijazno vredi čreva. Kuhan, gorsk predno lafete v postelj pomaga prt-gnati prehlad hitro. Upfašajt« vak-ga Iskamarja, ali pa vsm asi pošljimo po pošti velik tavaj ta 91.25, sli 8 sa $8.18 tli 6 t« $5.26. Nastop Marvel Prodnem Company, 8 Marvel urgh, Pa. Building, Pittaburgh, Dee. 20. (Adv.) VABILO » VESELICO, Z MIKLAVŽEM in t«ro "MUTASTI MUZIKANT' katero priredi SLOV. DELAV. DOM NA MAXHOM, PA., . dne 24. dsctnbra, 1921, na . točno ob 7 uri zvečer. PROGRAM: igra Ob sedmih do osmih ie prosta zabava ia pise, satom prida "Mutasti Muaikant". Po Igrisopat prosta zabava ta ptas kaka ool uro In nato pa prida Miklav« a svojo dolgo sivo brado in aa hrbta prinaae polno nabaaanl koš, raznovrstnih orehov, lešnikov ta kdo va H ft Miklavževi raadalitvi sladi zopet plea. Cenjeni rorkL4n rojakinje najnljudnajše se vas vabi k ti vemlid. Storili pripeljlto otroke seboj,, ds se razvasele Miklavža ta ojegovA daril. Vstopal*« J« SOc, šmsIm ta otraai aa praatl Pridite vsi ta se zabavajte z nami. Vabi r' ...... 1 • • • . . . Za Božične Pr«™"^ Nove Slov. JagoBlavbi Pbrno Kote* SvfJto noč z besedami............. Kje -ao mole rošice, z besedami..... Val ao prihaJaH, z besedami ....... l.Jubea moja, a besedaaU .......... Na MarJanee, polka .............. Mladi vojaki, koračnica....... . . Hotshacker, mar« VTTT.II! .1! I ......... Donavski valovi, valček......... .. ...... Cres valove, valček .... ............... • ........................... •E DOBIJO EDINO LE PRI. NAVINSEK-POVOKAR CO, 331 Greeve Street ...... $1.25 1.26 1.25 1.26 1.00 1.90 1.00 1.00 1.00 Sa poitnin«. Pa. — Pri naročila blagovolite podati 60e paeebaj