I STUC^iSKA I I KNJIŽNICA i I V CEUU I •Zasavski tednik« Je glasilo SZDL občinskih odborov SZDL Trbovlje, Hrastnik ln Zagorje - Urejuje uredniški odbor - Odgovorni urednik Stane Šuštar - Naslov: Uredništvo ln uprava -Zasavskega tednika«, Trbovlje, Trg revolucije 28 - Telefon 80-191 - Račun pri Komunalni banki Trbovlje 600-714-1-146 - List Izhaja vsako sredo - Letna naročnina 480 din. polletna 240 din. četrtletna 120 din, mesečna 40 din -Cena Izvoda v kolportažl 10 din - Tiska: Tiskarna Časopisnega založniškega podjetja -DELO- v Ljubljani - Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak ponedeljek zjutraj - Nenaročenih rokopisov ln fotografij ne vračamo. Štev. 15. TRBOVLJE, 6. aprila 1960 SVETOVNI DAN ZDRAVJA — 7. APRIL 1960 »IZKORENINIMO MALARIJO!« BORBENI POZIV VSEMU SVETU POLDRUGO MILIJARDO ZA IZKORENINJENJE MALARIJE V JUGOSLAVIJI Večin« evropskih držav je z Velikimi materialnimi sredstvi In obsežnim delom zdravstvene službe odpravila malarijo s svojih ozemelj. Med evropskimi državami, Id so se pridružile akciji Svetovne zdravstvene organizacije za dokončno lzkore-aitev malarije, je tudi Jugoslavija. Pod okriljem Svetovne Nravstveno organizacije se je Jugoslavija priključila skup-nlm naporom naših sosedov Romunije, Bolgarije, Turčije, Grčijo in Albanije in sklenila s SZO poseben sporazum, na podlagi katerega se razvija načrtno delo za uničenje prenašalcev malarije ln preprečitev novih obolenj. Pred drugo svetovno vojno je bila v Jugoslaviji malarija še zelo razširjena, najbolj v Makedoniji, število bolnikov v predvojni Jugoslaviji se je gibalo letno med 800 tisoč do 19. MAJ A 1960 VOLITVE ORGANOV SAMOUPRAVLJANJA RUDNIKA TRBOVUE-HRASTNIK Na zadnji seji delavskega •veta Rudnika Trbovlje -Hrastnik so sklenili razpisati na podlagi določb, ki jih je iz- mjmuMmai ZOPET DOMA Predsednik sovjetske vlade Ničita Hruščev se je vrnil v Moskvo *• aprila z uradnega obiska v Franciji. Premier Niklta Hruščev 1® prvi predsednik sovjetske vla-•®> ki je uradno obiskal Francijo. ~ V ponedeljek Je predsednik Hru-•cev govoril v Moskvi o svojem obisku o Franclji. IZZIVANJE AFRIŠKIH NARODOV Ustrelitev druge atomske bombe v Sahari Je sprožilla val ogorčenja po vsem svetu. Ministrstvo U zunanje zadeve začasne alžirske VlMe Je objavilo sporočilo, v ka--*rem pravi, da radioaktivne pa. •zvine predstavljajo še nadaljnjo nevarnost zn afriški kontinent in •fuge dele sveta. - Francoska ak-®'ja - je rečeno v poročilu -Predstavlja Javno Izzivanje afriških narodov. NEPOKORŠČINA NA CIPRU Novoizvoljeni ciprski predsednik Nakarlos Je na zborovanju v Nikoziji ob 15-letnlci EOKA Izjavil, n bo v primeru, da v sedanjih Pogajanjih z Veliko Britanijo ne **• dosegli sporazum, proglasil republiko ln pozval ljudstvo k nepokorščini do britanske vlade. POZIV VARNOSTNEGA SVsTA Varnostni svet OZN Je z večino ■prejel ekvadorsko resolucijo, ki Poziva vlado Južnoafriške unije. o»J v prid ohranitve miru v svetu opusti politiko rasne segregacije. TAMBR0NUEV PROGRAM Nova krščansko - demokratska vt*0a Italije Je sprejela minimalni vl»dni program pretežno upravne-•* značaja, z katerim bo premier Vatnbronl prišel pred parlament n zahteval Izglasovanje zaupnice. GANA ODPOKLICALA POSLANIK® IZ FARIZA Vlada Gane Je sklenila takoj “•Poklicati svojega poslanika lz Vzznclje |X protesta proti novi ek-Plozlji francoske atomske bombe * »Muri. dal ZIS, red n« volitve organov samoupravljanja, in sicer volitve v osrednji delavski svet kakor tudi v obratne delavske svete. Imenovali so komisijo za volilne imenike in volilno komisijo. Člane osrednjega DS bodo volili po ključu, ki ga določajo pravila podjetja, in sicer se voli na 50 članov kolektiva en član delavskega sveta. Volitve bodo po obstoječih volilnih enotah — po obratih. Za obratni delavski svet na jamskem obratu Trbovlje in na obratu Hrastnik se vrše volitve v skladu z določili pravilnika o delu obratnih DS. V kolikor se odločijo še drugi obrati podjetja za obratne delavske svete, bodo njihove vo- litve v smislu določb nika rudnika. pravil- fc DELEGACIJA SZDLJ V PARIZU V Parizu se mudi delegacija SZDLJ, ki sodeluje na kongresu francoskih socialistov, ki se je začel S. aprila. 1,200.000. V posameznih krajih Makedonije je letno obolevalo prav vse prebivalstvo, vasi, kjer je obolevalo nad 30 odstotkov prebivalcev za malarijo vsako leto. pa je bilo mnogo. Načrtno delo za preprečevanje malarije se je pričelo v letu 1947 v vseh kirajih, kjer je bila ta bolezen razširjena. Pred vsem so začeli sistematično za-praševati vse stavbe z DDT pripravkom Po dvakrat na leto v času. ko se razmnožujejo komarji. Uspehi so se naglo pokazali in v letu 1951 smo imeli v Jugoslaviji le še 865 primerov obolenj za malarijo. Zaradi naglega upadanja malaričnih obolenj se le pa prenaglo opuščalo zapraševanje, ki uničuje prenašalce bolezni- Površine, kjer so redno zapraševali stavbe, so bile preveč zmanjšane in tako je zdravstvena služba v letu 1956 zopet zabeležila 3240 obolenj za malarijo: v Črni gori, v Srbiji, na Kosme tu in v Makedoniji. V Bosni in Hercegovini ter v Dalmaciji pa je bilo samo nekaj primerov, a še te so zanesli tja iz drugih okuženih krajev. Izkušnje so pa pokazale pri nas in v drugih državah jugovzhodne Evrope, kjer je malarija. da obvezno prijavljanje te bolezni ln ugotavljanje razširjenosti obolenj po bolnicah, dispanzerjih m v drugih ambulantnih zavodih ne daje zadosti jasne slike o stanju malarije. Treba je ugotoviti prav vsa žarišča, iz katerih se bolezen širi, in je zato potrebno organizirano delo od vasi do vasi. jemanje In pregled krvi ter zdravljenje vseh obolelih. Razen tega je za preprečevanje obolenj treba vsem ogroženim osebam dajati tudi zdravila, ki so se začela Izdelovati prav v zadnjem času. Istočasno se pa mora skozi več let nadaljevati stalno zapraševanje vseh stavb na ogroženem ozemlju vsaj enkrat na leto, g sredstvi, ki uničujejo prenašalce malarije, predvsem z diditijem. V sporazumu, ki ga je leta 1956 naša država sklenila 6 Svetovno zdravstveno organizacijo, se je obvezala, da bo v letih 1859 do 1962 izvedla program za popolno uničenje malarije in da bo za to pomembno delo dala na razpolago 1 milijardo 463 milijonov dinarjev. Po tem sporazumu, ki se že izvaja, je v Jugoslaviji načrtno delo za uničenje malarije zajelo nad 50 tisoč kvadratnih kilometrov in nad 2,244.000 prebivalcev. Območje, kjer sistematično zapraišujejo vse stavbe z insekticidi, ki Imajo rezidualni učinek, obsega vso Makedonijo, pretežni dei Kosmeta, nekaj občin v Srbiji ter predele okrog Ska-drskega jezera in ob Spodnji Neretvi. V letu 1959 je bilo pripravljeno vse, kar je za tako delo potrebno: mobilizacija strokovnih delavcev, oprema vseh zdravstvenih središč, od koder se delo vodi, priprava materiala za zapraševanje, laboratorijske preiskave za zdravljenje In za preprečevanje obolenj v ogroženih krajih, priprava vozil za številne ekipe, ki delajo na malarijskem ozemlju. Strokovne svetovalce je dala na razpolago Svetovna zdravstvena organizacija, ki posreduje tudi dobavo transportnih sredstev in nekatere tehnične opreme ter je oskrbela tudi pet štipendij za strokovno Izpopolnitev tehničnega osebja, ki vodi vsa ta dela. Kdorkoli oboli za malarijo ali je na sumu, da jo ima, vsakomur jemljejo kri, ki se mikroskopsko pregleduje. Zdravljenje vseh bolnikov je brezplačno, brezplačna so tudi sredstva za preprečevanje obolenja v krajih, ki so še močno malarični. Organizacija vsega tega dela, stalna redna oskrba z opremo ln sredstvi zahteva mnogo naporov od zdravstvenih ln tehničnih delavcev. Vendar je spričo sedanjih sredstev in pa metod dela zagotovljen tudi uspeh. Zato bodo ta velika denarna sredstva in organizacijski napori tudi gospodarsko dobro naloženi, saj pomeni stalna vsakoletna izguba narodnega dohodka zaradi malaričnih obolenj v teh krajih večjo škodo. kot bodo sredstva, ki jih bomo dali v štirih letih za končno uničenje malarije. Z izpopolnitvijo programa za popolno izkoreninitev malarije se bo Jugoslavija pridružila skupnim mednarodnim naporom, da 6e 686 milijonov prebivalcev Evrope zaščiti pred malarijo za vedno. Na ta način se Jugoslavija tudi naj lepše vključuje v letošnjo proslavo 7 aprila — Svetovnega dne zdravja, ld se v letu 1960 praznuje pod geslom »Izkoreninimo malarijo! — borbeni poziv vsemu svetu.« VEDNO JE DOSTI OBČUDOVALCEV PRE IZLOŽBO AMD TRBOVLJE NA TRGU REVOLUCIJE O N KONFERENCA KOMUNISTOV STROJNE TOVARNE V nedeljo Je bila letna konferenca komunistov STT, ki ie je je udeležil tudi član OK Z .S Ljubljana tov. Janei Nedog In predstavniki tovarniških komitejev ZK Litostroja lz Ljubljane, Metalne lz Maribora ter trboveljskega rudnika. Konferenca je dala poseben poudarek proizvodnim nalogam ln podčrtala pomen izboljšanja planiranja tudi za najmanjše proizvodne enote, ki naj bi Imele mesečne operativne plane z vsemi normativi in organizacijo samega proizvodnega ciklusa ln tehnologije. Potrebno bo pa odpraviti tudi neiorazmerno izkoriščanje proizvodnih kapacitet ter zmanjšati število nadur, posvetiti večjo skrb političnemu, kulturnemu ln strokovnemu izobraževanju članov delovnega kolektiva ter izpopolniti zlztem nagrajevanja. Ko so govorili o delavskem samonpravljznjn, so poudarili, da bodo v prihodnje posvetili vso pozornost večjemu obveščanju kolektiva o sklepih in delu delavskega sveta, ki doslej čestokrat ni bilo takšno, kot bi bilo potrebno. V novi delavski svet bodo Isvolili predvsem tiste člane, ki bodo s svojim delom dokazali zaupanje delovnega kolektiva. PRED SPREJETJEM DRUŽBENEGA PLANA OBČINE TRBOVLJE JASNA POT Priprave za sprejetje družbenega plana za letošnje leto v trboveljski občini se bližajo svojemu zaključku. V ponedeljek. 4. t. m- je o tem razpravljal širši politični aktiv občine, v prihodnjih dneh pa bodo o tem vprašanju spregovorili še zbori volivcev. Občinski ljudski odbor je povabil letos k sodelovanju in razpravi še večji krog ljudi z namenom, da se družbeni plan za loto 1960 kar najskrbnej« pripravi. Značilnost letošnjega družbenega plana trboveljske občine je v razmeroma zelo obsežnih rekonstrukcijah najvažnejše industrije v kraju. Povečana rekonstrukcijska dela v nekate- rih gospodarskih organizacijah pa povzročajo težave v komunalnih gradnjah. Občinski ljudski odbor mora prevzeti del obveznosti, ki so posledica tako široko zasnovane investicijske dejavnosti, zato bo manjkalo sredstev za objekte družbenega standarda In sploh za splošne potrebe občanov, kajti teh Je veliko, sredstev pa zaradi gospodarskih investidi malo. Temeljita obravnava družbenega plena in proračuna občine za leto 1960 je pa pokazala, da trenutno ni druge poti in izbire, kot da »1 občina prizadeva združiti sredstva skladov skupne potrošnje in ■ Ob začetku akcij za ureditev cestnega prometa v Sloveniji IZJAVA DRŽAVNEGA SEKRETARJA ZA NOTRANJE ZADEVE LRS VLAD1M1RA KADUNCA TISKU IN RADIU OB ZAČETKU CESTNO PROMETNIH AKCU V SLOVENIJI vreme ** Ča« od *. Jo n. aprila ^“•taln0 vreme s pogostimi In hladno. Okrog h|. prehodno »neg do *’ — Proti 17. aprilu pa »« ■^ade zboljšanje vremena- Ot. v. m. V nedeljo, 3. aprila 1960 se je začela v LR Sloveniji akcija urejanja kolesarskega prometa na naših cestah. Ta akcija je toliko značilnejša ker jo prvič izvajamo organizirano in vsestransko pripravljeno s potrebnim gradivom. Z njo namerova-mo izboljšati red in varnost na cestah in zmanjšati število prometnih nesreč v katerih so soudeleženi kolesarji. V zadnjih letih se je promet na naših cestah močno povečal. Samo od leta 1954 do leta 1960 je naraslo število motornih vozil od 8 na 45 tisoč. Mimo tega moramo v razdobju med mesecem majem in oktobrom prišteti še 310 tisoč motornih vozil inozemskih turistov. Vse to pa jasno kaže, da postaja cesta vse važnejši gospodarski činitelj. Razumljivo je. da moramo prav zaradi tega obravnavati problematiko cestnega prometa z vidika sodobnih gledišč, pri čemer moramo upoštevati njegov razvoj ter čedalje važnejšo gospodarsko vlogo in interes družbe za varen, hiter ter dobro organiziran promet. Ustvariti moramo take pogoje, pri katerih bo mogoč velik porast vozil na naših cestah, da pa bo kljub temu zaščitena splošna varnost ljudi in pre možen ja. V skrbi za dviganje varnosti i prometu smo spričo naraščajočega prometa in prometne problematike na sploh zasnovali široko akcijo, ki naj bi v teku leta 1960 na področju lujdske republike Slovenije zajela v zaporednih časovnih razdobjih posamezne kategorije uporabnikov cest. Dviganje števila prometnih sredstev ter vzporedno s tem tudi udeležencev v prometu prinaša poleg mnogih ugodnosti, ki oblikujejo življenjsko raven delovnega človeka, tudi večje število posledic, ki onemogočajo izkoriščanje prometa v takšnem smislu in v takšni meri kot si to želijo uporabniki cest in organi prometne vumosti. Zaradi sistematičnejše obdelave celotne problematike smo izdelali podrobne analize vsake posamezne kategorije voznikov. Glede na množičnost kolesarjev in kolesarskega prometa v Sloveniji smatramo za umestno začeti celbletno kampanjo z obravnavanjem problemov na tem področju. Upoštevali smo pri tem dejstvo, da je kolo za enkrat tisto osnovno vozilo, s katerim se velika večina ljudi vozi ne le v svojem prostem času, temveč se kolo uporablja tudi za vožnjo na delo. To potrjujejo tudi statistike, saj kot sem prej omenil, se je v pičlih štirih letih število koles v Sloveniji podvojilo. Ugotavljamo, da se število prometnih nesreč v LR Sloveniji iz leta v leto povečava. Za primer naj navedem, da se je samo leta 1959 pripetilo od skupnega števila 5325 nesreč (od tega s smrtnim izidom 228) 1006 prometnih nesreč po krivdi kolesarjev. Te nesreče po krivdi kolesarjev so terjale 59 smrtnih žrtev in 935 težjih ali lažjih telesnih poškodb ljudi Ker želimo storiti vse, kar dviga varno sodelovanje kolesarjev v današnjem cestnem prometu, je p4> trehno razčleniti in sistematično obdelati posamezne elemente in okoliščine, ki so povzročale povečanje števila nesreč po krivdi kolesarjev V zvezi s tem naj navedem samo nekaj osnovnih tipov nesreč, pri katerih je bilo veliko število kolesarjev telesno poškodovanih ali pa so te terjale smrtne žrtve. Nesreče zaradi nepravilnega nakazovanja ali pa nenakazovanja smeri pri zavijanju in napačne vožnje v križiščih: 30 smrtnih, 369 telesno poškodovanih. Nesreče zaradi vožnje ' vinjenem stanju: 10 smrtnih, 184 telesno poškodovanih. Prometne ne sreče zaradi nepravilnega prehitevanja: 10 smrtnih. 95 telesno poš>. dovanih. Nesreče zaradi neprevidnosti in izgube kontrole nad vozi-lom: 7 smrtnih, 95 telesnih poškodl Tu naj omenim tudi, da je večje število nesreč pri ose' & naj- od večje število nesreč pri osenan oo 25 do 35 leta: posebno žalostno dejstvo pa je. da je nekoliko smrtnih žrtev tudi med otroci, ki se nedo-voljno poučeni vozijo s kolesi na že precej prometnih cestah. Zaradi vsega omenjenega bo v mesecu aprilu in maju 1960 široko zasnovana akcija za vzgojo kolesarjev z osnovnim motom: »Na cesti nisi sam«. Na uspehu te akcije je zainteresirana vsa naša družba, zaradi česar ni slučajno, da so že pri pripravah za njo intenzivno sodelovale razne ustanove, družbene organizacije in upravni organi. Naraščajoči promet naj ne bo razlog za povečanje števila prometnih nesreč, Ce se bodo vsi uporabniki cest obnašali disciplinirano, če bodo obzirni do drugega in če se bodo zavedali, da na cesti niso sami, bomo uspeli znižati število prometnih nesreč. Zavedajmo se, da bomo edino z vzornim nastopom in obnašanjem na cesti, ne samo v času trajanja akcije, ampak tudi po njej, pokazali human io kulturen odnos do sočloveka. Zato apeliram, da vsi koristniki cest vzamejo navedene napore zn zboljšanje takšne situacije na naših cestah čimbolj resno, sami akciji pa želim čimveč uspeha. njimi urejatj ln reševati naj-boli pereča vprašanja občine. Ze lani so z združenimi sredstvi, ki so znašala 65 milijonov dinarjev, začeli z gradnjo nujno potrebne osemletke v Trbovljah. V kolikor ho to prizadevanj« uspelo tudi v letošnjem letu, bo šola dograjena ter izročena svojemu namenu v novem šolskem letu 1961. V Trbovljah pa ostaja odprta še vrsta ostalih komunalnih vprašanj, med katere je zlasti šteti gradnjo novih atanovanj. V kraju Je bilo v zadnjih in sploh v povojnih letih mnogo storjeno, vendar je stanovanjska stiska še vedno velika- Z ustanovitvijo komunalnega zavoda za stanovanjsko graditev bi pa bilo mogoče na tem področju marsikaj storiti. 