0 naši enakopravnosti. Braslovče. konec januvarija 1886. Kako da se jezikovaa edaakopravaost pod Taffe-jevo vlado praktičao izjavlja, kaže med drugimi tadi ta-le razsodba: Na poaovljeBa zahtevaaja krajnega aolakega aveta v Braslovčab, naj se mu vsi ukazi od strani okrajaega šolskega sveta aa Vraaskem izdajajo v aloveaakem jeziku, izdal je ta razaodbo od ini 26. aov. 1884, broj 198, ki aaklada krajnemu aolakemu avetu dolžaoat, da mora sprejemati in stvarno reševati vse razpise, ki ma dojdejo od okrajaega šolskega aveta v nemškem jeziku, naj ae že potlej objavljajo v taistib akazi c. kr. deželnega aolakega aveta, ali pa aaredbe, ki izhajajo iz lastae iaicijative okraj. šolakega sveta. Zoper to razaodbo vložil se je priziv aa c. k. deželai šolaki avet v Gradci; v njem ae je zahtevalo, da 8e vaičijo razsodbe a prvega mesta ter primora okr. solaki svet aa Vranskem aa to, da občaje a krajaim aolskim svetom v Braslovčali v vaeh rečeh ia izkljuoijivo v slovenskem jeziku. Pri uteineljevaBJi priziva ae je povdarjalo vzlasti, da vai člaai krajaega, šolskega aveta, razvea veroaaučaega acitelja, aadučitelja ia kraaega šolakega aadzoraika uo umejo prav bič acmški, temveč da umejo le aiovcnski kot materni jezik, da aobeaa poatava ae doloeaje, da bi morali udje krajnega šolskejja sveta ameti akaze višjib oblasti, marveč da člaa 1XX. državaih oaaovnih postav prizaava ednakopravaost vseh v deželi Bavadaih jezikov v aoli, uradu in v javaein živJjeaju. Ako člaBi krajaega šolakega aveta Be amejo aemški, pa jim tega zaaaja tadi nobeaa poatava ne aalaga, srnelo bi ae uže po naravaem pravu — ako nam v resaici aedoataja pozitivaib zakonov — zahtevati, da občuje višje oblastvo a podredjeaimi ma oblaatvi v taiatem jeziku, kateri je tem zaaa, iaače 8e oblaatva sama med aeboj ae razumejo in kaj je temu posledica, kakor da ae mora uradovaaje Behati.  Sicer ao pa oblastva vatvarjena zavoljo ljndstva, a ae Ijudatvo zavoljo oblaatev, v tej doslednoati zapopadena je tadi dolžaost viajih oblastev, zaati ia rabiti jezik, a katerim 8e do- aeže aporazamljeaje z aižjo oblastjo in ljad- atvom. — Tako utemeljeni priziv pa je viaoki c. k. deželai šolski svet v Gradcu z razsodbo od dae 13. avgaata 1885, broj 3249 zavrgel z utemeljevaajem, da ae od eae atrani morajo krajni  šolaki aveti brezpos:ojao amatrati za dolžae,  aprejemati in reševati vse spiae, ki ao jim od okrajaega aolakega aveta došli, to pa z ozirom aa postavao, določeao razmirje splob, po katerem ao krajai šolaki aveti podredjeai okrajaim šolakim svetom; od drage straai pa, da ae mora zahtevaaje, aaj ae okrajfli šolski svet v občevaaja s krajaim šolskim avetom poslažuje izkljačljivo le sloveBskega jezika zaačiti kot poatavao popolaem neatemeljeao, ker ae iz Bobenega postavnega predpiaa ne more izvajati dolžaost okrajaega šolskega 8veta, da ae poalužaje aloveaakega jezika v uradflem poslovanju krajnira šolskim svetom, ki ae mu podrejaje. Ta razaodba toraj označaje, kako se Sloveacem meri, kako ae v zgola aloveBakih okrajili jažaoštajerskili tolma^i narodna ravaopravaost Sloveacev. 0 tej origiaalaej razsodbi ia njeni plitvi argumeataciji, bilo bi maogo piaati, a ker je kritikovati, kadar gre za alovensko reč, aevarno, bsj ai častiti bralec aam aapravi komeatar. Prosim pa ("a^tite goapode alovenske poslance, aaj ai tudi aavedeao razsodbo zapomnijo ia delajo aa odličnem mesta v to, da izostaaejo aam takoanje razsodbe v bodoče ia da  ae bo aam za vsako trohico narodne ravnopravnosti treba tolikošajega brezprimeraega prizadevaaja. Pač ni treba, da se aam pot pri rabi domačega jezika po oblastvib aamib v toliki meri ovira, marveč le olajša. —n.