2e letos naj bi zavod razpolagal z 260 milijoni dinarjev za gradnjo stanovanj, k čemur je treba prišteti še posojilo, s katerim računajo za gradnjo ru-dairskih stanovanj. Prej ko slej bo treba misliti tudi na vlaganje sredstev v ta namen, kar se delno že uveljavlja, kajti lz tega vira bi lahko dogradili vrsto stanovanj. Stanovanjske skupposti ln hišni sveti pa bodo morali skrbeti, da z razpoložljivimi denarnimi sredstvi v možni meri omogočijo redno vzdrževanje obstoječega stanovanjskega fonda v Trbovljah. Med pereč® vprašanja kraja J« pa šteti tudi gradnjo zdravstvenega doma, o čemer se razpravlja že več let. Rešitev tega vprašanja postaja z vsakim letom vedno bolj nujna. Letos se prične v Trbovljah tudi uresničevati dolgoletna zamieej — namreč povečanje oz. razširitev splošne bolnišnice. Spričo velikih denarnih sredstev, ki Jih bo terjala izvršitev tega načrta, bo treba to delo opraviti v etapah. Najprej bo treba zgraditi otroški ln ginekološki oddelek, katerima bo sledila izgradnja drugih oddelkov. Družbeni plan za letošnje leto pa predvideva rešitev raznih drugih nujnih komunalnih vprašanj, zlasti ureditev kanalizacije m vodovoda, nadalje ureditev cest, tržnih prostorov itd- Zbori volivcev, ki bodo ta dni obravnavali družbeni plan trboveljske občine, bodo prinesli nedvomno marsikak, koristen predlog ln nasvet, kafeo rešiti to ali ono krajevno vprašanje, zlasti tudi vrstni rad nujnosti raznih začrtanih gradenj. TRGOVINA m GOSTINSTVO ZAGORSKE OBČINE v luči nadaljnjega gospodarskega razvoja 2e dalj časa so ugotavljali v Zagorju ob Savi, da trgovina in gostinstvo ne gresta vštric z razvojem ostalega gospodarstva. Vendar pa ni ostalo samo pri ugotavljanju. Posebni komisiji okrajne gostinske zbornice in okrajne trgovinske zbornice sta pregledali stanje v Zagorju in izdelali podrobno analizo, na podlagi katere bo šel razvoj trgovine in gostinstva v zagorski občini. Treba je poudariti, da v predlogu družbenega plana in proračuna občinskega ljudskega odbora Zagorje za leto 1960 osnovne naloge in smernice razvoja tr- govine že temeljijo na dolgoročnem načrtu razvoja trgovine v občini ter so vsklaje-ne tudi z nalogami okrajnega perspektivnega plana razvoja trgovine. Kot smo že poudarili, 1e ureditev trgovske mreže v zagorski občini perspektivnega značaja in se bodo posamezna vprašanja reševala glede na zmogljivost vseh investicijskih sredstev. Načrt razvoja trgovine v zagorski občini pa se ravna izključno po urbanističnem načrtu kraja samega Kazno je, da se je od osvoboditve dalje prodajne površine na področju občine Za- PRV1 KORAKI PRI USTANAVLJANJU kadrovskih socialnih slu žh V Strojni tovarni v Trbovljah je upravni odbor podjetja obravnaval ustanovitev ka-drovsko-socialnega oddelka v tovarni, o čemer je razpravljal tudi UO sindikalne podružnice. UO podjetja je na- KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV V CEMENTARNI Zavedaj ose nalog V nedeljo, 3. aprila je bila v domu Svobocia-Zasavje redna letina konferenca tovarniškega komiteja ZK Cementarne Trbovlje, ki go se je razen članov ZK udeležili sekretar občinskega komiteja ZK Trbovlje tov. Janez Železnik, zastopniki organizacij ZK Cementarne Anhovo in tovarniških obratov v Zidanem mostu. Poročilo tovarniškega komiteja ZK, ki ga je podal njegov sekretar tov- Ivo Kokot, je analiziralo vsa področja druž-beno-političnega življenja v podjetju, v katerih ®o se člani Zveze komunistov dokaj monolitno angažirali. Tudi razprava je bila bogata, saj se je v obravnavi problemov tovarne oglasilo k besedi kar 11 disku-taintov. Poročilo in razprava sta posvetila največjo skrb vprašanjem rekonstrukcije cementne tovarne, proizvodnosti dela, strokovnemu in politično-ideo-loškemu izobraževanju, skrbi za človeka in nadaljnjemu razvijanju socialističnih odnosov v podjetju- Ko so obravnavali vprašanje rekostrukcije tovarne, so dali poseben poudarek pravočasni izvršitvi investicijskih del. za katera je odgovorno razen kalektiva tovarne tudi gradbeno podjetje. Ker so se gradbeni stroški podražili, bo nujno (potrebno prispevati več lastnih sredstev. Spričo tega bo treba mobilizirati člane ZK in preko njih celoten delovni kolektiv v tovarni tudi za večje varčevanje pri materialnih stroških (material, električna energija, poraba premoga itd.). Prav tako so na konferenci naglasili potrebo skrbi za človeka, ki ji mora ZK posvetiti največjo brigo, In sicer pred- vsem glede strokovne in drut-beno-ekonomske izobrazbe članov kolektiva in ostalih pogojev življenja — stanovanj, delovnih prilik, HTZ, letnega oddiha itd., zato je bila upravičeno poudarjena potreba ustanovitve kadrovsko - socialnega oddelka v podjetju, ki bo reševal ta vprašanja. Konferenca ie potrdila, da j« ZK v Cementarni Trbovlje napravila korak dalje v uveljavljanju na vseh področjih dela in življenja kolektiva ter se je krepko zavzemala za reševanje vseh porajajočih se vprašanj, ki jih ni bilo malo. Organizacija Zveze komunistov v podjetju šteje 84 članov, kar je 25 odst. vseh zaposlenih, ki delajo v štirih osnovnih organizacijah. Kljub lepemu številu članstva ZK so pa na konferenci ugotovili, da je kolektivu še vrsta članov, ki imajo vse moralne im politične pogoje za sprejem v Zvezo komunistov, spričo česar ni opravičila za dejstvo, da so v letu 1959 sprejeli v ZK le pet novih članov. — Zveza komunistov se bo morala v celoti čutiti odgovorno za delo in življenje organizacije Ljudske mladine — j* dejal sekretar občinskega komiteja ZK v svoji razpravi, ne le posamezniki, s čimer je hotel poudariti potrebo brige »a to. da se tudi mladi rod uveljavi pri reševanju vseh problemov podjetja. Tovariš Železnik je nadalje nakazal tri poglavitne naloge organizacije ZK v tovarni, namreč potrebo poglabljanja delavskega in družbenega upravljanja v podjetju, uporabo vseh možnosti za dvig storilnosti jn z njo proizvodnje ter nadaljnje utrjevanje in Iz- popolnjevanje socialističnih odnosov v tovarni- Opozoril je tudj na potrebo pravilne razdelitve funkcij v političnih organizacijah v podjetju in pravilnih odnosov do organov samoupravljanja. Konferenca ZK v Cementarni Trbovlje je potrdila, da se člani Zveze komunistov v polni meri zavedajo obširnih in odgovornih nalog, ki stoje pred tem delovnim kolektivom v le- ročdl upravi tovarne, da izdela osnutek sheme tega oddelka za nadaljnjo razpravo. Tudi na Rudniku Trbovlje-Hrastnik je — kakor smo obveščeni — izdelan predlog organizacijske sheme, o kateri bodo kmalu razpravljali organi samoupravljanja na rudniku. Prav tako se v Cementarni Trbovlje zavzemajo za ustanovitev takega oddelka. V vseh treh največjih gospodarskih organizacijah trboveljske občine so dani vsi osnovni pogoji za ustanovitev te službe, kajti razne naloge kadrovsko-socialnega oddelka opravlja sedaj vrsta uslužbencev, ki so vključeni v druge oddelke v podjetjih. Stvar je sedaj le v tem, kako že obstoječe službe skoncentrirati in polno zaposliti ljudi, ki so se s posameznimi dejavnostmi ukvarjali le postransko. stransko. t. gorje niso bistveno spremenile. V tem času so se v občini opravljala le manjša vzdrževalna dela, kajti večina teh lokalov je v zasebnih hišah. Z naraščanjem osebne potrošnje in blagovnih fondov je postala trgovina v kraju že tesno grlo, zlasti glede prodaje in planiranja tehničnih izdelkov. Za nekatere predmete: železnino, kovinsko blago, elektrotehnični in gradbeni material ter podobno v Zagorju sploh ni prodajaln, ampak se morajo potrošniki oskrbovati z njimi pri industrijskih podjetjih, kar je v nasprotju z uredbo o trgovanju. Nizki koeficient obračanja blaga nujno narekuje takojšnjo specializacijo trgovinskih prodajaln. Trgovsko podjetje »Potrošnja« je s tem že začelo. Promet s tekstilnim blagom imajo v glavnem samo štiri prodajalne: — Tkanina, Center, Križišče in »Zagorje«. Ostale trgovinske prodajalne imajo pa zelo majhen promet s tem blagom. Zaradi tega je nujno in bolj racionalno, da se prodaja tekstilnega in pletenega blaga ter konfekcije koncentrira v dveh ali treh specializiranih trgovinah. SDeceriiske prodajalne so prilično dobro razmeščene po naseljih, ne nudijo pa gospodinjam na enem mestu vsega živilskega blaga. Zaradi tega gospodinje izgubljajo pri na- * 12.000 obrokov na dan prehrano je začel poskusno obratovati. Prvi dan je pripravil 700. drugi pa 1000 obrokov za restavracijo družbene prehrane »Radnik«. Med poskusnim obratovanjem bo pripravljal obroke za tri restavracije, 1. aprila pa bo začel obratovati s polno zmogljivostjo. V začetku bo pripravil dnevno kakih 2000, pozneje pa po 6000 in končno 12.000 toplih in hladnih obrokov. MLADINA POJE Ze dalj čara ugotavljajo razni glasbeni forumi, da gre s slovensko glasbeno zborovsko dejavnostjo navzdol. Marsikaj s« je storilo za poživitev in napredek zborovskega petja, zadnji ukrep, ki bo pa najbolj uspešen, je pa zaktiviza-ranje mladine po šolata. Vsi šolski pevski zbori naj bi v letošnjem letu nastopili na občinskih pevskih revijah, po katerih naj bi ae izbrali zbori, ki bodo kasneje nastopili na okrajnih revijah, te M pa dale udeležence na republiški pevski reviji. Prvi občinski festival mladinskih zborov je bil pri nas prejšnjo nedeljo v Hrastniku. Pred zadovoljivim številom poslušalcev v dvorani TVD Partizana se je v reviji zvrstilo 10 zborov oziroma 376 mladih pevcev in pevk ter z navdušenjem zapelo dvajset pesmi. Lepo je bilo poslušati in gledati prizadevnost ter veselje nastopajočih. Ce bodo marljivi zborovodje s svojim de- Tekmovanje pionirskih pevskih zborov v Zajorju Na pobudo Zveze društev prijateljev mladine Slovenije je organiziral občinski svet Svobod In prosvetnih društev v Zagorju v nedeljo prvi občinski pionirski pevski festival. Dopoldne Je bilo tekmovanje pevskih zborov, ki se ga je udeležilo 13 zborov. Zmagal Je pionirski pevski zbor osnovne šole Toneta Okrogarja lz Toplic, Popoldne pa so mladi pevci na reviji pevtkih zborov zapeli nekaj pesmi številnim ln navdušenim poslušalcem. - dl lom nadaljevali, lahko upamo, da čez deset let ne bo stiske za pevce v pevskih odsekih prosvetnih društev in Svobod, pa tudi ne bodo zevale praznine na koncertih vokalnih ansamblov. Vsem sodelujočim zborom čestitamo k uspehu in se jim za prijetno ter plemenitih užitkov polno nedeljsko dopoldne lepo zahvaljujemo. Mladinski pevski zbori trboveljske komune, ki ima v mladinskem petju slavno tradicijo, se bodo trbovljski javnosti predstavili v nedeljo, 10. aprila. Prireditev je posvečena proslavi 15-Ietnice osvoboditve. Na to pevsko revijo opozarjamo starše sodelujočih, vzgojitelje in ostale Trboveljčane, ki jim Je slovenska zborovska dejavnost pri srcu. S svojim obiskom bomo dali mladini veselje in pogum, da na začeti poti vztraja. V tem primeru se ne bo treba bati, da bi bili pevski zbori v zadregi za svoje članstvo. Stane Ponikvar iiiiiiiiniiMiiiLiiiiniinmiiiiimiiiiimimiimiinnRmiiininmmmii, PO SVETU »To je dobra vest,« je dejal Aleksej Adžubej, zet Hruščeva in glavni urednik »Izvestij«, ko je slišal za sporazum med Macmiilanom in Eisenhoiverjem v Čamp Davidu. Hruščev pa je rekel, »da so upi za prekinitev nuklearnih poskusov dobri, če sta se Britanija in ZDA res odločili sprejeti svoje lastne predloge«. »Predlog, ki smo ga dali Je pravzaprav njihov predlog,« je šegavo dostavil sovjetski premier. Vest iz Čamp Davida, kjer sta se sestala ameriški predsednik in britanski premier, je bila res dobra«, čeprav ne »zelo« dobra. Kot je znano, so Rusi v Ženevi predlagali, naj bi podpisali sporazum o prepovedi atomskih poskusov na zemlji, v zraku in pod vodo, to Je vse poskuse, za katere se vsi strinjajo, da jth je mogoče nadzo. rovati. Za atomske poskuse pod zemljo (Američani trdijo, da Jih s sedaj znanimi sredstvi ni mogoče nadzorovati) pa naj bi skupaj Iskali način, kako Jih ugotoviti, dokler pa tega načina ne bi odkrili, naj bi se vsi trije člani »atomskega kluba« moralno obvezali, da ne bodo delali poskusov, recimo, za dobo petih let. V bistvu je bil to res britanski pred. log, le ■ to razliko, da Britanci niso postavljali datuma za moratorij, to Je niso govorili o tem, kako dolgo naj bi se tri atomske države vzdržale pod. zemeljskih posknsov. Britanci so sov. jetski predlog liho pozdravili in ne-uradno svetovali, naj bi podz-meljske poskuse prenehali za dve le'i; v tem času, da se bodo že tudi glede njih sporazumeli. S tem poslanstvom Je torej Macmii. lan odletel v »zgodovinski« Čamp Da-vid, kier sta se lansko Jesen sprehajala Eisenhower in Hruščev ter podpisala »kompetitivno-koeksistenčnl komunike, t. J. sporočilo, da bosta obe državi odslej tekmovali med seboj ne na vojaškem področju marveč na vseh drugih. Tokrat pa je bil od obeh državnikov — britanskega premiera in amerlikega predsednika — podpisan komunike o tem, da zahodni atomski državi spre. jemata sovjetski predlog z majhnim pridržkom: Zahod ne bo Izvajal pod. zemeljskih poskusov do 28. januarja prihodnjega leta, t. J. do datuma, ko bo stopil v Belo hižo novi predsednik ZDA,, ki bo izvoljen na predsedniiklh volitvah novembra. Ta bo Imel pravico, da prepoved za Izvajanje podzemeljskih poskusov prekliče, če pa Je ne bo preklical, bo le-ta avtomatično ostala v veljavi naprej. sM mar, če te nanj v Londonu in Wa-shingtonu Jezijo... S tem pa Je krog le zaključen; če se spomnimo, da Je bil Hruščev zelo obziren do vseh fran-cozkih težav in da Je de Gaulla nenehno opozarjal le pred nemško nevarnostjo, bi lahko celo domnevali, da je hotel de Gaulle ■ drugo saharsko eksplozljb posredno odgovoriti Hru-ičevu. Omeniti je treba tudi razplet, ki Je sledil dogodkom v Južnoafriškem mestu 8hapevllle, kjer Je bila policija pred 14 dnevi ubila 70 črncev, več kot dve sto pa jih Je ranila. Francoski prvi april Kot kaže, so se Rusi pripravljeni tudi na tej osnovi pogovarjati dalje in vse opravičuje upanje, da bomo že to poletje imeli v žepu delni sporazum o prepovedi atomskih poskusov. Zato Je bila toliko bolj neprijetna novica, da so Francoz) prav na 1. aprila izvedli eksplozijo svoje druge atomske bombe, ne oziraje se na to, da so imeli v hiši gosta (Hruščev), ki so mu izkazovali veliko pozornost in ne glede na to, da so že prej izjavni, da Je bila eksplozija zaradi njegove prisotnosti v Fraciji odložena. Kaj je Franclja ■ to eksplozijo nameravala doseči, ni znano. Tresk v Sahari že zdaleč ni napravil vtisa na Hruščeva, ki je obdaill svojega gostitelja s Sputnikom, ki je krožil okrog Zemlje. Ali je bilo morda Franciji rez toliko do tega, da ie bolj razkači azijske in afriške države, ki so živo protestirale že ob prvi eks. ploziji; ali pa Je morda hotel de Gani-ie pokazati Adenauerju, da mu ni do. Co bi hoteli vsaj nakratko razložiti pokol, bi morali spregovoriti o politiki »segregacije«, t. J. o poli ikl neenakopravnosti med belimi In črnimi ljudmi v Južnoafriški Uniji, ki je članica Britanske skupnosti narodov. Črnci ne smejo zahajati v šole, lokale, avtobuse, vlake itd, ki so dolo-čenl samo za belce. Tri milijone belcev ima 87*/t najboljše zemlje, 9 milijonov čnteev pa se stiska v rezervatih, kf obsegajo 18*/« zemlje slabše kategorije. Podjetja imajo natančno določeno, koliko bele in kolike črne delovne lile lahko sprejmejo, pa tudi to, koliko belim morajo plačati In koliko črnim • m e J o plačati za določeno delo. Razen tega se črnci ne smejo prosto gibati po državi, marveč se morajo državi svojih rezervatov; če hočejo Izven njihovega območja, morajo Imeti sa to posebno Izkaznice. Kogar zalotijo brez take Izkaznice, ga poli-clja (brez sodišča) na Ilcu mesta kaznuje, Ker globe ponavadi ne morejo plačati (največkrat pa niti ne vprašajo ali želi obtoženec globo plačati ali »odslužili«), pošljejo »obsojenca« na delo k belemu farmarju, »da tam od. služi kazen«. Različne komisije, ki so proučevale ta sistem, so ugotavljale, da Je življenje teh črncev prav blizu življenju sužnjev pred 170 leti na ame. riških plantažah; »obsojenci« prebivajo v najbolj nemogočih higienskih razmerah, ponoči pogosto zvezani, da ne pobegnejo; le od belega farmarja je odvisno, da pove, kdaj je nekdo »odslužil« kazen, kajti črnci so prak. tično brez zalčite. Demonstracije, v katerih je policija postrelila 70 črncev, so bile naperjen« proti temu sistemu posebnih izkaznio, ki so praktično neizčrpen vir za rekrutiranje napol suženjske delovne sile za bele farme. Po pokolu je sicer policija začasno ukinila sistem teh Izkaznic, toda zakon, ki jib določa, je še vedno ostal; policijski ukrep je Izključno taktična poteza, ki naj trenutno pomiri duhove. Hkrati s lem •pomirjevalnim« ukrepom pa Je vlada razpustila vse črnske politične organizacije in aretirala kakih 170 črnskih voditeljev. Dogodki v Južni Afriki so močno odjeknili tudi Izven meja te dežele, ki Jo sicer imenujejo »vrt Afrike«. AziJ-sko-afrlške dežele so zahtevale sklica, nje Varnostnega sveta, ki je obsodil početje Južnoafriške vlade In Jo pozval, naj stori vse, da bo konee prelivanju krvi v tem delu sveta. Na videz Je videti stvar nepomembna, toda že samo dejstvo, da Je Varnostni svet razpravljal o rasni diskriminaciji in o posledicah lake politike, zgovorno dokazuje. da je mnenje afriških in azlj. škili držav postalo tako težko In po-mrmbnn. da ga ni več mogoče olii‘1 s izgovorom, da Je »rasna diskrlmlnaci. ja« le notranja zadeva Južnoafriške Unije. kupu čas. Mlekarne prodajajo samo mleko, špecerijske trgovine pa ne sadja ne zelenjave. Namen specializacije je pa približati vsakodnevno potrebno blago na en kraj. Perspektivni načrt razvoja trgovine v zagorski občini predvideva, da se bo trgovinska poslovalnica »Križišče« adaptirala za modno trgovino. Sezidani bodo novi, modemi lokali ob Cesti zmage. V teh bo delikatesa, slaščičarna, cvetličarna, v podaljšku stavbe pa knjigama in predvideno drobna galanterija. V zgornjih prostorih bi bili upravni prostori. V poslopju kmetijske zadruge b.i pa bila trgovina z živili in živilskimi potrebščinami. Izdelani bodo načrti za adaptacijo trgovine »Center— Mihelčič«, kjer se bo v zgornjih prostorih uredila manu-faktuma trgovina, spodaj pa špecerija z večjo zmogljivostjo. Prodajalna »Rudniik« bo prodajala železo, mehansko-tehnični material, posodo, steklo in porcelan. V prostorih poslovalnice »Mmuh« bodo začasno uredili trgovino kmetijske zadruge Izlake za prodajo reprodukcijskega materiala. Izdelan bo tudi načrt za gradnjo potrošniškega centra v Kisovcu, predvideno v delavnici »Cementnine«, ker bo treba trgovino »Podkraj« zapreti, trgovina v Kisovcu je pa že zastarela. Za Zagorje je značilna centralizacija gostinske mreže. Oskrbovanje vseh gostinskih obratov 'Gostinskega podjetja v Zagorju (13 po številu) se opravlja preko centralnega skladišča in kleti. Tako ni med obrati izbire in konkurence. Gostinske storitve se v Zagorju nudijo v bolj skromnem obsegu. Pretežno se strežejo pijače (alkoholne in brezalkoholne) in mrzla jedila — (klobase, salama, sir, sardine v olju in kruh). Topla hrana se pa dobi samo v gostilni »Križišče« in v hotelu »Kum«, ki ima tudi minimalno število abonentov. Gostilna »Križišče« ima skromen obseg toplih jedil. Kompletna kosila nudi samo hotel »Kum«, pa še ta v omejenem obsegu. Pri urejanju gostinske mreže se poraja tudi problem lastništva prostorov, ki so večinoma v zasebni lasti. Večina obratov nima kuhinje, ker uporabljajo zasebniki kuhinjo zase. Zato je nujno v perspektivnem razvoju poiskati vse možnosti za ureditev gostinskih obratov, kjer bo na voljo tudi topla hrana. Nastaja pa vprašanje, kako prilagoditi gostinsko mrežo, da bo vsaj delno zadovoljevala potrebe. Perspektivna na-čert razvoja gostinstva predvideva že v letošnjem letu reorganizacijo gostinske mreže, in sicer tako, da bi v sestavu Gostinskega podjetja Zagorje ostali naslednji gostinski obrati: hotel »Kum«, bife »Proletarec«, gostilna »Pri Petru«, gostilna »Križišče, gostilna »Kolodvor« in bife »Kegljišče«. Na pravila pa naj bi poslovala tale gostišča: pri Frančku, pri Knapu, pri Kovaču in gostilna Apnenice. — Gostilni Apnenice in pri Kovaču bi se lahko hitro usposobili za nudenje tople hrane. Kakor smo že omenili, tudi predlog družbenega plana in proračuna občinskega ljudskega odbora Zagorje posveča trgovini in gostinstvu in njunemu razvoju skrb. Ob povečanju trgovinske dejavnosti na drobno se bo predvideno povečal obseg blagovnega prometa za 4 odstotke. Za ureditev problemov blagovnega prometa so pa predvidene letos investicijske vsote v višini skoro 61 milijonov dinarjev. Nujno bo treba urediti nadaljnje tudi bencinsko črpalko in trgovino z elektro-materialom. V špecerijske trgovine se bo pa postopoma uvedla prodaja sadja, zelenjave, mleka v steklenicah in kruha. — Kmetijski zadrugi Mlinše In Cemšenik morata čimprej opustiti trgovinsko dejavnost. Trgovinsko podjetje »Povrtnina« mora prevzeti vso skrb za oskrbovanje prebivalstva s kmetijskimi pridelki. — Nujno bo pa še letos nadalje izpopolniti sistem nagrajevanja po učinku ter postaviti zaslužek vsakega posameznika v neposredno odvisnost od ekonomskih principov in še nadalje strokovno izpopolnjevati kader ter ga prilagoditi potrebam specializirane trgovine. Obseg gostinskih storitev bo letos predvidoma porastel za 13°/«. Skupne investicijske naložbe v gostinstvu bodo znašale skoro 34 milijonov dinarjev. Adaptiran bo hotel Kum, preurejen turistični center Izlake, pričeli pa bodo s preurejanjem obrata Križišče. S preureditvijo turističnega centra na Izlakah se bodo zboljšali pogoji za razvijanje turizma in ustvarile nove turistične kapacitete v občini. Dosedanji Počitniški dom sindikata rudarjev se bo osamosvojil in posloval kot samostojen go-stinsko-turistični obrat. Na kratko po domovini JUBILEJ TONETA SELIŠKARJA 1. t. m. Je praznoval Šestdesetletnico življenja znani proletarski pisatelj TONE SELIŠKAR. Po poklicu Je bil učitelj ter Je najprvo služboval na Koroškem, zatem so ga pa premestili v Trbovlje. Delal Je kulturno med delavci - rudarji ln spoznal, da je ideja, za katero se Je boril, pravilna. V Trbovljah je Tone Seliškar leta 1923 izdal svojo prvo pesniško zbirko -Trbovlje-, ki Je vzbudila zaradi svoje revolucionarnosti In povsem nove smeri največjo pozornost. Slovenski delovni človek Je dobil s Tonetom Seliškarjem svojega pesnika ln temu Je naš Jubilant ostal zvest vseskozi, četudi je moral tiste čase zaradi svojega socialističnega prepričanja mnogo pretrpeti. Danes Je Tone Seliškar splošno znan kot pesnik in pisatelj, zlasti pa kot mladinski pisatelj ter so njegove knjige med najbolj čitanlml v Jugoslaviji. Ob njegovem življenjskem prazniku mu v Imenu vseh delavnih ljudi v naših revirjih prisrčno čestitamo z željo, da bi uresničil vse svoje pisateljske načrte ter ostal še dolgo let zdrav ln srečen. 1 2 TELEVIZIJSKI STOLP NA AVALI Sprejet je dokončen sklep, da se na Avali pri Beogradu zgradi televizijski stolp. Televizijski In UKV stolp na Avali bo visok 160 metrov ter bo hkrati služU tudi za potrebe PTT službe. MEDNARODNI PRAZNIK DELA Letos ga bomo sli vili ob mlsUh na deaetletnlco delavskega somupravljanja, sredi boja za Izpolnitev petletnega gospodarskega načrta v štirih letih ln v pripravah za V. kongres SZDL.I. Na dan I. maja bodo v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu ln Skopju prvomajski sprevodi s sodelovanjem delovnih kolektivov, mladine, pionirjev, flzkulturntkov tor ostalih. Tudi v zasavskih občinah se že pripravljajo na praznovanje letošnjega mednarodnega delavskega praznika, ki ga bodo dostojno proslavili. * 3 4 IZ ODBOROV ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE 8 za kot 6 milijard dinarjev ce*t in ž«* tajništvi, h!,,u * milijardi je pa znašala pomoč “»katerim družbenim organizacijam. Vojsk* je nadalje lani prihranila kmetijstvu blizu pol milijarde a zbiranjem ln spravljanjem kmetijskih pri-aeikov. - V razpravi v zveznem skupščinskem odboru za organizacijo oblasti In upravo Je državni podtajnik Otmar Kreačtč pojasnil te to, da Je proizvodnja blag* sa široko potrošnjo v vojaških tovarnah lani v primerjavi t predlanskim letom narastla za 33 odstotkov. Napori v tej smeri se nadaljujejo. SEJA PREDSEDSTVA SZDL SLOVENIJE da so nedavne občinske konference Socialistične zveze temeljito obravnavale probleme socialistične graditve na svojih področjih. Predsedstvo Je razpravljalo tudi o PrtPfavah za letošnje prvomajsko praznovanje v slo- 5 6 v «t.s parsa® zavzema" i’°. določen samo en popisni okoli! saTelTIuzluT.4, 11,1 fospodlnjstev. Poskusni popil In S O^ .tallovanr1 pr,“blvalc,!v> 10 U,oC *°*P°d‘nJ JUGOSLOVANSKI IZSELJENSKI TEDEN 10 mm! ,b°, J“*°*!ov*n»kl Izseljenski teden od S. do JkaJ|zsiHen.w°JVOdinl ln B»0*r*du- Pripravlja ga arh-ronubllkJ b^kKVL*1^ v z maticami Iz drugih tega tedn." npr»^ lfki® 'I,elJen.Ur matice bodo v okviru loiUvlti i.! *?fctlr,l* vr,to krožnih potovanj po Ju-5eno,redn^°, da ” bo?° n*“ r°J"kl lahko .ezn.mil ^pffl5romn5*j,,,0aSsk‘m’ *ocUlnlm ln kul,urnlra “* 7 inmi mBmammm&mmmiffl&mmMMmmmmmmmmmmmmMmmmmmmm ... .. _ ..... 1-__ . . . .... _ .... .. ... .. .... .. ___lin-. g M il&Ba&i OB 10-LETNICI DELAVSKIH SVETOV Delo organov samoupravljanja STT •trojne tovarne v Trbovljah ta*do 45-članski delavski svet jh 9-članski upravni odbor-“tooje delo opravljata oba or-Waa zadovoljivo, zlasti če po-®a|laMimo. da sta bila V poslov-a*m letu 1956 postavljena pred klavne proizvodne naloge. De-“*wii kolektiv podjetja je namreč presegel predvideni letni proizvodni plan ln njegovo Vs»dno6t za 18.6 odstotkov, in ^ z manjšim številom delav-•v kot leta 0658. V delavskem *r«tu STT deluje 7 stalnih ko-•hMl. katerih- naloga je teme-preštudirati naupan jim jjjatarfal pred zasedanjem de-**»ik*8a sveta, na katerem Potem poročalo delavskemu •vetu vsaki# s svojega delov-a*6a področja, nakar delavski ,Vet Po razpravi lahko napravi Potrebne aaMjučke ln sklepe, *£ jih posameanl obrati in ocU jjrtki tovarne potem vestno •vrše. Ta način, dela je prine-podjetju dobre rezultate, Posebno važno pa je, dia prite-Koe vse člane k Intenzivnemu ^elu in ekonomskemu gospodarjenju. Delavski svet lin upravni od-v tovarni razpravljata in sklepata o vseh vprašanjih Ujetja. Skozi vse leto zasledujeta pazljivo izvrševanje 9h) izvodilih načrtov po mesečih in kvartalnih pianih, se-*®«njata se s problematiko •bate rial a in ostalimi vpraša-Nk ki se pojavljajo An z njimi v sveži storita vse, da se za-Jtotovi nemoten potek vseh del. — Posebno skrb so organi delavskega samoupravljanja k* z njimi delovna kolektivi bosvetUi proizvajalnim in rejskim stroškom, varčevanju ^ racionalnemu Izkoriščanju rQfi|teriala. Ker predstavlja v tovarni material visoko postav-150 v struikturi cene. so tu s ®*trbnim ravnanjem z materia- lom možni veliki prihranki, z njimi pa znižanje proizvajalnih stroškov. Lepe uspehe so v podjetju dosegli tudi z uvajanjem novih oblik nagrajevanja, ki se še izpopolnjujejo. Čili tega prizadevanja je, naj bo delavec nagrajen po dejansko opravljenem delu in doseženem uspehu- — Tudi skrbi za človeka so organi samoupravljanja posvetili vso pozornost, saj je najboljši porok za dvig storilnosti, če je delovno okolje delavca varnostno zaščiteno in tudi drugače ustrezno. V ta namen so v tovarni sprejeli pravilnik o higiensko-tehnični zaščiti, spremenili ln dopolnili pravila podjetja, sprejeli tarifni pravilnik podjetja in ostale pravilnike o nagrajevanju. V tovarni so nadalje spremenili in dopolnili tudi nekaj organizacijskih oblik in uvedli v proizvodnji boljše tehnološke postopke. Tudi finančnim in komercialnim problemom sta posvečala delavski svet in upravni odbor veliko pozornost, posebno še hitrejšemu obračunanju obratnih sredstev. Izrabljenost strojev ln tovarniške opreme narekujeta skrb za obnovitev, kar je nujno, če hoče podjetje zadostiti planskim obvezam in potrebam tržišča. Zato so tudi že izdelali investicijski elaborat za tovarniško opremo in ga predložili investicijski banki. Kvaliteta izdelkov in dobavni roki so bili predmet raznih večjih razprav. Tudi na tem področju je opaziti v zadnjih letih znaten napredek in izboljšanje. K temu pripomore tudi servisna služba, ki ima stalen stik z naročniki, uvaja mehanizacijo na samem terenu Ir. zbira predloge ter praktična izkustva na obratovalnih mestih. Pri vsem tem so v podjetju dosegi; znatne uspehe, vendar še niso zadovoljni. Tako se tudi v STT resno pripravljajo za prehod na obračun po ekonomskih enotah, ki je danes najpopolnejša oblika obračuna v gospodarskih organizacijah. Obstajajo pa še različne možnosti -in oblike, ki jih bo treba izkoristiti. Uspeh ne bo izostal- Z dobrimi pripravami in sistematičnim reševanjem naj- različnejših problemov sta delavski svet in upravni odbor pripomogla k zadovoljivim proizvodnim in ekonomskim rezultatom v letu 1959. Letošnje leto jima poteče mandatna doba in so razpisane nove volitve. Novoizvoljeni samoupravni organi nai utrjujejo in še nadalje razširjajo In izpopolnjujejo sedanje metode dela, širijo strokovno in splošno znanje med članstvom, sai bodo tedaj uspehi iz leta v leto boljši In večji. MLADINA V TOVARNI Prav malo časa Je preteklo od naše letne konference, vendar dovolj, da pregledamo štirimesično delo LMS Strojne tovarne Trbovlje. sprejeti sklepi ln naloge, ki si jih je zastavila konferenca mladine v tovarni, počasi prehajajo v stvarnost. Talko lahko zaznamujemo vrsto uspehov, ki Jih je mla- . dina dosegla s svojim marljivim nadalje tesno sodeluje delom in udeležbo pri reševanju ' *" "" ‘ gospodarskih in poliitilčnih vprašanj v podjetju. Delo mladinske organizacije je pa precej otežko-čeno, ker tovarna obratuje v dveh delovnih izmenah, tako da je treha vsak sestanek, predavanje ali ekskurzijo pripravljati dvakrat. Do sedaj lahko zapišemo, da smo imeli precej uspešnih sestankov, na katerih smo obravnavali predvsem probleme same proizvodnje, prehrane, stanovanj, razvedrilo mladine kakor tudi disciplino le—te v tovarni. Večji del teh sestankov smo Organizirali na bazi širših razgovorov, ker smo se le s tem lahko izognili enoličnemu govorjenju posameznikov, kar današnji mladini ni kdo ve kaj všeč. Na takšnih razgovorih so mladinci prinašali svoje mišljenje, kar nam je koristilo pri delu z mladino, hkrati pa vzbudilo interes posameznih članov za stvar kakor tudi uspeh sestanka. Razen tega smo na predlog mladine organizirali v tovarni razgovore s šefi posameznih oddelkov. To dokazuje, da ima mladina lin ter es za poglabljanje v probleme proizvodnje nasploh. Z ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA STROJNE TOVARNE TRBOVLJE Za velik uspeh lahko štejemo tudi to, da se nam je posrečilo ustvariti kontakt s samoupravnimi organi v podjetju. Tako člani mladinske organizacije sedaj redno obiskujejo seje delavskega sveta in upravnega odbora, s katerih prenašajo snovi za obravnavanje na aktive LMS.. Mladinska organizacija v STT a dalj e tesno sodeluje s tovarniškim komitejem ZK in sindikalno podružnico v podjetju. To sodelovanje je potrebno, ker nam le-ti organizaciji pristopita v kritičnih trenutkih na pomoč, bodisi na politično-ideološkem področju ali pri reševanju vprašanj materialnega značaja. Tudi klub mladih proizvajalcev v tovarni je vedno v tesnejših stikih z organizacijo DIT, ker mu le-ta lahko nudi znatno pomoč na področju strokovnega dela. Tovarniški komite LMS Je napravil tudi program dela za leto 196», ki je zelo pisan, v glavnem se pa tiče poliuiči) o-ideoloskega dela med mladino, delovnih akcij, organizaciskih vprašanj in vključevanja novih članov v LMS. Ob vsem tem pa vodstvo mladinske organizacije ni pozabilo na najboljše mladince im jih predlagalo za sprejem v članstvo Zveze komunistov, kajti člimveč članov ZK bo imela mladina v svojih vrstah, tem laže bo delo mladinske organizacije. Mladina je; vključila v svoj program tudi udarniško delo. V preteklem letu so mladinci opravili lepo število udarniških ur. Za sedaj imajo mladinci STT v načrtu opremo dveh otroških igrišč s potrebnimi rekviziti. Za boljše izvajanje našega delovnega programa smo pri tovarniškem komiteju LMS ustanovili razne komisije, ki imajo nalogo, da uresničijo svoj program. To se posebno odraža v naših aktivih, saj so le-tii izvršili vrsto začrtanih del. To so na primer poučne ekskurzije v razna podjetja in vrsta predavanj iz najrazličnejših področij. Posebno nalogo opravlja v tovarni Klub mladih proizvajalcev. Ta je v tem, da s« ukvarja z delom v sami proizvodnji ln skrbi tudi za strokovno izpopolnjevanje mladih ljudi. Razen tega ima tudi KPM svoj delovni program skupno s tovarniškim mladinskim komitejem, ki ga zelo vestno izpolnjuje. K razširitvi podjetja mora tudi mladina prispevati svoj delež. Naloga naše generacije je, da se mladi delavec preobrazi iz delavca obrtnika v industrijskega delavca-specialista, ki bo svoje naloge izvrševal hitro in kvalitetno — to pa za dosego višje življenjske ravni. Mladina Strojne tovarne Trbovlje je čvrsto odločena, da bo šla po začrtani poti, saj so uspehi odvisni le od marljivega dela. Današnje stanje na tržišču za rudarske opreme lahko označimo za. izredno ko-njunkturno, saj tovarna od svoje ustanovitve ni zaznamovala tolikšnega povpraševanja po njenih izdelkih in zaključila vnaprej tako obsežnih naročil. Vzrok temu je verjetno iskati v mnogo intenzivnejšemu investiranju v rudarstvo, povečanem obsegu vzdrževanja že obstoječe mehanizacije kakor tudi obveznemu priglašanju in dobivanju dovoljenja za uvoz. Akoravno je takšno stanje za naše podjetje zelo razveseljivo kot porok za polno zaposlitev, nas določeni pojavi skrbe. Predvsem je tak nenaden skok konjunkture, ki je nastal približno pred enim letom in je zajel več ali manj celotno strojegradnjo, lahko rezultat neskladnosti v globalnem planiranju osnovnega materiala, nepravočasnih pošiljatev do konjunktumega zniževanja cen poddobaviteljev in s tem v zvezi rušenja ustaljenih poslovnih odnosov. Ocenjujoč perspektivne potrebe po rudarski strojni oprefni pridemo do sledečih zaključkov: Po predlogu Združenja premogovnikov Jugoslavije naj bi se proizvodnja premoga dvignila od planiranih 22,600.000 ton v letu Za leto 1960 so bila zaključena do sedaj najobsežnejša naročila: za Poljsko 2000 domačih stojk in 12 udarnih drobilcev za Grčijo. Skupna vrednost zaključkov za leto 1960 znaša okoli 120 milijonov dinarjev, medtem ko se je v zadnjih letih izvoz gibal takole: v letu 1955 20,000.000 din v letu 1956 10,687.000 din v letu 1957 23,900.000 din v letu 1958 64,317.000 din v letu 1959 31,782.000 din Nihanje izvoza je razumljivo, ker je naše podjetje pretežno dobavitelj domačim Investitorjem, medtem ko je za izvoz kompletnih objektov potrebno dolgoletnih priprav in solidnih trgovskih zvez, kakor tudi primernih komercialno-tehničnih organizacij, ki se ukvarjajo s predmetnim specializiranim poslovanjem. V kolikor bo to z »RUDISOM« uspe!«, lahko računamo, da se bo izvoz občutno povečal in v bližnji prihodnosti verjetno dosegel vrednost preko 300 milijonov dinarjev, z intenzivno obdelavo zunanjih tržišč pa dosegel vrednost 900 do 1000 milijonov dinarjev. Tržišče rudarske strojne opreme in njegovi problemi ij Sitojtte tovatne 1960 na 31,680.000, v letu 1966 in 70 milijonov, ton v letu 1980. Ako primerjamo te podatke z današnjo porabo premoga na prebivalca v industrijsko naprednih državah. na primer evropski povpreček 1,3 tone, Zahodna Nemčija 3,2 tone in ZDA 8,1 tone na prebivalca, lahko sodimo, da je predvidena proizvodnja po ZRPJ realna. Izhajajoč iz teh osnov bo treba investicij v vrednosti okoli 250 do 300 milijard dinarjev, od česar bi približno 50 odstotkov, to je okoli 150 milijard dinarjev, odpadlo na strojno opremo. V tej vrednosti ni vračunana vrednost tistega dela opreme; ki se kupuje za vzdrževanje obstoječe opreme. Iz pregledov STT je razvidno, da njene izdelke absorbirajo pretežno ostale republike naše države, kar je glede na dodeljevanje investicijskih kreditov tudi razumljivo. Največji del proizvodnje STT vzame LR BiH, perspektivno (že v letu 1961) bo pa znaten delež odpadel tudi na LR Srbijo. Ti dve republiki odvzameta približno 70 odstotkov celotne proizvodnje STT, medtem ko odpade ostalih 30 odstotkov na LR Slovenijo in LR Hrvatsko, zelo mali delež (izražen, v odstotkih) pa na LR M.akedonijo in L,R ^Crno goro. Tako današnje slapje. in nakazana perspektiva pa narekujeta hitro in občutno povečanje proizvodnih kapacitet v Strojnih tovarnah v Trbovljah, ker bodo sicer objektivno osnovane kritike, da STT ne morejo zadovoljiti potreb svojih stalnih odjemalcev tako po količini kot po potrebnih dobavnih rokih. Po naši oceni bi morala tovarna, ako upoštevamo njeno današnjo smer specializacije, prostorsko možnost razširitve in transportne prilike, dvigniti svojo proizvodnjo od okoli 2,5 milijarde dinarjev v letu 1959 na okoli 10 milijard v letu 1966, ker bi samo tedaj lahko obdržala vodilno vlogo v proizvodnji separacijske opreme, izvoznih strojih, jeklenem oporju in jamskih transportnih naprav. Obdržanje vodilne vloge na tem področju je toliko bolj utemeljeno, ker si je podjetje v svojem 11-letnem razvoju prir dobilo mnogo dragocenih izkušenj ter se afirmiralo na domačem, delno pa tudi na zunanjih tržiščih. Na zunanjih tržiščih je podjetje nastopalo predvsem z gradbenimi stroji, to je: udarnimi drobilci, siti, motali in transporterji. V zadnjih dveh letih je pa STT uspelo plasirati v Jordanijo večje število jamskih jeklenih stojk in stropnikov ter manjši izvozni stroj. Kakor je iz opisanega razvidno, nas trenutno stanje kakor tudi perspektive usmerjajo k optimističnemu presojanju položaja. Akoravno je situacija še tako ugodna, moramo vendar pomisliti na dva negativna pojava, ki občutno vplivata na razpoloženje naših poslovnih prijateljev, to je vprašanje poviševanja cen in prekoračevanje dobavnih rokov. Že dalj časa se namreč opaža velik pritisk proizvajalcev osnovnega materiala, da bi povišali cene svojih proizvodov. Že v letu 1957 se je občutno povišala cena brezšivnim cevem, v zadnjih dveh letih narašča cena sivi in jekleni listini, da ne govorimo o povišanju cen proizvodnih in transportnih uslug. V kolikor so cene osnovnega materiala predvidene z uredbo, se cena obide na ta način, da se črtajo iz proizvodnega programa manj kvalitetne vrste materiala, kar spet posredno vpliva na višanje cen osnovnega materiala. Ker podjetje nima nikakršnega poroštva, da bi dobilo ustrezne izdelke iz uvoza, pomeni zagotovitev osnovnega materiala poseben problem za predelovalca, ki se ga vsako proizvodno podjetje, ki je navezano na ta material, izogiba, če je le mogoče, ker je uvoz povezan z velikim rizikom, tako glede pravočasnega zagotovljenja deviz, dobavnih rokov kakor tudi nakupnih cen. Vsi ti pojavi silijo naše podjetje, da se loteva revizije že določenih cen, kar je izredno težavno, zlasti ker pri investitorjih, ki morajo zaradi takega povišanja cen kriti razlike iz lastnih sredstev ali pa celo zahtevati nove dopolnilne kredite, običajno n© naletimo na razumevanje, čeravno je poviševanje cen izven območja naših posegov. Taki in podobni pojavi občutno kvarijo in poslabšujejo poslovne odnose, v splošno poslovanje podjetja pa vnašajo nered in stalno spreminjanje. Kar se tiče dobavnih rokov, je stanje precej podobno: zakasnitev poddobaviteljev ima nujno za posledico zakasnitev dobavnega roka končne opreme. Ugotavljamo pa, da je često vzrok nepravočasne izgradnje objektov neprimerna in nestrokovna priprava investicijskih elaboratov, idejnih in glavnih projektov kakor tudi licitacijskih postopkov. Spreminjanje v teku gradnje, dodatna naročila in stomiranja seveda bistveno vplivajo na podaljšanje roka dobave oziroma izgradnje in tudi na prekoračenja po prvotnem elaboratu predvidenih investicijskih stroškov. B. Obseg naročil in obstoječe kapa-so privedle Strojne tovarne i alri*>vlja,h do tega, da so pričele ^delovati določene proizvode v ko-Pb^faciji z drugimi podjetji že v 1958, Delo v kooperaciji se je [‘/votuo razvijalo brez določenega j^gruma ter je imelo edini namen ruvati zakasnele roke dobav, ozi-Ofiia ustreči zahtevam naročnika a vsako ceno. Pri tem je treba boštevati dejstvo, da to ni bil sa-j l>ojav v STT, ampak splošni po- ^av v slovenski kakor tudi juigoski- &n»ki strojegradnji. Svoječasna ^širjena seja Republiškega odbo-.^bidikata kovinarjev Slovenije je rii m kooperacije posebej anali-a in v tem smislu prinesla do-' A IW' konkretne sklepe. «ip,ftl.i°"a jt.v . glavnem delala po principu tništva v podjetjih. HrV* os v«d>r>d:it v i se je naša indu-ako izvzamemo bazično indu-ia)lJ0 nekaj večjih tovarn, razvidu a bo sistemu obrtniške miselnosti 0rK8inizacije. Ta miselnost je še zelo razširjena in je ena iz-Šin-; K.,avnih ovir pri razvijanju in ^enju kooperacije. ®a Proizvodna podjetja namreč (JjL^tto težijo za tem, da sama tetii '|0 kompletne proizvode. Pri iidjetja samega. Taka mi-poslane coklja pri ekonom-napretlku zaradi negativnih »|av. ki se pojavijo, kot na V.Pa.kopičen je osnovnih sred-se slabo izkoriščajo, po-"■"njc kadra z univerzitetnim znanjem, ki je pri takem načinu dela potreben. Eden izmed vzrokov, ki ovirajo razvoj kooperacije, je tudi v tem, da imajo manjša podjetja, ki jih ustanavljajo komune in okraji, vedno tendenco samosto jne proizvodn je. Posledica tega je stalno naraščanje števila 'velikih i tod jeti j, izginjajo pa manjša podjetja, ki bi se lahko specializirala zn kooperacijo. Za uspešno razvijanje koprodukcije so nu jno potrebna stabilna proizvodnja oziroma dobro izdelani dolgoročni perspektivni programi proizvodnje. Naša podjet ja so po večini opremljena univerzalno ter zaradi tega često menjajo svoj proizvodni program. Pri menjanju proizvodnega programa pa seveda nastane pri kooperantu vprašanje odplačanja stroškov za vsa vložena denarna sredstva pri izdelavi prototipov in prve serije. V zvezi z razčiščenjem pojma kooperacije bi bila njegova definicija nekako taje: Kooperacija v industriji je organizirana delitev dela med dvema ali več industrijskimi podjetji z namenom, da dosežemo določene rezultate v proizvodnji in na tržišču, zmanjšanje investicijskih stroškov v podjetjih, boljše izkoriščanje proizvajalnih kapacitet, pocenitev iz-dakov pri enaki kvaliteti in tekoče zalaganje tržišča z zadostno količino proizvodov. Po zgoraj navedeni obrazložitvi ima kooperacija lahko več oblik: a) Gospodurska organizacija, ki izdeluje finalni proizvod, sklene pogodbo z eno ali več gospodarskimi organizacijami, da ji pošiljajo v dbločenih rokih in po določeni ceni dedoma ali popolnoma izdelane sestavne dele finalnega proizvoda. Fi- tehnične im organizacijske pogoje, dogovorjeno, da izdeluje za STT predvsem je pa treba obračunati z predvsem reduktorje različnih oblik že omenjeno zastarelo miselnostjo, in velikosti, in • to predvsem od Kooperacija STT v praksi 50 KM naprej. Na podlagi spredaj navedenih Perspektivno se predvideva tudi prednosti so STT, kot smo že uvo- kooperacija z »Metalno* v Maribo-doma povedali, opravljale proizvod- ru, in sicer pri izdelavi naših serij-njo v kooperaciji. Pri izbiri koope- skih proizvodov, kot so to jamski rantov so se STT držale dejstva, da dvoverižni strgalni transporterji in je kooperacijo lahko vršiti samo s jekleni čleokasti transporterji. Do-tistimi podjetji, ki so konkurenčna sedanji Obseg kooperacije je dose-v splošnem smislu besede, to je gle- gel letno vrednost okrog 100 mili-de lica in funkcionalnosti, glede ce- jonov dinarjev. V letu 1960 in na-nalist vgradi te dele v svoj proiz- sdmo izdeluje kompletne proizvode, ne in termina izdelave. Sedanji in slednja leta imajo STT namen obvod in ga posreduje tržišču; mora obvladati celo vrsto telinolo- bodoči proporci med serijsko in dn- seg kooperacije povečati na 250 do b) več gospodarskih organizacij ških procesov, nakupiti si mora naj- dividualno proizvodnjo nujno silijo 300 milijonov dinarjev, se sporazume, da bo za vsak final- različnejšo opremo ter mora imeti naše podjetje, da uvajamo v pro- Predvidena rekonstrukcija ozimni izdelek vsaka izmed njih izdela- strokovni kader za vsak tehnološki izvodnji specializacijo. Obstoječa ma povečanje Strojnih tovarn v la tisti sestavni del, ki ga lahko postopek posebej. osnovna sredstva, delovna sila in Trbovljah bo možna samo na ta neekonomično producira glede na svo- D . . ... . „„ ... drugi pogoji zahtevajo, da Strojne čin, da se bodo v okviru matičnega jo opremo dn proizvodno organi- * ^ a zdelH Td elo po^ podjetjih* ki cese' ^ so 7a proizvou sipecmcm, rana kot STT. Nekateri deli te opre- galne naprave) in bodo določene j _ x.. _ii.‘i.-----------i..::... ter_se zanje primerno opremi i-n spe- me So po svoji konstruktivni izved- polizdelke (obdelane odkovke itd.) 1 > ( k lo V n e ki'' 1 in a In iS p ro iz vi ni' * 'izd e lo - ^knološke procese. Ta specialki- ne naiprave transportne naprave ci jo podjetja. Ti oddelki bodo imeli iKKio nehi imami proizvod lzoeio- Zlrana podjetja izdelujejo za več •, n 0ddajak> določene dele v iz- v svoiem uroizvodnem Droeramu vala paralelno po .st, Jokumenta- finalis,tov enake proizvode Finalist JŽivo ^j^jem K za neki dl\ lamo SaT dSenTh vrT^b opravlja lažen montaže tehnološke kojopietne opreme bolj specialki- izdelkov (jamsko opor je, lahke dvi- proizvod specifični, rana i,.* STT Nekateri deli te onre- irn 1 n e nanrave) in bodo določene vala paralelno po isti dokumenta- finaijs,tov enake oroizvode Finalist t 'T , . u , . , ’ 'VrvA F T ciii in , hm tdmolojkimi »r.c.i Sv "1f..Tv*. z namenom, da zadostijo zahtevam j)rocese ki so za sti ^ zanje prim1 domača ali tuja dokumentacija, cializira. Z delitvijo dela se razdeli ^ taksnj (pj0gt bunkerji, podesti prevzemali od matičnega podjetja. ----------------- “............................................................ ...................bo d) domače podjetje se sporazume tudi reševanje proizvodnih proble- ;t(|^ (|a j j}, je treba napraviti na Tak način kooperacije v podjetju z inozemskim, da slednje podjetje mov na več podjetij, ki jih — ker izdeluje in pošlje določene dele ne- so se specializirala — hitreje in kega proizvoda, vse ostale pa i?de- boljše rešujejo. Organizacija dela luje in montira domače podjetje, je v takem primeru enostavnejša. Taka kooperacija je upravičena, če zaradi tega jo je laže izpopolniti in pospešuje osvajanje nekega izdelka obvladati po licenci ali kako drugače. Kvaliteta pmizvodov je zaradi Pri ocenjevanju prednosti, ki jih specializacije na primerni višini nudi proizvodnja v kooperaciji pred Posledica Vseh teli faktorjev je tu-samostojno proizvodnjo, moramo jj pocenitev proizvodov. Ce vse to poseibno poudariti naslednje: upoštevamo, pridemo do zakljnč Hitro naraščanje potreb po pro- da nudi proizvodnja v kooperaciji obrtniški način. Industrijski način imel za posledico, da bodo proiz* izdelave bi zaradi majhne količine vodni stroški zaradi enotnega upravne bil rentabilen. Za tovrstna dela nega vodstva in enotne priprave so Strojne tovarne v Trbovljah do proizvodnje manjši. Obračun in vse sedaj kooperirale predvsem z dvema ostalo bi se opravljalo po načinu podjetjema, in to z Obrtno kovinar- obračunavanja po ekonomskih eno-sk<> zadrugo v Vidmu-Krškem in tah. »Metalijo« v Trbovljah. Obseg dela Iz. navedenega je razvidno, da so v kooperaciji z Obrtno kovinarsko Strojne tovarne v Trbovljah v zve-zadrugo v Vidmu-Krškem se bo v zi s koojjeracijo pravilno razumele perspektivi še povečal, medtem ne splošno linijo, katero začrtava naše sodelovanje z »Metalijo« zaradi lo- vodstvo, ter bodo še v bodoče vla- izvodih nam narekuje hitro in ce- velike prednosti pred samostojno kacije podjetja lahko ostane samo gale vse sile v to. da se koope roti eno proizvodnjo. To pa dosežemo proizvodnjo. Ako torej hočemo po- v sedanjem okviru. cija v STT po zgoraj navedenih z delitvijo dela in specializacijo spešiti proizvodnjo v kooperaciji, je Zelo važen^ kooperant za STT h smernicah še nadalje širi in ljudi im opreme. Ako neko podjetje treba ustvariti nekatere ekonomske, Litostroj v Ljubljani, s katerim je vija. rao- P. IZVOZNI 8TROJ ZA RUDNIK VELENJE Žene v kolektivu V našem podjetju vključno 1KS je zaposlenih 129 žena-delavk, od teh je 56 zaposlenih na naslednjih delovnih mestih: 8 žena v obdelovalnici na rezkalnem stroju, 0 žena vozi mostne žerjave v montažni dvorani, dve sta zaposleni v merilnlei orodja, dve pa v bru-silnici. Nadalje delajo žene še pri izdaji orodja, v glavnem skladišču pri izdajanju materiala, v lakirnici je zaposlena ena žena, ostale so pa čistilke v obratih in v upravnem poslopju. Ostalih 73 žena dela po pisarnah: tajništvu, knjigovodstvu, v mezdnem oddelku In na raznih mestih v administraciji. Sindikalna organizacija v tovarni je postavila 6-člansko komisijo za reševanje problemov zaposlenih žena. Ta komisija deluje po potrebi. Ce imajo žene kakšne želje, težave ali vprašanja, se obrnejo na to komisijo, katera jih potem rešuje, v kolikor ji je to mogoče, kadar pa svoji nalogi ni sama kos, opravi svojo nalogo skupno s sindikalno podružnico. Tudi za napredek in izobrazbo moramo skrbeti in si v danih primerih pomagati s prekvalifikacijo, kar je dosegljivo s primernimi tečaji in predavanji, kajti le napredna in izobražena žena lahko sodeluje z moškimi tudi na gospodarskem In političnem področju. Naše žene so zastopane v delavskem svetu, sindikatu in v zboru proizvajalcev, kjer predvsem skrbe za reševanje ženskih vprašanj, udejstvujejo se pa tudi izven tovarne v raznih kulturnih in športnih organizacijah, prav tako tudi politično. Med našimi ženami imamo tovarišice, ki lahko sodelujejo pri sodnijskih obravnavah kot sodnioe-porotnice, kjer soodločajo o kaznovanju raznih prekrškov. Na pobudo komisije so žene našega kolektiva proslavile na slovesen način 50-letnico mednarodnega ženskega praznika — 8. marec. Ta dan so imele žene Strojne tovarne Trbovlje za dve uri skrajšan delovni čas, tako da je bila ob 12. uri slovesna proslava s slavnostnim govorom. Te slovesnosti se je udeležila tudi članica komisije za pomoč zaposleni ženi pri SZDL Trbovlje ter članice ObK ZKS Trbovlje tov. Pavla Zadobovšek, ki je v svojem nagovoru v izčrpnih besedah pojasnila vlogo žene v današnji družbi. — Po tej proslavi je bila v domu TVD Partizana v Trbovljah zakurita, kjer so se žene pobliže porazgOvorile o raznih vprašanjih za izboljšanje položaja delovne žene v našem kolektivu. 0 RAZVIJANJU RUDARSKE MEHANIZACIJE V STROJNI TOVARNI Začetek je bil težak Jugoslovanski rudniki so bili takoj Po osvoboditvi v precej klavrnem stanju. Pomanjkanje kadirov, zastarele odkopne metode. slaba mehanizacija — vse to so bili problemi, ki jih je bilo nujno rešiti. Istočasno je vladalo pri nas tudi mnenje, da st) zaloge premoga v Trbovljah izčrpane in da rudnik lahko životari le še nekai let. To mnenje se je sicer pozneje pokazalo kot zmotno, vendar je bilo v takšni situaciji treba misliti na posledice, če bi rudnik ustavil delo. Ljudje bi bili prisiljeni iskati zaslužek in kruh drugje, in to V pretežni večini primerov celo kot nekvalificirani delavci. Da bi se zaposlili ljudje In da bi jim omogočili lažji način dela. hkrati pa da bi reševali tudi problem rudarske mehanizacije, so bile takoj po drugi svetovni vojni v Trbovljah ustanovljene tedanje CRD (Centralne rudarske delavnice), sedanja Strojna tovarna Trbovlje, Začetek je bil težak, saj smo pri nas pred okupacijo rudarske stroke le uvažali, zato zanje ni bilo potrebne dokumentacije in načrtov, niti ludi, ki bi to znali napraviti. Istočasno je pa obstajal v CRD kader izkušenih delavcev in mojstrov, ki so se pri montažah in popravilih tujih strojev mnogo naučili in so tudi dobro poznali jamske prilike in njihove zahteve. Zato izdelava raznih strojev nj bila ravno težka, težko je le bilo priti do potrebnih predračunov in načrtov. Konstruktorji, ki jih je bilo le peščica, so izdelali skice z glavnimi dimenzijami, le nekak osnutek, Izkušeni mojstri v CRD so pa s svojimi ljudmi zamisel uresničili In dali načrtom končno obliko. Prvi rudarski stroji so bili izdelani. To so bila leta osvajanja novih artiklov na široki fronti. Načrti so se nabirali v arhivu, bilo jih je vedno več, mogoče je bilo že med njimi izbirati, zato se je pa tudi način dela spremenil. Dokumentacija ie postala vedno bolj detajlna, delavnica je pa imela čimdalje bolj zvezane roke. Kmalu je razvoj privedel tako daleč, da nihče več ni smel samovoljno odstopati od izvedbe, ki jo 3« predpisoval načrt. Prišel je čas serijske proizvodnje. Razumljivo je, da je bilo treba pre- magati premnoge težave, ne samo težave tehnične prirode, ampak tudi popolnoma vzgojne prirode. Treba je bilo vzgojiti Industrijskega delavca, ki se strogo drži predpisanih mer za izdelav© določenega stroja, ker i e le na ta način zagotovljena izmenljivost posameznih delov. Mojster, ki je do nedavnega še skoro samostojno ustvarjal, s« je moral podrediti znaku na načrtu. Ni bilo lahko, a bilo je Izvedljivo. Prehod od obrtniškega način« proizvodnje na tovarniško-serijski način je zahteval v industrijsko razvitih državah desetletja, mi smo pa imeli na razpolago ]e nekaj let. Strajna tovarna je vedno bolj osvajala nove rudarske stroje, Izpopolnjevala je že osvojene, s tem pa pomagala rudarstvu do višje stopnje njegove mehanizacije in do modernejših odkopniih metod. Prvotno so rudniki v STT naročali le posamezne stroje, kmalu so Pa spoznali, da je boljše, če iim tovarna izdela tudi projekte in na ta način predlaga naj- boljšo rešitev danega problema. Danes smo pa v razvoju prešli že v nadaljnjo fazo — naročniki že zahtevajo kompletno opremo s »ključem«, se pravi, da tovarni sporoča samo svoje zahteve za to in ono, ona pa jim izdela vse od projekta, do izdelave strojev in gradbenih del do montaže strojev In poskusnega pogona. Rudar, kot smo si ga predstavljali nekoč, skoro nag pri svojem delu, ves kopajoč ee v znoju in na smrt utrujen od dela, vse bolj izginja — na njegovo mesto pa stopa rudar-strojnik. Da smo to dosegli, ima Strojna tovarna Trbovlje pri tem velike zasluge. Seveda je do končnega cilja, do avtomatizacije produkcije, kjer stroi na/pravi vse in je človek le še njegov upravljač, še daleč. Vendar so nam pa naše dosedanje izkušnje v strojegradnji porok, da bomo lahko sledili naglemu razvoju moderne mehanizacije, olajšal! rudarju njegovo težko delo ter 69 z njim z ramo ob rami borili za lepše življenje. TRASPORT PREMOGA IZ SEPARACIJE V KOTLOVNICO V TOVARNI ROTO PAPIRJA »DJURO SALAJ« V VIDMU-KRSKEM UVAJANJE EKONOMSKIH ENOT IN PLAČEVANJE PO STORJENEM DELU V NAŠEM PODJETJU V preteklem letu me doeeglU na področju nagrajevanja delavcev lepe rezultate. Celotni dohodek podjetja se se je proti letu 1958 dvignil za 16.6*/«, dohodek podjetja za 33*/*, čisti dohodek za 41.8*/* to osebni dohodek po tarifnim pravilnikom za 31,8*/* in osebni dohodek nad tarifnim pravilnikom za 90*/*. Od celotnega števila zaposlenih ni bilo nagrajenih po učinku ismo 6.78°/*. Po uspehu lastnega dela in uspehu sektorja Je bilo nagrajeno 83.5»/« eleneg av podjetju je odpadlo 57.06*/o, na variabilni del pa 42.94*/* osebnih dohodkov.'Te osebne dohodke emo razdeljevali ■ tarifnim pravilnikom, pravilnikom o normah in akordih, premijskim pravilnikom ln pravilnikom o nagrajevanju predlogov tehničnih Iznajdb ln izpopolnitev. Izkušnje prejšnjih let, zlasti pa Izkušnje preteklega leta, so jasno pokazale, da uvajanje lzpodbudnih oblik razdeljevanja osebnih dohodkov ne more zadovoljiti * istem, ki po vsebini ln pomenu tudi ni Istočasno funkcionalno povezan s proizvodnjo ln ekonomsko problematiko podjetja. To Je zlasti razvidno Iz dejstva, da se posamezni proizvodni ln poslovni proces 1 ne razvijajo v vseh fazah ln obdobjih z enako Intenzivnostjo, kar je povzročalo zlasti težave pri našem dotedanjem ugotavljanju proizvodnih in ekonomskih rezultatov, ko emo te ugotavljali le ca celotno podjetje, nismo pa Imeli tako izpopolnjenega organizacijskega mehanizma ,da hi tleti del materialnih osnov, ki je namenjen za otsebne dohodke, lahko pravilno razdelili na posamezna delovna mesta v okviru določene proizvodne ali poslovne faze. Pomanjkljivosti dosedanjega sistema razdeljevanja osebnih dohodkov Je treba iskati v samem sistemu, ki ni uspel razdelitve osebnih dohodkov približati Individualnemu rezultatu dela določenega proizvajalca oziroma konkretne skupine, udeležene v posamezni fazi celotnega proizvodnega ciklusa. Stimulacija Individualnega proizvajalca ni Imela solidne ekonomske podlage, zato tudi sistem sam vsebinsko ni mogel pravilno delovati. Modernizacija In vedno večja mehanizacija proizvodnega procesa, osva. Janje vedno popolnejših oblik tehnološkega postopka zahteva skladno z razvojem naših družbeno-ekonomskih odnosov tudi nove organizacijske oblike. Taka primerna sodobna organizacijska oblika je delitev podjetja na ekonomske enote ln plačevanje po storjenem delu. Da bi laže reševali odgovorne in komplicirane naloge prolzvodno-ekonomskega procesa ter najdosledneje približali neposredne proizvajalce upravljanju z družbeno jpstovajalnlmi sredstvi ln njihovimi materialnimi osnovami, amo se odločili za to novo obliko razdelitve podjetja na ekonomske enote. Istočasno pa bomo z uvedbo novega vrednotenja dela po grupah izločili vpliv osebne tarifne postavke na normirana ta akordna dela ln prešli na plačevanje po storjenem delu. Vrednost del bomo razvrstili v 8 grup. Upoštevali bomo zahtevano strokovnost, odgovornost, napor In okolico za vsako posamezno vrsto del oziroma operacijo, pri čemer se bomo podlužlll že Izdelane analitične ocene delovnih mest. Ekonomska enota bo zajela posamezno fazo ali območje proizvodnega procesa, ki se razvija v strogo določenem prostoru. Ekonomski enot! te bo postavila določena naloga z natanko določenimi normativi porabe materiala, delovne sile, in splošnih stroškov. Dodeljena ji bodo tudi potrebna osnovna In obratna sredstva. Vodja ekonomske enote bo odgovoren za sprejemanje in izvrševanje proizvodnih nalog, ki Jih bo dobil ln sprejel v okviru podjetja. Odgovoren bo pa tudi za rezultate, ki Jih bo ekonomska enota dosegla. Ekonomska enota bo torej interna organizacijska oblika, ki jo diktira določen tehnološki postopek ln ki bo sposobna samostojno gospodariti, ugotavljati fizični In ekonomski efekt dela svojih proizvajalcev, ter upravljati lastne materialne osnove. Ekonomska enota ne bo obsegala področja dosedanjih sektorjev, oddelkov ali obratov, ampak bo kot n>va organizacijska oblika predstavljala organizacijsko, tehnološko ln ekonomiko zaokroženo celoto. Kolektiv take ekonomske enote bo dobil v okviru natanko opredeljenih planskih nalog jasno orientacijo za solidno gospodarjenje ta možnost dejanskega ugotavljanja materialnega ekvivalenta za vloženo delo ln dosežen uspeh. Za naše podjietje smo predvideli okrog 30 ekonomskih enot In bomo njih definitivno število določili v letošnjem letu na podlagi vsestranske in podrobne analize prolzvodno-ekonomskega procesa. Te ekonomike enote bomo delili na proizvodne ln režijske. Med proizvodno-ekonomske enote bomo razvrstili tiste, ki opravljajo osnovno ln pomožno dejavnost, med režijske pa vse tiste, ki skrbe za organizacijo proizvodnega procesa, odmlnistracijo ln tiste, na katerih ni direktno zainteresirana nobena eko-nemška enota, vendar so pa v končni liniji na dobrem funkcioniranju le-teh zainteresirane vse ekonomske enote podjetja. Metoda obračuna po ekonomsk h enotah bazira na detaljno Izdelanem finančnem planu. Cilj tega obračuna Je, da se na podlagi plana po knjigovodski metodi v vsakem obračunskem razdobju ugotovi uspeh in finančni rezultat ekonomske enote. Tega uspeha ni mogoče zanesljivo ugotovit!, če podjetje nima plansldh cen. Naša prva naloga, ki emo se je že lotili, je Izdelava planskega cenika. Brez njega ni mogoče napraviti zanesljivih ln detajlno Izdelanih planov osnovnega ln pomožnega materiala, energije, amortizacije, osebnih dohodkov in splošnih stroškov za Izvršitev postavljene naloge posamezni ekonomski enoti. Brez lanskih cen ne bi bilo mogoče napraviti natančnega izračuna rezultata posamezne ekonomske enote za določeno obračunsko razdobje, ker ne bi Imeli natankih meril za ugotovitev razlike med ugotovljenimi dohodki In stvarnimi stroški. Detajlno planiranje obsega torej strogo določen plan proizvodnje, plan remonta, plan prevoza, plan naikuipk ln plan prodaje, ki obsega natanko določen asortiment ln količine. Plan, ki ga Izdela uprava, se v obliki naloge Izroči šefu ekonomske enote. Ta natanko na ognovl predpisov Ir) normativov (zdela finančni plan ekonomske enote ln skladno s tem tudi določi potrebna sredstva, ki so mu potrebna, da bo od uprave podjetja določeno nalogo lahko izvršil. Finančni plan ekonomske enota’ omogoči izdelamo kalkulacij ln je obenem cenik planskih cen za vse planirane proizvode in usluge. S pomočjo tega cenika se tudi napravi obračun prometa med ekonomskimi enotami. Vodja enote mora sam Izdelati finančni plan, ln to Iz razloga, ker samo on, skupaj s kolektivom enote, najbolj pozna kapaciteto ter objektivne to subjektivne elemente, ki vplivajo na uspešno delovanje enote. Vodja ekonomske e*ote Je tudi odgovoren za organizacijo In je sam najbolj neposredno zainteresiran za čim ugodnejši finančni rezultat svoje enote. On ni več samo razdeljevalec dela, tehnični organizator In čuvar discipline ,torej organ vodenja, ampak postane obenem tudi gospodar, ki zna tudi ekonomsko misliti. Obračun za posamezno ekonomsko enoto bo opravljal knjigovodja več ekonomskih enot. S tako spremembo in decenatralizacljo knjigovodske službe ne bomo povečali števila administrativnega osebja, ampak bomo napravili samo prekvalifikacijo obstoječega kadra in ga usposobili za samostojno In bolj odgovorno delo. Vodji ekonomske enote je knjigovodja zanesljiva opora pri evidentiranju vsake spremembe gospodarskega stanja v ekonomski enoti. Skupaj z njim vodja ekonomske enote analizira rezultate In sestavlja poročilo ekonomske enote za določeno obračunsko razdobje. Naš osnovni namen uvedbe organizacije obračuna proizvodnje In dohod- ka po ekonomskih enotah je to, da z njkn; — uvedemo sistematično planiranje; — Izvršimo kontrolo planiranih nalog, ki je hkrati tudi kontrola kvalitete planiranja: , — bistvo planiranja ln obračuna približamo neposrednim proizvajalcem in jim tako omogočimo neposreden uspešen poseg v konkretno problematiko ekonomske enote, ki vpliva na finančni rezultat. Istočasno pokažemo na dejanske in realne možnosti deseganja materialnega ekvivalenta za vloženo delo ln dosežen uspeh; — damo organom delavskega samoupravljanja realni Instrument za upravljanje s podjetjem; — dobimo podroben pregled nad stanjem podjetja, kje so slaba ln dobra mesta ter njih kvantitativni In kvalitativni odnos. Dobimo konkretno sliko bistvenih in odločilnih pomanjkljivosti v podjetju, kamor naj hi »14 preneslo težišče dela uprave podjetja; — ekonomsko Izobrazimo tako vodilno osebje kot neposredne proizvajalce podjetja In jim na ta način vzbudimo večji interes za boljši uspeh enote in tudi celotnega podjetja; — stimuliramo kolektiv, da ekonomično posluje ln spontano razvija medsebojno kontrolo kvalitete In kvantitete; — Izboljšamo ažurnost računovodstva, dvignemo pomen to koristnost računovodstva, ker obračun jasno pokaže vsem delavcem to vodilnemu osebju, da jim je računovodstvo sred', stvo, brez katerega ne bi mogli ustvariti svojega uspeha, niti spoznati vseh komponent, ki vplivajo na konkreten uspeh oziroma neuspeh; — dobimo realnejše osnove za pre-mlranje delavcev in vodilnega osebja pri doseganju boljših rezultatov. Tako dosežen rezultat namreč predstavlja s knjigovodsko metodo dokazan konkreten uspeh, ki Je edino lahko realen ln pravilen. S 1. januarjem 1961 bomo uvedli obračun proizvodnje ln dohodka po ekonomskih enotah, katerega cilj je, da dosežemo še večjo sprostitev delovnega poleta in iniciative vseh članov delovnega kolektiva, da s krepitvijo neposredne demokracije v proizvodnji izvršimo nadaljnjo krepitev in razvoj organov delavskega upravlja, nja ln da s stalnim izboljšanjem tehnoloških procesov In organizacije dela ter plačevanjem po storjenem de a ustvarimo pogoje za dokončno likvidacijo mezdnega delovnega odnosa. S to nošo osnovno orientacijo upravljanja In vodenja se bomo najhitreje približali realizaciji tistega dela programa Zveze komunistov Jugoslavije, ki govori o osvoboditvi dela. Mirko Barlič V svoji novoletni poslanici je maršal Tito med druginJ dajal; — ... Naj da vsak delovni državljan in državljanka vse od sebe obči ljudski skupnosti — (vendar kar je posebno poudaril) brez škode za svojo fizično sposobnost in življenje... S to parolo dela kolektiv STT že več let na izboljšanju delovnih pogojev v tovarni zaposlenih ljudi. Vendar delavci na delovnih mestih le preradi pozabljajo in se premalo zavedajo, da borba z materijo ni brez nevarnosti za zdravje in življenji posameznikov. Zaradi tega se moramo proti. tem nevarnostim boriti in ne smemo čakati, da se nesreča zgodi in da pride do njenih posledic. Zato se moramo zavarovati proti njej, moramo jo poznati, vedeti za nevarna mesta, se jih izogibati ter zavestno tn stalno opozarjati drug drugega. Vsaka zaradi nezgode izgubljena delovna ura je nenadomestljiva. Z nezgodami zmanjšujemo proizvodnjo, si uničujemo zdravje, zmanjšujemo ljudsko premoženje, ki bi ga lahko na drugem mestu koristno uporabili. Ob tej priliki naj tudi omenimo, da je vzrok pogostim nezgodam tudi duševno razpoloženje delavca. Zato je nujno potrebno, da mojstri, poslovodje in obratovodje dobro poznajo svoje sodelavce, njihov temperament, socialno stanje, njegovo družinsko življenje, ker pogosto vpliva na primer žalost, bolezen Itd., da je delavec pri delu raztresen, odsoten tn ne- LASTNA PREVIDNOST JE NAJBOLJŠA VARNOST SKRB delovnega človeka pazljiv. V takih primerih je njihova dolžnost, da delavca, če dela na nevarnem mestu, večkrat opominjajo na možnost nesreče, oziroma skušajo na pravilen način urediti njegovo duševno razpoloženje, v posebnih primerih je pa treba takega delavca tudi odstraniti z nevarnega delovišča. Zapomniti si namreč moramo, da ni važen samo produkt dela, le važnejše Je, da ohranimo človeka — delavca zdravega in se zavedamo, da ima vsak človek osebne težave, ki ga odmikajo od njegove pazljivosti pri delu. V ilustracijo naj navedemo gibanje nesreč pri delu v STT v letih 1958 in 1959, ki zaradi teh neegdd nastajajo. Silijo nas k resnemu razmišljanju. Te številke nam:povedo: Število nezgod pri delu a) lažjih b) smrtnih pogostnost nesreč (samo obratnih na 100 zaposlenih) število obolenj Leta 1958 Leta 1960 186 171 V - 1 24 22 599 503 Denarna izguba na izpadu produikcije (zaradi izgubljenih delovnih dni) zaradi nezgod 14,496.120 din, zaradi obolenj 33,057.920 din, skupaj torej 47,554.040 din. Za bolezni do 7 dni je bilo izplačano Za bolezni nad 7 dni je bilo izplačano Za nezgode do 7 dni bolniškega staleža Za nezgode nad 7 dni bolniškega 6taieža Denarna Izguba na izpadu proizvodnje Skupaj 1,180.208 din 1,729.542 din 598.100 din I 564.321 din 47,554.040 din 51,626.211 din Porabljena finančna sredstva v letu 1950: za osebno zaščito za tehnično zaščito za higiensko zaščito za rama okrepčila Skupaj 3,517.831 din 1,380.000 din 6,548.752 din 1,042.512 din 12,489.095 din Poškodb po delih telesa je bilo lani (v oklepaju leta 1958): zapestja ln prsti rok 87 (97), noge — prsti in stopala 24 (28), roke od zapestja do ramen 22 (16), oče 22 (18), nog« —od stopala do bokov 19 (16), ostalih poškodb (obraz, prsi, rebra, trebuh, glava, hrbet) pa 8 (11), skupno 182 (186). Izredno zanimiva je primerjava števila nezgod v letu 1959 in 1958, ob kateri uri dela »o se zgodile nesreče, saj #0 el te številke neverjetno podobne: Leto 1968 Leta 1950 1. uro dela 14 12 2. uro dela 28 24 3. uro dela 36 31 4. uro dela 27 28 5. uro dela 22 20 6. uro dela 15 14 7. uro dela 21 20 8. uro dela * 16 12 pri nadurnem delu 3 4 na poti v službo 2 2 na poti Iz službe 1 4 na službenem potovanju 0 1 Vseh ljudi v podjetju se je lami ponesrečilo prt delu 143, od teh največ ključavničarjev (82), nadalje pomožnih delavcev (36), strugarjev (28), varilcev (15), ostali so pa drugih profeelj: ; kovačev, rezkarjev, kleparjev, vrtalcev Itd. — Razen tega omenimo še, da se je enkrat ponesrečilo 106 delavcev, dvakrat 31 delavcev, štirikrat pa 1 delavec. Posebno pazljivost pri varnostni prevzgoji delavcev bo treba posvetiti oddelku, kjer se pripravlja material, ker je tu iz leta ! v leto več hujših nezgod. V pričujočem članku nisem nameraval podati detajlne analize poškodb, vendar se mi Je zdelo potrebno, ds osvetlim najvažnejše momente, ki nas čakajo v bližnji prihodnosti, da bonio lahko z vsemi razpoložljivimi sredstvi zavrll stihijo, ki povzroči nesreče pri delu. Preprečevanje nesreč pri delu Je prav gotovo : dolžnost vseh ln vsakega posameznika, kajti v širšem merilu nas armade delovnih invalidov ln smrtnih žrtev obtožujejo. V borbi za Izboljšanje delovnih pogojev In zmanjšanja obolenj je podjetje organiziralo predavanje o prvi pomoči, ki M ga je udeležilo nad 150 ljudi. Za zdravstveno preventivo je p* tovarna organizirala obvezne preglede oči, glave, nosu, grla, fluorografsko slikanje pljuč — sedaj »o pa v teku sistematični pregledi. Na predlog Zavoda za socialno zavarovanje smo poslali na večtedensko brezplačno okrevanje približno 40 delavcev v gorska in obmorska letovišča. Sindikalna organizacija je n* predlog komisije HTZ dodelila brezplačen desetdnevni oddih večjemu številu slabotnejših delavcev. Približno 400 ljudi, zaposlenih v STT, se Je pa oglasilo na klic pomoči človeku tt oddalo svojo kri bolnišnici ali transfuzijski postaji. Mnogo nalog stoji še pred nami, da bomo zaposlenih1 ustvarili lepše in varnejše pogoje dela. Vs«m pa mora biti preč očmi geslo; — Tam, kjer so delavci gospodarji, ne sme biti delovnih nezgodi To pa bomo dosegli, če se bomo vsi držali opomina: LASTNA PREVIDNOST JE NAJBOLJŠA VARNOSTI Jože Krajši« KONSTRUKCIJSKI ODDELEK V STROJNI TOVARNI i« premijske osnove In proizvodnji. ■H Petnajsto leto teče od nage osvoboditve in v tem času je kolektiv Strojne tovarne v Trbovljah. ki se je v povojnih letih razvila iz nekdanjih malih osrednjih rudarskih delavnic trboveljskega rudnika v Pomembno industrijsko podjetje. napravil velik korak naprej v svoji dejavnosti. O tem nam Priča naigel porast proizvodnje kolektiva, velike, modeme tovarniške naprave ter kvalificirani mojstri in delavci v ■trojni stroki. Ako pogledamo proizvodni plan STT za lansko leto, vidimo, da je bil le-ta za 6.62 odstotkov večji kot v letu 1858 in da ga je kolektiv prekoračil za 11.18 odstotkov, Ce Pa k temu porastu proizvodnje oziroma njeni- vrednosti prištejemo še to, da je bila proizvodnja v l«t>u 1868 dosežena z manj&im številom delavcev kot v letu 1056, potem je jasno, da je bilo Ffcžtrebno ustvariti za to pogoje, ki So omogočili ta Uspeh. Ti so bili: spremenjen, *a proizvodnjo ugoden odnos individualne in serijske Izdelave, ki ie znašal lansko leto 53.6 odstotkov serijske in 46.5 Odstotkov individualne proizvodnje, nadalje izboljšana organizacija dela. izboljšana dobava surovin, pravočasna priprava potrebne dokumentacije, a tildi izboljšanje tehnoloških Postopkov pri delu. Omembe vredno je, da so v STT v letu 1959 na osnovi analize zbranih podatkov ugotovili, da je v tovarni v teku bistveno menjanje proizvodnega v odnosu na ročno in mehansko obdelavo, In Sicer v tem smislu, da so v STT glede na spremenjen asortiment proizvodnje z zboljšanjem tehnologije in s čimbolj ekonomičnim proizvajanjem začeli prenašati težišče na mehansko obdelavo. Pokazalo se je nadalje, da so bile v letu ijpSO proizvodne zmogljivosti glede na začrtan produkcijski plan v strojni obdelavi zadostne, v ročni obdelavi pa Prevelike in neizkoriščene, prav tako tudi, da je organizacija Proizvodnje in tehnologija na še razmeroma nizki stopnji, Primerjajoč jo z modernim, kvalitetnim in rentabilnim proizvajanjem. Vse te slabosti in pomanjkljivosti organizacijske in tehnološke narave so v glavnem narekovale izvršitev izredno visokega števila nadur. Zaradi menjanja proizvodnega toortimenta v prid serijske izdelave in apremenjeniga pr o, dukcljskega koncepta so nastala znatna proizvodna In kapa-citetna nesorazmerja med posameznimi tovarniškimi oddelki. zlasti med montažo ln obdelovalni co, bar je povzročilo helzkorlfičanje kapacitet montaže. Analiz® Je končno pokazala, da je treba tovarno nujno opremiti s čim modernejšimi proizvajalnimi sredstvi, zlasti v mehanski obdelavi, in da mora biti investicijska politika usmerjena v sodobno opremo. Po proizvodnem programu je STT lansko leto izdelala: 67.5 odstotkov proizvodov za rudarstvo, 9S) odstotkov za gradbeništvo, 12.7 odstotkov za železarne ln 9.9 odstotkov za ostale naročnike. Iz tega vidimo, da je dejavnost STT v glavnem Usmerjena na izdelavo rudarske opreme. Pri Izvršitvi začrtanega proizvodnega programa ima zasluge celoten delovni kolektiv, ki je bil živo zainteresiran na Izvrševanju produkcijskih nalog *er j® z razumevanjem podpiral vodstvo tovarne pri uvaja-nju raznih izboljšav v podjetju Ce se tu dotaknemo vprašanja racionalizacije in novafor-stva, smemo reči, da le-to v podjetju še ni prišlo do zadostnega Izraza. Tudi vodstvo STT ie razen deklarativnega pogleda v tem pogledu že dovoli storilo, zlasti glede propagiranja novo-tarskih in racionalizatorskih idej. nadalje, da je tudi sam Postopek pri obravnavi raznih predlogov še vedno prepočasen, tog in ozek. V kolektivu STT je dovoli hotenja za Izboljšanje delovnih prilik, pogojev in postopkov, kar se odraža v vsakodnevnih majhnih in neregistriranih delovnih izboljšavah. Naloga tovarniškega vodstva Je, da vse te predloge in nasvete skrbno proučuje ter jih, ako prinašajo izboljšave v delovnem procesu, praktično realizi- ra in seveda tudi pirmerno nagradi- Poudarili smo že. da je Strojna tovarna v Trbovljah lanskoletni plan dosegia in presegla, vendar pa obstaja v podjetju in v proizvajanju še vrsta raznih slabosti, ki delo otežkočajo, podražujejo proizvodnjo, slabšajo kvaliteto izdelkov ln tudi kvarijo medsebojne zadovoljive odnose. Te slabosti se odražajo v neizko-rlščanju razpoložljivih kapacitet. pa tudi v sunkoviti obremenitvi posameznih oddelkov, v prepočasnem razvoju in izboljšanju organizacije proizvodnje in tehnologije, zlasti v ttogledu priprave proizvodnje, tehnoloških postopkov, transporta, specializacije in nakupa, izdelave in vzdrževanja strojev. orodja in ostalih naprav. Produktivnost dela in nagrajevanje Na samo proizvodnost dela Pa vpliva tudi pravilno nagrajevanje. ki pa je navzlic akordom in normam še vse preveč odvisno od tarifnih postalvk, kar povzroča pritisk na formalne papirnate kvalifikacije in ustvarja mezdni odnos do dela- Premijski pravilnik STT je kljub izboljšavam proti prednjemu ie vedno preveč centraliziran, kar ni dovolj spodbudno za konkretizacijo določenih nalog in za ugotavljanje rezultatov, zaradi česar nastane negativen in včasih kriti-k antski odnos do nagrajevanja. Na letošnjem občnem zboru sindikalne podružnice STT je bil dan predlog, da »e v letošnjem letu zagotove ln Izdelajo ter pripravijo vsi pogoji in osnove za proizvajanje in gospodarjenje po ekonomskih enotah. Sistem planiranja je izpopolniti tako, da bodo tudi najmanjše proizvodne enote imele mesečne operativne proizvodne načrte z vsemi normativi in osnovami. Vso skrb je nadalje posvetiti organizaciji proizvodnje in tehnologije, še posebno vprašanju transporta, ki je v podjetju izredno primi, ti ven, prav tako tehnološkim postopkom izdelave ter izdelavi in vzdrževanju orodja. Zagotoviti je treba maksimalno Izkoriščanje. proizvodnih kapacitet v rednem delovnem času ter tešiti k odpravi nadurnega dela, ob tem pa pstvečanim učinkom dela, ki naj bo predvsem rezultat boljše organizacije de. la, tehnoloških postopkov in intenzivnejšega izobraževanja delovnega časa, povečati realen zaslužek delavcev. Izboljšati je treba tudi strokovno sposobnost delavcev ■ tem. da se preko centra sa vzgojo kadrov zagotove možnosti za strokovno izobraževanje na delovnem mestu. Prav tako je težiti za tem, da sl delavoi pridobe splošno izobrazbo, kar bo zlasti prispevalo k izboljšanju delavskega in družbenega upravljanja. Sistem nagrajevanja delavcev je izpopolniti v tem smislu, da bo tarifni pravilnik predstavljal samo okvir za urejanje določenih načel nagrajevanja — dejanski zaslužek posameznika pa naj bo ekvivalent vrednosti, kvalitete in količine opravljenega dela. Sam sistem pre-miranja je decentralizirati tako, da bodo vsakemu premijskemu upravičencu na podlagi na. tanko določenih delovnih na- kriteriji, ki naj ae na podlagi ugotovljenih mesečnih rezultatov ohračunavajo. Zagotoviti je treba tudi čimboljše delovne pogoje. Kljub navedenim iu še drugim slabostim pa so bili, kakor že poudarjeno, lanskoletni proizvodni rezultati tovarne zadovoljivi. Ti imajo svojo osnovo v izboljšanju produktivnosti, in sicer v skupni in delavniški. Ce pa primerjamo podatke leta 1958 z lanskimi, vidimo, da se je preteklo leto tovarniška proizvodnost dvignila za 12.85 odstotkov, medtem ko je de-lavniška večja samo za 9-9 odstotkov. Vredno bi bilo raziskati vzroke te razlike in jih kolektiva obrazložiti, Ce primerjamo ustvarjen bruto dohodek na posameznega zaposlenega v STT s sorodnimi podjetji v državi, dobimo te-le številke. Bruto proizvod na posameznika je predstavljal v Tovarni 14. oktober 4,010.000 dinarjev, v Tovarni Jedinstvo 3,740.000 dinarjev, v Strojni tovarni Trbovlje 3,492.000 dinarjev, v »Metalni« 2,290.000 dinar, jev, v Litostroju pa 2,120.000 dinarjev. Iz tega pregleda je razvidno, da so v STT glede ustvarjenega bruto proizvoda na enega zaposlenega na 3-mestu ki da delavec v tej tovarni ustvari letno precej večji bruto proizvod kot v »Metalni« ali Litostroju. Medtem ko so v Strojni tovarni Trbovlje leta 1958 delavci presegati normo za 14.8 odstotkov, so jo lani prekoračevali za 12 * * odstotkov. Hkrati se je pa število nadur v proizvodnji lani precej dvignilo. Tako je bilo leta 1958 v tovarni opravljeno 71.544 nadur, lani pa 118.586. Tudi v režiji je število nadur porastlo. Teh je bilo v letu 1958 46.440, preteklo leto 62.825. Od skupnega števila efektivnih delovnih ur Je bilo v proizvodnji narejenih v nadurnem delu kar 15.2 odstotkov, v režiji pa 11-1 odstotek. Kljub izboljšanju organizacije dela obstaja še vedno neugodno razmerje med režijskimi in pnofarodnlml urami ter znaša v preteklem letu 42.4 odstotkov proti 57.6 odstotkov ▼ korist proizvodnje. Ako govorimo o delu po učinku v posameznih tovarniških oddelkih, moramo reči, da Je bil povpreček preseganja norm zelo različen. Tako so pri strojni obdelavi prekoračiti normo za 12 odstotkov, v pripravi materiala za 15.2 odstotka, pri električnem varjenju za 17 odstotkov, pri ključavničarskih delih so normo presegli za 11 in pol odstotkov, pri kovaških delih za 15.4 odstotkov, v konstrukciji za 16 odstotkov in v splošnem oddelku za 9.9 odstotkov. Zato bo ena izmed prvih nalog storiti vse potrebno za izboljšanje dela po učinku, ker bi se ob znižanju števila nadur v letošnjem letu osebni dohodki delavcev precej znižali. Iz tega razloga je delavski svet že obravnaval predlog uvedbe progresivnega nagrajevanja po učinku pri tistih delavcih, ki bodo povišali storilnost nad določen odstotek prekoračitve norme. Ta način nagrajevanja So v podjetju že uvedli s l. marcem tega leta in je upati, da b0 v kolektivu naletel na pozitiven odziv. Ta ukrep pa je prehodnega značaja, ker se v letošnjem letu pripravljajo osnove za prehod na obračun po ekonomskih enotah, ki ga nameravajo v STT uvesti s 1. januarjem 1961 ter bo od takrat dalje delitev realiziranega osebnega dohodka odvisna od gospodarskega uspeha vsake ekonomske enote. Nagrajevanje delavcev je bilo lansko loto zaradi iniciative sindikata o sprostitvi sistema nagrajevanja kar uspešno. Analiza osebnih dohodkov kaže, da je v tovarni povprečna tarifna postavka 18 odstotkov višja od povprečne tarifne postavke vseh strojegradnih podjetij v državi. Tako so v STT s povprečno tarifno postavko na 6. mestu med 98 podjetji, ki se pečajo s strojegradnji). Glede na ustvarjeni osebni dohodek na enega zaposlenega so pa v tej tovarni V 3 tromesečjih lanskega leta na 3. mestu med strojcgradniml podjetji. Prav zaradi sprostitve sistema nagrajevanja so v Strojni tovarni Trbovlje, kakor že rečeno, dosegli dobre rezultate. V lanskem letu sprejeti pravilniki o nagrajevanju imajo Za osnovo stimulacijo vsakega posameznika za dosego čimivečjega učin. kz in i tem uspeha podjetja. Tudi pravilnik o normah je odigral pozitivno vlogo, ima pa POGLED V ODDELEK STROJNE TOVARNE slabo stran, da odreja izračun osebnega dohodka po konkretni tarifni postavki, ne upošteva Pa vrednosti opravljenega dela. Zato bo letos ta pravilnik popravljen. Ena izmed najšibkejših točk v sistemu nagrajevanja pa je bil pravilnik o nagrajevanju predlogov tehničnih iznajdb in Izpopolnitev. Marsikdo je med letom izkoristil kakšno svojo idejo, da je boljše in laže delal, ni pa dobil s« to nobenega priznanja ali nagrade. Tu je bila najbrž storjena napaka, da bi biti člani kolektiva premalo seznanjeni s pogoji tega pravilnika, kar bo tudi ie treba popraviti. Gibanje delovne sile. Stalnost zaposlitve se je lansko leto v STT precej izboljšala. Tako je preteklo leto °d" šlo tovarne v druga podjetja 54 delovnih moči manj kot leta 1958. V tovarni je bilo 31. decembra 1959 po kvalifikacijski strukturi zaposleno: 271 VKV delavcev ln uslužbencev, 365 KV delavcev in uslužbencev, 113 PKV delavcev in uslužbencev ter 16 NKV delavcev in uslužbencev. Visok kvalifikacijski sestav omogoča kvalitetno delo, vendar bo treba glede boljšega Izkoriščanja delovnega časa še precej napraviti. Ena izmed posebno važnih nalog v tovarni bo odprava tesnih grl v produkciji, ki so trenutno še huda ovira v proizvodnem procesu ter povzročajo zastoje. Potrebni koraki v tem pogledu so že storjeni, sai bo tovarn® najbrž že letos dobila nove obdelovalne stroje v vrednosti 360 milijonov dinarjev. V zvezi s tem ee poraja problem strokovne Izobrazbe, namreč namestitev novega kvalificiranega kadra. V tovarni upajo, da bodo z nastavitvijo absolventov IKš ter s preučevanjem ljudi na delovnem mestu tudi to vpraSanje zadovoljivo reštili. Težnja po strokovnem izobraževanju je v kolektivu STT zelo močna. Nai navedemo, da je lani 90 delavcev usposabljalo za delo n® svojih delovnih mestih, 37 ,jih je obiskovalo tečai za visoko kvalificirane, 34 pa tečaj za 'kvalificirane delavce, razen tega jih je pršce jšnj e število obiskovalo ra- zne druge strokovne tečaja, tako na primer tečaj HTZ, ta» čaj za varilne mojstre, tečsd za plamensko ter obločno varjenje itd. Ker so posamezna delovna mesta v tovarni zasedali delavci in uslužbenci s pomanjkljivo strokovno Izobrazbo j* podjetje s pomočjo STS la Lflaibljane ustanovilo delavfskš oddelek srednje tehnične šole, ki ga Po svojem rednem delovnem času obiskuje 25 delavcev in 18 uslužbencev Na pobudo sindikalne podružnice v tovarni je delavski svet v lanskem decembru ustanovil v podjetju Center z« strokovno izobrazbo delavcev, ki ima nalogo strokovno izobraževati delavce, ki imajo za opravljanje zaupanega Jim dela Se pomanjkljivo strokovno znanje. Omenimo še. da je lani 6 uslužbencev Strojne tovarn« Trbovlje končalo šolanje na večerni Ekonomski šoli v kraju, štlrije uslužbenci pa bodo to šolo absolvirall letos. Stanovanjska problematika Precejšen korak so v STT napravili glede skrbi za človeka z gradnjo stanovanj. Lansko leto se je na Ličarjevem v Trbovljah vselilo v nove stanovanjske bloke tovarne 106 članov kolektiva. Ti so precej pripomogli k pocenitvi gradbenih stroškov z udarniškim delom pori sami gradnji blokov kakor tudi piri instalacijah v novih hišah. Tako je bilo lan! zgrajeno 34 stanovanj več kot prej v vseh dasetih letih. Z gradnjo stanovanj bo treba še nadaljevati, saj čaka na stanovanja 101 prosilcev. LET$I DOPUSTI Povprečno število dni letnega dopusta »e j« lani dvignilo na 16 dni- Člani kolektiva so svoj letni dopust preživeli v raznih letoviških krajih, n* potovanju, doma in tudi pri sorodnikih na deželi te,r drugje. Vsako leto pa izrabi precej članov kolektiva dopust oziroma ugodnosti, ki jih audi sindikalna podružnica v tovarni; Vsak član, ki je preživel dopust na letovanju v letoviških krajih, je dobil zase in za svojce regres po 250 din za osebo na dah. Tako je v Cri-kvenici letovalo lan! 581 oseb, na Kumu 14, na Pohorju 45, na Mrzlici 9, v Bohinju. 31, na Partizanskem v-rhu 1, na potovanju po raznih krajih Jugoslavije pa je preživelo letni dopust 63 članov kolektiva. — Več kot polovica članov je Izkoristila ugodnosti, ki jih j* nudila sindikalna podružnica. HIGIENSK0-TEHN1ČNA ZAŠČITA NOTRANJOST SEPARACIJE NA RUDNIKU KAMEN ORAD V BOSNI DELO STROJNE TOVARNE TRBOVLJE Ene izmed glavnih skrbi sindikalne podružnice STT Je bila mimo drugih nalog varnost pri delu ln briga za zdravje članov kolektiva. Vendar »e je število Izostankov zaradi bolezni dvignilo od povprečno 641 dni v letu 1958 na 678 dni v letu 1959 ter znaša odstotek od skupnega števila vseh Izostankov 304. Lani je bila med člani kolektiva žal en® smrtna nesreča. Ker eo nezgode pri llllIilllHllIHIlIll »Ljubljana 1941-1945« SEPARACIJA V RUDNIKU KAMEN ORAD V BOSNI DELO STROJNE TOVARNE TRBOVLJE Mladina, ki dandanes obiskuje srednje in vajenske šole in ki se bo letos udeležila lastnega pohoda »Ob žici okupirane Ljubljane«, sama ni zavestno doživela strahot druge svetovne Vojne in okupacije ter ni mogla doživeti revolucije, saj je bila še komaj rojena. O grozotali okupatorja in o u|>oru našega ljudstva ve torej le toliko, kolikor ji to posredujejo starši, vzgojitelji, organizacije in knjige. Da pa bi se dobro seznanila z dogodki pred 15 im več leti in da bi mogla povsem zavestno sodelovati pri letošnjem slavnostnem pohodu »Ob žici«, se bodo tudi letos •— po predhodnih temeljitih pripravah s predavanji, filmi itd. — pisale po šolah naloge s tematiko iz partizanstva, iz ilegalnega dela, in to zlasti mladine. Pred nami je kup lanskih takšnih nalog z ljubljanskih šol — 64 šol jih je poslalo, pisalo pa se je okrog 8000 nalog! —, ki bolj ali manj uspelo prikazujejo obdobje NOB. kakor je pač bila ta snov bolj ali manj temeljito pripravljena. Najboljše naloge so bile nagrajene, kar se tudi za letos predvideva. Poglejmo primer naloge dijakinje Marije Miklič iz 3. letnika učiteljišča v Ljubljani! ... Februarja 1942 je ukazal general Robot ti, naj Ljubljano obdajo /. neprehodno žično ograjo in stražami. da bi preprečil delo OF in ilegalcev v Ljubljani. Vršile so se številne blokade, preiskave, mno- žični izgoni v internacije, pobirali so celo radijske aparate, da bi ljudje ne poslušali oddaj OF. Žica je ustvarjala težke pogoje za razvoj vstaje v mestu, ki je bilo odrezano od partizanskega zaledja. Organizirati je bilo treba kurirske zveze, prenos materialu in tiska. Vršile so se stroge kontrole, ilegalne tiskarne so izdelale nešteto lažnih dokumentov in dovolilnic za prehod. Vstaja v Ljubljani je vse to uspešno premagala. Vsaik dan so padali okupatorji, širil se je »Slovenski poročevalec«, partizani so vdirali preko žične ograje in odnašali blago, orožje in zdravila na osvobojeno ozem-. Ije v Dolomite, na Dolenjsko in Notranjsko. Kljub žični oviri je bila Ljubljana žarišče političnih akcij. Posebno visok delež v giban ju je imela ljubljanska mladina. Skojevci, ki jili je že prod vojno učila Partija, so se že v prvih dneh vključil v borbo. Povsod so ovirali sovražnika: rezali so telefonske žice, pisali borbene parole po zidovih hiš. razoroževali fašiste po cestah izobešali zastave. Mnoge so fašisti ujeli in mučili, mnogi so morali /uradi nevarnosti iz Ljubljane. Ostala so le še dekleta in najmlajši rod, iz katerega se je rodila Zveza slovenske mladine. Obnavljali s komiteje in aktive SKOJ, začel je izhajati list »Mladina«. Fašisti hoteli upornost mladini* zčtreti z uboji, taborišči, grožnjami; onemogočili so ji vsako razvedrilo in ji vsiljevali italijanski jezik. Mladina je zbirala hrano, obutev, obleko in obveze za partizane. Posamezne skupine so tekmovale, kdo bo zbral več materiala. Bilo je težko, Ljubljana je bila že izčrpana. Celo najml&ijši, pionirji, so imeli močno organizacijo, mnogokrat so bile njihove akcije zelo drzne. Pisali so lepake, odvzemali okupatorju orožje in prenašali pošto. Tudi žene so odločno delale na strani OF. 1943. leta je več tisoč žena sedemkrat demostriralo proti nečloveškemu ravnanju Z zaporniki in streljanju talcev. V okolici Ljubljane pa so neprestano divjali boji, partizani so z osvobojenega ozemlja napadali sovražnika. Po kapitulaciji Italije 8. septembra 1943 je stopil na pot fašizma nemški nacizem. Položaj se je še poslabšal, za Ljubljano se je začela kronika nemških taborišč, mučenj, kronika Begunj in podobnih krajev. .. Mnogo zavednih Ljubljančanov je za vedno ostalo na tujem, kajti iz Dachaua, Rarvensbrucka, Ausch-rvitza ni bito vrnitve... Toda Ljubljam je vzdržala. Dočakala je maj, najlepši v zgodovini, !>oln cvetja i*n sonca, poln partizanov in zmage, poln svobode. Meter za metrom so borci prodirali prve majske dni proti mestu in prisilili nemško in domobransko vojsko k uklonil. 9. maja 1945 je Ljubljana s pesmijo na ustili začela novo življenje. delu še vedno pogoste, bo tre-ba posvetiti vzgoji HTZ to mnogo skrbi, zlasti med člani kolektiva, saj se je pri delu ponesrečilo do 25. leta starosti kar 105 delavcev. V prihodnje bo morala sindikalna podružnica posvetiti večjo skrb tudi organom samo-upravljanja, kajti nekaj članov delavskega sveta je imelo preteklo leto kaj slab odnos do tega družbenega organa, posebno če upoštevamo, da je bila povprečna udeležba na vseh zasedanjih komaj 65-odstotne. Grajati je treba pravtako, da se člainl delavskega sveta niso v zadostni meri posvetovali l člani kolektiva Pred zasedanji delavskega sveta in tudi niso vsi poročali kolektivu o svo-iem delu. Navzlic raznim slabostim j* pa delovni kolektiv tovarne dosegel kakor smo že omenili, v letu 1959 zelo lepe gospodarske uspehe. Upati je, da bodo ti uspehi letos še večji. PRI DELU V »MEHANIKI« • NAROČNIKI ZASAVSKBOA • TEDNIKA IMAJO PRI • MAL'H OGLASIH Q OSMRTNICAH (N ZAHVA-A LAH 59-ODSTOTNI POPOV DELO IN NACETI KOLEKTIVA STROJNE TOVARNE V TRBOVLJAH Izkoristimo vse možnosti Izmenjali so izkušnje Na pobudo DPD Svobode SoStanj je prišlo do zbližanja c DPD Svobooto-Center v Tr-bovlijahj, ki je bilo v soboto 26 maroa. Predsednik Svobode Šoštanja tov. Podlesnik je poudaril, da je bila želja po zbližan ju le dalj časa na dnevnem redu. — Slišali in brali smo o uspehih, ki so jih dosegle eekPije Svobode-Center na najrazličnejših nastopih v republiškem iin zveznem merilu — je dejal tov. Podlesnik. — Radi bi zvedeli. kako so sekcije prišle do tako velikih uspehov, da bi tudi v Šoštanju uporabili dolgoletne izkušnje trboveljskih Svobodairjev in da bi tudi pri nas amatersko delo dobilo (Simbol jšo obliko in tudi doseglo želene uspehe. Več j del razgovora je bil posvečen Delavski godbi v Trbovljah. Tov. Tamše, ravnatelj glasbene šole v Šoštanju in ttočasno kapelnik godbe Svobode-Šoštanj, je prosil tovariša Toneta Hudairina, Prešernovega nagrajenca in kapelnika Delavske godbe v Trbovljah, PRIZOR IZ OPERE »TREMERSKI DUKAT«, KI DOŽIVLJA V TRBOVLJAH LEP USPEH - TRIKRAT UPRIZORJENA IN VEDNO RAZPRODANA DVORANA KRST NOVE SLOVENSKE OPERE V TRBOVLJAH Tremerski dukat nai mu pove kratko zgodovino te godbe, ki le na zvezni reviji na Ohridu dosegla prvo mesto. Tov. Tone Hudarin je povedal marsikaj zanimivega iz delovanja trboveljske godbe na pihala, predvsem pa je poudaril, da je potrebno načrtno delo. z naraščajem. Problem, s katerim se Delavska godba v Trbovljah še vedno bori. so pa neprimerni prostori oziroma samo en prostor, ki ga imajo za skupne vaje, za vaje naraščaja, za shranjevanje notnega materiala, instrumentov itd. Pogovor je stekel tudi o Zabavnem orkestru, ki je podse,kcija Delavske godbe. Vodi ga prof. Miha G-unzek in je na zvezni reviji v Ohridu prav tako zasedel prvo mesto. Ta sekcija ima na sporedu večjo vrsto nastopov Po Srbiji, Makedoniji in Sloveniji. — Tudi o pevskih zborih so izmenjali besede. Težave so v Trbovljah predvsem z vajami, ker imajo člani poklicno delo v dveh izmenah. Tudi različne proslave, na katerih vedno sodelujejo pevski zbori, ovirajo normalno delo. Razen teh problemov so ob tej priložnosti načeli še več drugih vprašanj. Ves razgovor je potekal v pravem svobodar-skem, amaterskem duhu- Sklenili so. da bodo s to obliko Izmenjave izkušeni še nadaljevali. Veliko pa bodo o delu povedala tudi medsebojna gostovanja sekcij obeh Svobod-Jelko Potočan Pred dnevi je gostoval v dvorani osemletke na Koroški Beli pevski zbor -Svobode« Trbovlje II, ki je priredil svoj koncert na povabilo -Svobode« Javornik—Koroška Bela Franc Mencinger. V nabito polni dvorani je pod vodstvom zborovodje prof. Ponikvarja tzvedel program skladb domačih in tujih skladateljev. Najprej je nastopil moški zbor, ki je poleg Lipar-jeve »Snubaške« Izvedel še štiri skladbe naših skladateljev polpretekle dobe. Mešani zbor, ki se je posebno v drugem delu koncerta Število žena v proizvodnji z vsaikim dnem raste. To je posledica velikega gospodarskega razvoja naše države, je pa tudi velikega družbeno-političnega pomena. V stari Jugoslaviji ie bila žena politično brez vsakih pravic. d,asi so jo tudi gospodar-' sko izkoriščali. V gospodarstvu je lahko sodelovala samo kot neenakovreden član družbe. V posebno težkem položaju je bila tedaj zlasti žena — delavka. Prav zaradi tega je bila tudi v narodnoosvobodilni vojni eden izmed njenih osnovnih ciljev ln zahtev ženska enakopravnost. V narodnoosvobodilni vojni so žene doprinesle velikanski delež, ne sam,o s svojim delom v zaledju, temveč tudi v krvi ln enaki borbi, ko so se neštete z ramo ob rami borile za svobodo skupno z možmi Z osvoboditvijo izpod jarma okupatorja in kapitalizma je žena postala enakopraven član naše socialistične skupnosti To enakopravnost potrjuje naša ustava, očitna je pa tudi v našem gospodarstvu, družbenopolitičnem in kulturnem življenju. Funkcija, ki je ženi določena po naravi, pa družbi nalaga, da se žena ne samo socialno, ampak tudi zdravstveno zaščiti ■lasti zaradi njenega posebnega telesnega ustroja. Naravna fcnkcija žene in n^eno poslan-StKno ie materinstvo, ohranitev Radovan Gobec, -Tremerski dukat«, ljudska opera v štirih dejanjih. Izvedba Svobode-Center Trbovlje: simfonični orkester Trbovlje, pevska zbora Slavček in Zarja. Dirigent: Jože Skrinar, re-režiser: Rado Cešnovar, scena: Sveta Jovanovič k. g., kostimi Prosvetni servis Ljubljana. Premiera v sredo 30. III. 1960 v Delavskem domu Trbovlje. Nobena skrivnost ni, da smo Slovenci do domačih novitet več kot kritično razpoloženi. V borbi z velikimi narodi, ki pritiskajo na naš živelj, je ta kritičnost razložljiva, cesto pa butne preko meja opravičljivega, kar je v škodo nam samim. saj nas pogosto zagreni in zavre ustvarjalce. V današnji situaciji izredno žive dejavnosti Svobod pozdravljamo vsak poizkus, ki naj sprosti njihovo prizadevnost in se klanjamo zaupanju ustvarjalcev, ki omogočijo prvo izvedbo amaterjem — ljubiteljem, ki so odločno prekinili s tradicijo diletantizma. Tako priznanje je izkazal Radovan Gobec, popularni dirigent in zborovski ustvarjalec, trboveljski Svobodi—Center. Opereto -Tremerski dukat«, za katero je sam napisal tudi libreto (19251, je predelal v opero. Tradicija slovenske opere je zvezana z imeni naših najvidnejših ustvarjalcev. lepo razživel, je v prvem delu izvedel še Mirkovi skladbi »V čolnu« In -Pogreb na morju« ter tri Simonitijeve -Dalmatinske narodne«. V drugem delu je najprej izvedel dve črnski duhovni pesmi, od katerih je občinstvu posebno ugajal -Težki čas«, potem pa še štiri krajše skladbe v šaljivem tonu, izmed katerih je moral Simonitijevo -Debeli kum« ponovi1!.' Koncert je uspel ter je doprinesel svoj delež k tradicionalnemu sodelovanju -Svobod« lz zasavskega revirja ter železarskega Javornika. človeškega rodu. Da pa more to naravno in družbeno nalogo brez zlih posledic opravljati, je potrebno, da se v njenem poklicnem delu zdravstveno zaščiti. Se posebno važno je to tedaj, če je delo. ki ga opravlja, zdravju škodljivo, zlasti je pa potrebna skrb za zdravje nosečnic in mater sploh. Zaradi njenega posebnega telesnega ustroja je nujno Potrebno, da jo v njenem poklicnem delu izločimo in obvarujemo vseh takih del, ki so njenemu zdravju škodljiva in pri katerih je ob sedanji stopnji tehnike še ne moremo v zadostni meri zavarovati. Za ženski organizem so posebno nevarna in zdravju škodljiva vsa težka fizična dela, dolgotrajna prisiljena drža njenega telesa, razni tresljaji in nekateri industrijski strupi- Vzdigovanje in nošenje težkih predmetov le pogosto vzrok raznih ženskih bolezni Vsako vzdigovanje ali nošenje težkih predmetov razteza tre;-bušno mišičevje žene. povzroča v trebušni votlini in njenih spolnih organih -razne defor-maciie, bolezni in motnje. Zato je potrebno posebno strogo paziti. c'« žene niti na krajših razdaliah n® nosilo ali vzdigu-leio bremen, težjih od 20 kilogramov. Dolgotrajen prisiljen položaj ženskega telesa, kot na primer nepravilno »edenjs, »šen}#, k le- ji i so vedno znova iskali primerne tekste. Praviloma je snov ljudske opere že znana, enostavna zgodba z ljudskimi običaji ali zgodovinskimi podatki, v katero je običajno vpleten še ljubezenski konflikt. Tej standardizaciji se je podredil tudi Radovan Gobec v Tremerskem dukatu. Tremerje pri Celju obišče 1. 1700 cesar Janez in podari zvonarju Janku čarobni dukat. Po njegovem odhodu vde-ro v vas razbojniki in ugrabijo dukat in Polonico. Vaščani jo iščejo, a brez uspeha. Razbojniški poglavar zahteva, naj ga Polonica vzame za moža, sicer bo uničil vas. Dovoli ji, da se gre domov poslovit. Vaščani se odločijo za spopad, ki se srečno konča v njihovo korist. Pravljičnost (čarobni dukat) se torej prepleta z zgodovinskim izročilom (napadi Krucev —ogrskih Turkov). Ideja, ki jo nosi ta zasnova s seboj, je napredna misel o svobodni odločitvi in sodelovanju vseh članov kolektiva pri reševanju težkega problema. Z nekaterimi dramaturškimi popravki bo ta napredna ideja prišla bolj do izraza, saj je to čas Levstikovega Martina Krpana, odrezavega, bistrega, pogumnega slovenskega kmeta, ki je o svoji usodi odločal sam, podobno kot Tremerčani. Verski sentiment tu zgodovinsko ni prepričljiv, saj ga negira akcija sama. Dirigent Jože Skrinar je s svojima zboroma »Slavčkom« in »Zarjo« ter Simfoničnim orkestrom napravil kar gigantsko delo. Celotna uprizoritev 'je bila na solidni izvajalski višini in lahko vsem nastopajočim od srca čestita-tamo. Orkester je diskretno spremljal dejanje, mestoma so motila le premočna trobila in pihala. Zbor in solisti so zanesljivo in pravilno sledili dirigentu. Melodije so pevne, nekoliko nabrekle, blizu ljudski melodiki v starem dobrem smislu. Solistka Lidija Stoj-sova — Polonica je presenetila zlasti z izrazito jasno oblikovanimi in močnimi sopranskimi višinami, kultiviranim izgovorom in močno, čeprav enostransko igralsko čustvene-stjo. Enakovreden partner je bil 'Ivan Knez — Janko, tenor. Cesar Janez — inž. Albert Ivančič, bas, je bil glasovno, brezhiben ir\ bi si z njim opo- čanje ali sklanjanje prav tako nevarno vpliva na ženski organizem. Zlasti nevarno je to za nosečnice. Pri vseh takih in podobnih delih, če se jim žena ne more Izogniti, je paziti in skrbeti, da se njen telesni položaj večkrat menja. Razen tega je precej del, ki jih žene opravljajo pod neprestanim tresenjem oz. pri tresljajih. Tudi takšno stalno tresenje ženskega telesa kvarno vpliva na njeno zdravje ln organizem- Glede vplivov raznih Industrijskih strupov so žene nasploh, zlasti pa v času njihovih fizioloških sprememb (menstruacija in podobno), občutljivejše Ir. manj odporne kot moški. Posebno je pogosto prizadeta tudi ženska nežnejša ln občutljivejša koža. Iz vsega tega sledi, da moramo stalno skrbeti, da ženo pri vseh delih, ki niso primerna za njen organizem, zavarujemo, d^ bo ostala zdrava in telesno odporna, da bo mogla opravljati svoje naloge, ki il jih nalaga družba, in poslanstvo, ki i' ga je določila narava. J J. Naročajte se na ..ZASAVSKI TEDNIK11 moglo marsikatero gledališče, igralsko pa to pot ne tako razgiban, kot smo ga vajeni. Razbojniški poglavar Miha— Franc Vizovišek, bariton, se je v tej predstavi izrazito uveljavil. Isto lahko ugotovimo za župana Staneta Kranjca, njegovo ženo Zinko Kolenčevo in Jankovo mater Justo Novakovo. Med obrobnimi vlogami je igralsko in glasovno najbolj zadovoljil razbojnik Kotar tudi Prvi in tretji razbojnik (Knez, Smo-dič)) od statistov pa Jelko Potočan, ki je dobesedno rešil prizor ob Velikem prepadu. Oba zbora sta bila pevsko zanesljiva in igralsko sproščena. Režijsko je opero pripravil Radoslav Cešnovar, ki se je dosledno držal predloge, kar je za krstno izvedbo razumljivo. Vendar je naloga režije pomagati delu do plasmaja prav s scenskimi premiki in zunanjimi efekti. Tu pa je predstava doživela nekaj spodrsljajev: glavna igralka se od množice škoro ne loči — obleka, lasulja, situacija v množičnih prizorih, drža nastop razbojnikov v 4. dejanju, ki vaščane skoraj pohodijo, a jih ne smejo niti opaziti; ro-kokojski dvor je bil ležernej-ši od kmetov in sploh ni kreiral domišljave nadutosti in poniževalne razsipnosti. Po drugi strani ji* treba režiji priznati razgibanost v množičnih prizorih, kar ni majhna stvar, nekaj izredno duhovitih domislic pri razbojnikih ih dokaj šeft smisel za režijo glasbenih del. Režija opere zahteva dolgoletno prakso in rutino, ki je prav gotovo še ne moremo pričakovati ob drugi operi v Trbovljah. Scenski osnutek je pripravil Sveta Jovanovič kot gost. Motila nas je prevelika razlika v zasnovi prvega in ostalih dejanj. Popoln realizem se namreč spremeni v čisto stilizacijo, kar je iz zasnove dela le deloma opravičljivo, likovno pa vsekakor nedognano. Mene osebno je zabolel tudi pogled na čudovite vrhove štirih zdravih smrek... Maske solistov (Ivica - in Franci Jarc) so bile blede, lasulje Vere Hutarjeve površno pripravljene, kostimi so le delno ustrezali, kar je razumljivo, saj trboveljsko gledališče nima svoje garderobe, niti denarja za nakup, pa tudi Prosvetni servis Ljubljana je premalo založen s kmečkimi kostimi te dobe. Koreografija Ivice Jarčeve se je držala motiva gorenjske polke. Svetlobni efekti Vinka Kovačiča so bili standardni. Prisrčen kontakt s publiko, ki je radodarno aplavdirala, je dosegel višek ob zaključku predstave, ko se je v imenu publike zahvalil zastopnik Sveta Svobod in prosvetnih društev avtorju in izvajalcem. Priznanje režiserju je bilo medlo, a se lahko potolaži z mislijo na uspelo delo. Joža Zagorc VSAK SESTI KARLOVCAN V ORGANIH DRUŽBENEGA UPRAVLJANJA Zadnja leta so v Karlovcu dosegli velik napredek v krepitvi organov družbenega upravljanja. Zdaj je blizu 6000 ljudi iz Karlovca in bližnjih vasi vključenih v te organe, torej vsak šesti prebivalec. Največ uspehov so dosegli v prosveta, zdravstvu in raznih komunalnih dejavnostih. PETNAJSTLETNICA OSVOBODITVE SARAJEVA Ljudski odbor in politične organizacije v Sarajevu so pri-pravile obširen program za proslavo 15-letnice osvobodit-ve mesta, ki bo 6. aprila. Razen kultumo-umetniških in drugih prireditev bodo podelili sarajevskim književnikom, likovnim umetnikom in drugim umetnikom tudi tako imenovane feastaprilake nagrade. • SLOVENSKI JAVORNIK USPELO GOSTOVANJE TRBOVELJSKEGA PEVSKEGA ZBORA Število žena v proizvodnji dotolči nam pišejo IZ LITUE IN 0K0UCE S HRIBA NA HRIB Pred dnevi }e posebna komisija obiskala naše pevske zbore, ki se pripravljajo na mladinski festival v Litiji. Najprej so njeni člani zdrčali proti Vačam. Že pri vratih Jih je pričakal šolski upravitelj. Sola je prav lepa - nova. Takoj pri vhodu smo že zagledali na vratih napis: Pionirska soba. V njej so sedeli za šahovnicami vaški pionirji, ki so res tudi odlični šahisti. V razredu, polnem lepega cvetja na oknih in lepih slik po stenah, je že čakal pevski zbor. Zapel je nekaj pesmi in nato še pionirčki iz prvega in drugega razreda. Kar dva zbora imajo na šoli, ki se bosta razvila v prav dobra zbora. Morali smo se posloviti, in že smo se peljali preko Save proti Polšniku. Tudi tam so nas že pričakovali. Nismo imeli mnogo časa. Učiteljica se zelo trudi, da bi zborček čimbolj dvignila. — Pot nas Je peljala proti Gabrovki. Ljudem ni vseeno, če bodo imeli učiteljstvo ali ne, kar so pokazali z delom. Precej }e že storjenega, da bo imelo učiteljstvo stanovanje in da bo raje pri njih. Tudi tu se trudijo, da bi čim-lepše peli. - V Kostrevnici Jih vadi zborovodja z violino. Otroci radi pojo in z veseljem prihajajo k vajam. — Pozneje je komisija šla poslušat še zborček na Mamul, kjer dela učitelj pod najtežavnejšimi prilikami. Komisija je opazila, da se naše učiteljstvo zelo trudi, da bi se pevski zbori dvignili čimbolj in postali kvalitetni. Imajo pa velike težave: na Vačah imajo star razglašen harmonij, s katerim si zborovodja ne more nič pomagati. Na Polšniku poučujejo petje s harmoniko, ki je gotovo last učiteljice. Na Gabrovki imajo star, popolnoma razglašen klavir. V Kostrevnici in na Mamulu so brez inštrumentov. V Kostrevnici si pomaga zborovodja s svojo violino, na Mamulu pa s svojo harmoniko. Vsi zbori so pokazali res dobro voljo in se Z vso resnostjo pripravljajo na nastop 24. aprila V Litiji. Posebno razveseljivo pa je, da so skoro vsi zborovodje mladi ljudje, ki so komaj nastopili službo. Ker jim bosta občinski svet Svobod iri svet za prosveto pri ObLO pomagala pri delu, upravičeno lahko pričakujemo res lep dvig pevske kulture v litijski občini v prihodnjih letih. Zborom pa bo treba nuditi tudi materialno pomoč glede glasbil. Komisija ni obiskala zborov v Litiji. Šmartnem in Jevnici, ker jih vodijo že starejši zborovodje, ki delajo na tem področju že mnogo let. M. V. DELO SEKCIJE INTERNIRANCEV V LITIJSKI KOMUNI Proti koncu marca je bil drugi letni občni zbor sekcije internirancev, ki je odsek litijske občine Zveze borcev. Sestanek je bil v dvorani litijske kmetijske zadruge. Na zbor so prišli delegati iz Litije in vseh okoliških vasi. Dosedanji predsednik sekcije Internirancev Slavko Pungerčar, predsednik litijske občine, je poročal o delu v preteklem letu. Sekcija internirancev šele začenja z delom. Zdaj Izpopolnjujejo sezname. Računajo, da je v vsej litijski občini upravičenih za vpis okrog 300-400 ljudi, ki ustrezajo pogojem za vpis v Zvezo borcev. Verjetno je pa. da bo ta odstotek še večji. Saj sta Hitler ln Mussolini presekala ozemlje sedanje litijske komune ob okupaciji na dvoje ln so bili v nekaterih predelih ljudje izseljeni domala 100-odstotno, ln to na področju Polšnika ln Dol pri Litiji. Dosedanja Zveza borcev v Litiji deluje v 13 krajevnih organizacijah ZB, razen tega pa obstaja še občinski odbor ZB NOV. Na zboru internirancev so sklenili, da bodo svojo organizacijo naslonili na delovanje krajevnih odborov ZB, kjer bodo določili posebnega odbornika za povezavo z odborom občinske sekcije Intel« nirancev. Tega občnega zbora se je udeležil tudi delegat okrajnega odbora sekcije internirancev Bukovec iz Ljubljane ter poročal o delu okrajnega odbora te sekcije. Izrazil je željo, da bi pohiteli z zapisovanjem spominov internirancev in pregnancev. Ohranili naj bi tudi spominke na pregnanstvo in taborišča ter jih izročili litijskemu muzeju NOV ali pa muzeju NOV v Ljubljani. Zbirati zgodovinsko gradivo, da ga ohranimo zanamcem, je ena izmed glavnih nalog Zveze borcev in tudi sekcije internirancev. Pohvalno so navedli, da priobčuje v zadnjem času spomine na življenje v taboriščih in pregnanstvu tudi glasilo »Borec«. . Na kraju občnega zbora so Izvolili nov odbor, ki mu predseduje Rudi Jelnikar. Na prv» seji po občnem zboru so napravili delovni program, ki ga nameravajo izvesti v teku leta. Najprej bodo izvedli anketo med člani. Te dni bodo razposlali) vprašalne pole o tem, kje so bul člani med NOV. Ko bodo sestavili seznam članov ln taborišč, bodo prešli k nadaljnjemu delu. Pri zapisovanju spominov se bodo poslužili stenografov in tudi magnetofonov, kar bo delo olajšalo in poenostavilo. (jž) IZGUBLJENO DENARNICO JE LE DOBIL Domačin iz Kostrevniške doline Polde Dobravec, po domače Lesar, je bil pred tedni v Srbiji. Tja se je peljal z avtom. Šofer in Lesar sta v Mladenovcu počivala, ker sta imela pred seboj še dolgo pot do Niša. Pozneje je pa ugotovil popotnik iz Velike Kostrevnice, da nima več denarnice, kjer je imel denar, pa tudi dokumente. Bil Je prepričan, da mu je izmaknil denarnico kak nepridiprav. Čakal je nekaj časa: da bi se le kdo oglasil, ki je našel pogrešano denarnico. Zdaj Je pa prišlo sporočilo iz Mladenovca, da so našli na cesti usnjato denarnico z dokumenti na ime Poldeta Dobravca iz Velike Kostrevnice pri Litiji. Posestnik Lesar je bil najdbe vesel. Tako je prišel vsaj do dokumentov - seveda bi mu pa bilo ljubše, če bi dobil vrnjen tudi denar. Tega si je pa menda najbrž obdržal najditelj kot nagrado zato, da je vzdignil denarnico in iz nje spulil jurčke, potem jo je pa spet vrgel po tleh ... Izpraznjeno denarnico je dobila v roke Ljudska milica v Mladenovcu, ki Je naslovniku vrnila izgubljene listine. »STELENGA« NAJMLAJSIH Te dni so Junaško stopali proti šoli naši najmlajši državljani — dečki ln deklice. V Jevnici se jih Je vpisalo deset. Letos so otroci telesno precej razviti. Tako jim pot v šolo ne bo delala preglavic. - Upajmo, da jim bo šlo tudi v šoli dobro, saj danes starši prav dobro vedo, da morajo imeti njihovi otroci primemo izobrazbo. Zato se tudi zanimajo za šolski uspeh in radi nadzirajo učenje doma. M. V. PET SMREK SO MU UKRADLI Nedavno tega je odšel litijski lovec Jože Bo-rišek na lov na divje prašiče v gozdove okrog Goliš in Kresniškega vrha. Domov grede se je vračal skozi hosto svojega sina Jožeta, ki je zdaj nameščen v zdravilišču Ankaran. Ko je lovec pregledal hosto, je ugotovil, da je bila v zadnjem času tu na delu nepoštena roka, ki je posekala pet precej debelih smrek. O tatvini lesa so obvestili kresniškega gozdarja Vidica, ki je začel s preiskavo. Sumijo nekega kmeta v bližini reke Save. Tam so našli več smrek, ki so bile posekane v zadnjem času. Med temi tudi pet takih smrek, ki so po debelini enake tistim smrekam, ki so bile posekane v Boriškovi hosti v bližini Goliš in Kresniškega vrha. - Preiskava je v teku. IZ ŠENTGOTARDA DOBRA BESEDA DOBRO MESTO NAJDE Približno takšen bi bil epilog razgovora Sent-gotardčanov z njihovim predsednikom občine Zagorje tov. Tauferjem. Razgovor je bil zelo koristen za ene kot za druge. Koliko laže bi razumeli težave drug drugega in koliko manj obojestranskih nesporazumov in godrnjanja bi bilo, če bi do takih srečanj večkrat prišlo. Uvodne besede tov. Tauferja so se dotikale gospodarskega oz. kmetijskega razvoja pri nas ter v ostalih državah po svetu pred drugo svetovno vojno in po njej. Z nekaterimi primerjavami je nazorno prikazal razliko ter vzroke, ki so to razliko povzročili. Iz njegovih izvajanj smo povzeli, kolikšne spremembe se dogajajo danes v kmetijstvu, spremembe, ki bodo morale prej ali slej zajeti tudi nas, če ne bomo hoteli, da nas povozi kolo časa. Tovariš predsednik je naglasil. naj bi predeli severno od Save postali v bližnji prihodnosti mlečnovzrejni in sadjarski rajon. Hvale vredno Je, da so kmetovalci Izjavili glede tega tudi svoje pomisleke In kritične pripombe. Čutiti je bilo, da se kmetovalci zavedajo problemov, ki pretresajo današnjo vas ln jih tudi pravilno tolmačijo, saj ni bilo nikogar, ki bi načelno nasprotoval besedam tov. Tauferja. Sledilo Je živahno razpravljanje o nekaterih krajevnih problemih, na primer o popravljanju občinskih poti, o odnosih kmetijskih zadrug do kmetovalcev itd. Razgovor je bil več kot uspešen. Udeležba je bila zadovoljiva ter so bili to pot moški v večini. PRAZNIK ZA LOVCE Za člane lovske družine Trojane - Sentgotard je bila prejšnja nedelja srečen dan. Njihov trud in prizadevanje sta bila poplačana, ko je pod njihovimi streli obležal 130 kg težak divji prašič. Le-ti so se na tukajšnjem območju precej razmnožili in delajo veliko škodo na posevkih in v gozdovih. — Prepričani, da bo takšnih srečnih nedelj za lovce še več, jim skupaj čestitamo 1 POLOVIČNI USPEH Pred kratkim sta gostovala v Sentgotardu vokalni in instrumentalni kvintet (Veseli revir-čani) Svobode Zagorje. Medtem ko za pevce lahko z veseljem priznamo, da so s svojim nastopom potrdili svoj sloves, da so učinkovali sveže in da so resno Vzeli svojo kultumozabav-no nalogo, kaj takega o instrumentalistih ne bi mogli trditi. Zabavni program kvinteta ne zadovolji več vsakega današnjega človeka, čeprav živi le-ta v »hribih«. Razlike kulturnega nivoja kmečkega človeka In človeka iz manjšega mesta se po zaslugi radia ln še drugega iz dneva V dan manjšajo, in na to pri sestavljanju programa ne bi smeli pozabiti. Humorista sta svoje delo dobro opravljala, šale so bile več ali manj posrečene, če izvzamemo tiste, ki imajo že tako dolgo brado kot kralj Matjaž, ln tiste, ki ne sodijo na oder. Ob vsakem takem ln podobnem nastopu se mi pa vsiljuje in me muči vprašanje, ali naj take skupine kažejo ljudem tisto, kar jim je všeč, ali tisto, kar naj bi jim bilo všeč. -Idejo o intenzivnejšem delovanju prosvetnih društev v občini je pa treba vsekakor toplo pozdraviti. n. r. IZ TRBOVELJ DELAVSKI SVET RUDNIKA TRBOVLJE-HRASTNIK Delavski svet RTH je na zadnjem zasedanju sprejel in potrdil poslovno poročilo in zaključni račun podjetja ter odločil o delitvi skladov rudnika za leto 1959. DS Je obravnaval ta dva najvažnejša dokumenta po dvodnevnem zasedanju UO in je obe poročili potrdil s pripombami članov oziroma mnenjem upravnega odbora. Te pripombe so se. v glavnem nanašale na potrebo zaostritve finančne kontrole za redna plačila in Izterjatve, zavzeli so se za razjasnitev nekaterih izgub posameznih dejavnosti kakor tudi za konkretnejšo analizo gospodarjenja v RGO. Pri Opekarni so se zavzeli za večji obseg del, nagrajenih po učinku. Poseben poudarek Je bil dan težavam za odobritev lokacij za gradnjo stanovanj, lAtera se je zaradi tega zakasnila za najmanj 1 mesec, kljub temu, da so zagotovljena potrebna sredstva in prav tako gradbene kapacitete in delovna sila. Glede organov samoupravljanja Je pa bilo Izrečeno mnenje, da se delovni kolektiv še če-ščeje obvešča po članih DS o sklepih delavskega sveta ter o rednem obveščanju DS o delu Združenja premogovnikov Jugoslavije. Delavski svet 1e ob tej priliki potrdil bilanco Počitniškega doma podjetja tla Rabu. - Zasedanju delavskega sveta RTH Je prisostvoval tudi sekretar občinskega komiteja ZK Trbovlje tov. Janez 2eleznlk. ... IN CEMENTARNE TRBOVLJE DS Cementarne Trbovlje Je tudi pretekli teden obravnaval poslovno poročilo podjetja ln zaključni račun tovarne ter razdelitev skladov Cementarne, predvsem sklada skupne porabe lz leta 1959. Velika odgovornost stoji pred kolektivom glede gradnje oz. rekonstrukcije tovarne, v katero bo moral kolektiv vložiti še mnogo lastnih sredstev in velik del sklada skupne porabe. Delavski svet Je tudi razpravljal o določenih spremembah pravilnikov za nagrajevanje po učinku (normah ln premijah) ter Je spremembo potrdil. Tudi v ostalih podjetjih v Trbovljah so v večini finančni organi samoupravljanja obravnavali in sprejeli svoje letne gospodarske in ti' nančne rezultate v letu 1959. To so opravili prav dobro v Strojni tovarni Trbovlje, pri Elektro-Standardu, Mehaniki itd. — V »Mehaniki« so se zavzeli za popolno obračunavanje po ekonomskih enotah in enotah proizvodov ob zaključku prvega polletja letošnjega leta. Občni zbor RK na Dobovcu. — Na Dobovcu se je prejšnjo nedeljo zbralo preko 30 žena in mož ne letni občni zbor Rdečega križa tamkajšnje osnovne organizacije. Delavska univerza 1* Trbovelj je sporedno priredila ob tej priliki uspelo zdravstveno predavanje dr. Radoša Germa, ginekologa Splošne bolnišnice Trbovlje. Zal se odbor RK ni pripravil na polaganje obračuna dela ln smo pogrešali prisotnost nekaterih odgovornih članov odbora ter članov drugih organizacij, ki naj bi pomagale tej humani organizaciji k večjemu uspehu. Naš dopisnik se je ob tej priložnosti seznani' z željami dobovških prebivalcev na področju Izobraževanja. Razen kmetijskih predavanj, ki d1 jim Jih lahko posredovala KZ Trbovlje ob sodelovanju DU Trbovlje, sl predvsem dekleta tele predavanj ■ področja gospodinjstva, za kar s® bo moral zavzeti Gospodinjski center v Trbovljah. Tudi nadaljnjih predavanj s področja zdravstva sl ljudje žele. Se posebej bi pa želeli nek8j kino predstav za nedeljsko razvedrilo. PRVE VOLITVE DS V INVESTICIJSKEM BIROJU V TRBOVLJAH V Investicijskem biroju v Trbovljah Je delovni kolektiv na svojem zadnjem sestanku sklenil razpisati redne volitve svojega predstavniškega organa - delavskega sveta. To bodo prve redne volitve DS v tej naši projektivni ustanovi. Kolektiv se je razvil od 17 članov povprečno v letu 1958 v 47-članskl kolektiv v letošnjem letu ter Je bilo zaradi tega nujno razpisati redne volitve v delavski svet. IZ ZAGORJA Revija pionirskih pevskih zborov. - V nedeljo 3. t. m. je bila v domu TVD Partizana v Zagorju revija pionirskih pevskih zborov z območja zagorske občine. Vsega Je nastopilo 14 pionirskih zborov. Zmagal Je pevski zbor osnovne šole narodnega heroja Toneta Okrogarja Nestla lz Zagorja, ki sl Je s tem pridobil pravico do nastopa na okrajnem festivalu pionirskih pevskih zborov, Okvirni program praznika mladosti. - Posebno Izvoljen odbor Je že Izdelal okvirni program za praznik mladosti v zagorski občini. Predvideno bodo od 7. do 13. maja na sporedu Športna tekmovanja, ln to v šahu, nogometu, streljanju, košarki, namiznem tenisu ln Igri Med dvema ognjema. Nadalje je za 7. maj predviden pohod po partizanskih poteh Zagorja. Kakor zadnja leta, bo tudi letos na sam 25. maj v popoldanskih urah po ulicah Zagorja parada mladosti. Dne 28. maja zvečer bo v veliki dvorani novega Delavskega doma v Zagorju javna oddaja, na kateri bodo nastopajoči govorili'o razvoju rudnika ln zagorskega kraja. 27. maja zvečer bo v domu Svobode-Kisovec javna oddaja »Pokaži. kaj znaš!«, nato pa mladinski ples. Predvideno bo Z9. maja pri Smučarskem domu v Kisovcu otvoritev novega košarkarskega Igrišča ter propagandna tekma. - Sole, mladinski akt' vi ter ostale organizacije ln društva bodo Se »* ma pripravila podroben program za ta Praz?ii4i Tako Je upati, da bodo v zagorski občini letosnJ praznik mladosti v Jubilejnem 15. letu po osV° boditvi kar najlepše obhajali. Seja obč. ljudskega odbora v Zagorju. - vj”, raj Je bila v novi sejni dvorani 21. seje občin skega ljudskega odbora. Odborniki so na skup;. seji poslušali poročilo komisije za prošnje 1 pritožbe ter komisije za volitve ln Imenovan) ’ nato še razpravljali ln sklepali o imenovanj upravnika KZ Izlake - na ločenih ao pa obra navali in sklepali o več odlokih. Občni zbor Turističnega društva na - V nedeljo 10. t. m. bo nn Izlakah drilgl le” občni zbor krajevnega turističnega društva. 0» ni zbor bo glede na večji razmah turistične “ lavnostl na Izlakah pomemben. Po občnem z?~e ru bodo navzočim predvajali razne turisti01 filme. ... Rekonstrukcija hotela Kum v Zagorju. - 3» dni so v Zagorju pričeli s preureditvijo Kum. Po rekonstrukciji bo Imel ta hotel več P\j, nočišč kot doslej, sama preureditev tega t° šča bo pa pripomogla k lepši podobi zagorim«"-kraja. PREDLOG PRORAČUNA OBČINE TRROVLJE ZA LETO 1960 I. SPLOSNI DEL PRORAČUNA Na podlagi 39. člena Zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (»Uradni list FLRJ«, štev. 52-847/59) in 3. točke 26. člena Statuta občine Trbovlje je Občinski ljudski odbor Trbovlje na seji Občinskega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne_______ 1960 sprejel ODLOK o proračuna občine Trbovlje za leto 1960 1. člen Proračun občine Trbovlje za leto 1960 s posebnimi prilogami obsega: I. OBČINSKI PRORAČUN — z dohodki v znesku — z izdatki v znesku 235.638.000 235.638.000 II. FINANČNE NAČRTE PRORAČUNSKIH SKLADOV — z lastnimi dohodki v znesku 2,460.000 — izdatki v znesku 12,106.000 — a primanjkljajem v znesku 9,646.000 2. člen Primanjkljaj v finančnih načrtih proračunskih skladov v znesku 9,646.000.-— dinarjev se krije z dotacijami iz Ob-činskega proračuna za leto 1960. 3. člen Vse nove nastavitve pri občinskih organih in zavodih, za katere v njihovih predračunih niso predvideni krediti, se morajo izvršiti le na predlog pristojnega sveta in Sveta za družbeni plan in finance po pritrditvi Občinskega ljudskega odbora, ki tudi dovoljuje sredstva iz proračunske rezerve. 4. člen . Qb neenakomernem dotoku proračunskih dohodkov sme najeti Občinski ljudski odbor posojilo do višine 16,670.000,— dinarjev za redno izvrševanje proračunskih izdatkov Občinskega proračuna za leto 1960. 5. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem J**iO*ku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja Številka: 03/l-»31c-17/16-6O/C Datum: ....____________1960 Predsednik ObLO: Martin GOSAK A. DOHODKI * Dohodki Pozicija Partija 1. del — Skupni dohodki 1. razdelek — Proračunski prispevek iz osebnega dohodka Proračunski prispevek iiz osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu 142,652.000 Proračunski prispevek iz osebnega dohodka delavcev izven gospodarstva 21,242.000 Skupaj 1. razdelek 163,894.000 2. razdelek — Proračunski prispevek iz sklada skupne porabe Proračunski prispevek iz sklada skupne porabe 4,218.000 Skupaj 2. razdelek 4,218.000 3. razdelek — Davek na dohodek Dohodnina od kmetijstva 1,292.000 Dohodnina od samostojnih poklicev in drugega premoženja 3,173.000 Skupaj 3. razdelek 4,465.000 4. razdelek — Občinska doklada od kmetijstva Občinska doklada od kmetijstva 1,155.000 Skupaj 4. razdelek 1,155.000 5. razdelek — Občinski prometni davek Prometni davek na maloprodajo Prometni davek na promet z alkoholnimi pijačami v trgovini po stopnji 5 V« Prometni davek na promet naravnega vina v gostinstvu po stopnji S*/« Prometni davek na promet z ostalimi alkoholnimi pijačami v gostinstvu po stopnji 10"/« 14,060.000 230.000 ' ižtCT**'* 1,781.000 2,862.000 18,933.000 Skupaj 5. razdelek 18,933.000 6. razdelek — Prometni davek od zasebnikov Prometni davek od zasebnikov 1,174.000 Prometni davek od vrednotnic 38.000 1,212.000 Skupaj 6. razdelek 1,212.000 n. POSEBNI DEL PRORAČUNA PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV OBČINSKEGA PRORAČUNA ZA LETO 1960 Tabela 1 Dohodki Skupaj Izdatki Skupaj Skupni dohodki Posebni dohodki Dohodki državnih organov in zavodov Ostali dohodki Prenešena sredstva 198,512.000 27.483.000 500.000 1,143.000 8,000.000 Osebni in materialni izdatki občinskih organov in zavodov Dotacije družbenim organizacijam in društvom Dotacije samostojnim zavodom Dotacije gospodarstvu Dotacije skladom Obveznosti iz posojil in garancije Proračunska rezerva 9kupaj: 146,320.000 16.365.000 16.815.000 5.500.000 9.646.000 9.500.000 5.500.000 13 14 Part. Poz. Dohodki Pozicija Partija 9 1 7. razdelek — Zemljarina Zemljarina od drugih gospodarskih organizacij Zemljarina od drugih zavezancev 380.000 76.000 4ob.000 Skupaj 7. razdelek 456.000 10 8. razdelek — Upravne takse Upravne takse 912.000 Skupaj 8. razdelek u 9. razdelek — Davek na promet piva. žganja in močnih alkoholnih pijač Davek na promet piva, žganja in močnih alkoholnih pijač 3.267.000 Skupaj 9. razdelek 3,267.000 Skupaj 1. del 198.512.000 2. del — Posebni dohodki 1. razdelek — Davek od osebnega dohodka državljanov Davek od‘osebnega dohodka državljanov 1,400.000 Skupaj 1. razdelek 1,400.000 2. razdelek — Občinska doklada Občinska doklada od kmetijstva po obč. stopnji Občinska doklada od samostojnih poklicev 4.560.000 1.400.000 Skupaj 2. razdelek 5,960.000 3. razdelek — Občinski prometni davek Občinski prometni davek na storitve 4.570.000 Občinski prometni davek na promet proizvodov 2,600.000 Občinski prometni davek na promet z alkoholnimi pijačami: a) na promet vina v trgovini nad 5 "/o 95.000 b) na promet v trgovini od ostalih alkoholnih pijač nad 5»/» 1,100.000 c) na promet vina v gostinstvu nad 5 % 1,874.000 d) na promet v gostinstvu od ostalih alkoholnih pijač na 10«/» 3,875.000 14,114.000 Skupaj 3. razdelek 14.114.000 4. razdelek — Občinska taksa Občinska taksa 409.000 Skupaj 4. razdelek 409.000 5. razdelek — Davek od tuje delovne sile Davek od tuje delovne sile 600.000 Skupaj 5. razdelek 600.000 6. razdelek — Prispevek iz dohodka komunalnih gospodarskih organizacij Prispevek iz dohodka komunalnih gospodarskih organizacij 5,000.000 Skupaj 6. razdelek 5,000.000 Skupa j 2. del 27.483.000 3. del — Dohodki državnih organov 1. razdelek — Tajništvo Dohodki državnih organov ’ ,f 1 i 500.000 Skupaj 1. razdelek 500.000 1. razdelek — Ostali in nepredvideni dohodki Davek na dediščine in darila Ostali in nepredvideni dohodki 43.000 1,100.000 1,143.000 Skupaj 1. razdelek 1,143.000 Skupaj 4. del 1,143.000 209,646.000 6. del — Prenešena sredstva 1. razdelek — Presežek dohodkov po zaključnem računu Presežek dohodkov po zaključnem računu 8,000.000 Ponovitev proračunskih dohodkov po delih PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV OM.O TBBfivi ir do tmtt tu Tabela 2 1. del Skupni dohodki 2. del Posebni dohodki 198,512.000 27,483.000 500.000 3. del Dohodki državnih organov dohodki Skupaj Izdatki Skupaj *. aei ustali dohodki 6. del Prenešena sredstva 1,143.000 8,000.000 1. del - 2. del — S. del — 4. del — & A*J\ Skupni dohodki Posebni dohodki Dohodki državnih organov in zavodov Ostali dohodki Prenešena sredstva 198,512.000 1. del — Prosveta in ljudska kultura 54,531.000 Skupaj 1 — 6 del 235,638.000 27,483.000 500.000 1,143.000 2. del — Socialno varstvo 3. del — Zdravstvena zaščita 5. del — Državna uprava 6. del — Komunalna dejavnost 22.036.000 3.000.000 50.753.000 16,000.000 B. IZDATKI 1. razdelek - Tajništvo ObLO UDI — 8,000.000 8. del — Dotacije: družbenim organizacijam 16.365.000 Part. Poz. Izdatki Pozicija Partija — sam. zavodom — gospodarstvu — skladom 9. del — Obveznosti in garancije 10. del — Proračunska rezerva 16,815.000 5.500.000 9.646.000 9.500.000 5.500.000 1. razdelek — Tajništvo ObLO 1. del — Prosveta in kultura 1. poglavje — Oddelek za občo upravo Materialni izdatki 1—1 Operativni izdatki Skupaj: 10. del — Posebna rezerva 209,646.000 25,992.000 ^P*j dohodki 235.638.000 Skupaj izdatki: 235,638.000 1 Potni in selitveni stroški Funkcionalni izdatki 100.000 100.000 Posebna rezerva 25,992.000 Skupaj 1. razdelek 8,000.000 Skupaj razpoložljiva sredstva 235,638.000 Vsega skupaj: 235,638.000 Skupaj 6. del 8,000.000 Skupaj dohodki od 1. do 6. dela 235,638.000 2,450.000 NATEČAJ ZA MLADINSKA ODRSKA DELA l'Rl DELAVSKEM ODRU ZAKLJUČEN Pred dnevi je končala delo ocenjevalna komisija za natečaj mladinskih odrskih del, ki ga je lani oktobra razpisal Delavski oder v Ljubljani. Avtorji iz različnih krajev Slovenije so poslali vsega 17 tekstov, ki obravnavajo predvsem probleme iz sodobnega življenja, pa tudi pravljične in folklorne motive. Večini avtorjev, ki so sodelovali pri natečaju, pisanje ni poklic, kar se je močno odražalo tudi v kvaliteti poslanih del. Komisija se ni mogla odločiti, da bi podelila prvo in drugo nagrado, tretjo nagrado (100.000 din) je pa razdelila avtorjema igric Izlet in Starec in živalca. IzJet (avtor je Juro Kislin-ger, režiser v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru) je zgodba o družinici, kjer vlada stanovanjska in denarna stiska, je pa treba otrokom obljubljeni izlet spremeniti v improvizirano popotovanje po domači kuhinji. Delo bodo še letos uprizorili na Delavskem odru v Ljubljani, za natis pa bo poskrbela založba Mladinska knjiga. STAREC IN ŽIVALCA Avtor je Mirko Mahnič, lek-tod Drame SNG v Ljubljani) je pravljična pripoved o veverici Zarjici, ki jo na odru predstavlja samo droben pramen svetlobe. Delo je nekak svojevrsten dramski koncert za otroke, ki je zavoljo nenavadnega odrskega izraza vzbudilo tudi že pozornost pri vodstvu Mladinskega gledališča v Ljubljani. Ostalim avtorjem je komisija namenila skrbno analizo poslanih del. Prosvetnemu servisu v Ljubljani pa predlog, da nekatera dela s ustreznimi popravki razmnoži in posreduje amaterskim odrom. Tako bodo pisci, ki se ukvarjajo pri nas z mladinsko literaturo, prejeli za svoje delo strokovno in materialno podporo, pa vzpodbudo za nadaljnja snovanja. Preostala sredstva, ki so bila namenjena natečaju, bo Delavski oder uporabil za obogatitev repertoarja mladinskih igralskih skupin, to bodo dramatizacije slovenskih povesti in prevodi najboljših tujih dramskih del, ki so namenjena otrokom. SEMINAR ZA REŽISERJE AMATERJE 19. in 20. marca je bil pri Delavskem odru v Ljubljani seminar o režiji Modierovih komedij. Dela tega velikega Francoza so se v zadnjih letih vse redkeje pojavljala na amaterskih odrih in potreben je bil nov impulz, ki bi mlade režiserje navdušil zanj. Različne režijske in stenografske rešitve Sganarela in Šole za žene je udeležencem seminarja razložil Mile Korun, namišljeno razčlembeno vajo so pa pripravili udeleženci sami. Razen razgovorov o oblikovanju posameznih značajev in o interpretaciji teksta je seminar vseboval še predavanje režiserja Franceta Jamnika o uprizoritvenih inačicah Molič-rovih del na amaterskih odrih in praktične napotke Majne Sevnikove o uporabi rekvizitov. noši kostumov, poklonih in o ostalih vizualnih stilnih elementih, ki sodijo v Molie-rove uprizoritve. Seminar o Moličru je samo del sistematične vzgoje gledaliških amaterjev, ki se zadnja leta uveljavlja v Sloveniji; mladi ljubitelji gledališča prejmejo prvi pouk na osnovnih tečajih, ki jih organizirajo okrajni sveti Svobod in prosvetnih društev, se temeljiteje seznanijo s temeljnimi načeli režije na poletnih tečajih v Kopru in kasneje dopolnjujejo svoje znanje na seminar-jih; tu sodelujejo povsem ak-tivno, tekste prejmejo že mesec dni pred pričetkom in na seminarju razlagajo in zagovarjajo svoje režijske zamisli. V mesecu aprilu se bosta Pri Delavskem odru zvrstila še dva podobna seminarja. Prvi bo namenjen klubskim oblikam dela v amaterskih dramskih družinah, drugi pa režiji dveh Shakespearovih komedij, DT razvita postna SLUŽBA V FLRJ odpošljemo lete približno 700 milijonov pisem. V ZDA celo 60 milijard, upoštevaje večje število prebivalstva kot pri nas, pa kljub temu sorazmerno veliko število odposlanih pisem. - V Veliki Britaniji, ki ima štirikrat manj prebivalcev kot ZDA, je promet s pismi šestkrat manjši. V Zahodni Nemčiji, kjer Je skoraj enako število prebivalstva kot v Angliji, je pa promet s pismi 11-krat manjši kot v ZDA. Zelo nizek promet ima Kitajska kjer je približno le 130 milijonov pošiljk. 3 4 1—8 1—4 1—5 1-6 1—7 1-8 1— 9 1—10 1-11 1 12 1-13 1—14 1—15 1—16 1-17 1—18 1—19 1—20 2—21 2-22 2—23 3 4 5 6 7 8 9 10 11 Dohodki Pozicija Partija Nagrade najboljšim učencem 120.900 Knjižnica na vasi 400.000 Dijaška skupnost ESS 30.000 3,000.000 Skupaj poglavje 1 3,100.000 2. poglavje — Osnovna šola Vode (987 uč.) Osebni izdatki (46) 16,000.000 Materialni izdatki 2,500.000 Skupaj 2. poglavje 18.500.000 3. poglavje — Osnovna šola Trbovlje II (1255 uč.) Osebni izdatki (54) 20,500.000 Materialni izdatki 3,000.000 Skupaj 3. poglavje 23,500.000 4. poglavje — Osnovna šola Partizanski vrh (16 uč.) Osebni izdatki (2) 490.000 Materialni izdatki 307.000 Skupaj 4. poglavje 797.000 5. poglavje — Osnovna šola Čeče (51 uč.) Osebni izdatki (3) 1,180.000 Materialni izdatki 410.000 Skupaj 5. poglavje 1,590.000 6. poglavje — Osnovna šola Dobovec (95 nč.) Osebni izdatki (4) 1,450.000 Materialni izdatki 560.000 Skupaj 6. poglavje 2,010.000 7. poglavje — Pomožna šola (30 uč.) Osebni izdatki (2) 1,190.000 Materialni izdatki 100.000 Skupaj 7. poglavje 1,290.000 8. poglavje — Glasbena šola (130 nč.) Osebni izdatki (13) 1,590.000 Materialni izdatki 602.000 Skupaj 8. poglavje 2,192.000 9. poglavje — Ekonomska večerna šola Osebni izdatki (11) 250.000 Skupaj 9. poglavje 250.000 Dohodki Pozicija Partija Part. Poz. Izdatki Pozicija Partija 10. poglavje — P red vojaška vzgoja Osebni izdatki Honorarji (in refundacije) 1,020.000 1,020.000 Operativni izdatki Režijski stroški 40.000 40.000 Funkcionalni izdatki Učila Proslava dneva Armije in pohod ob žici okupirane Ljubljane Zdravljenje mladincev in sanitetni material 20.000 Oskrba za mladince, ki gredo na šoferski tečaj 130.000 242.000 40.000 42.000 50.000 Skupaj poglavje 10 1302.000 Skupaj 1. del 45,531.000 2. del — Socialno varstvo 1. Poglavje — Otroški vrtci (251 uč.) Osebni izdatki (12) Materialni izdatki 4.144.000 1.492.000 Skupaj 1. poglavje 5,636.000 2. poglavje — Socialna zaščita Funkcionalni izdatki Stalne splošne socialne podpore 6,300.000 Podpore družinam kadrovcev Podpore ZTF (po Uredbi) Podpore otrokom padlih borcev Ostale socialne podpore Oskrbnine za odrasle Oskrbnine, za mladoletnike Rejnine za mladoletne Enkratne denarne podpore Šolske mlečne kuhinje Rehabilitacija in nabava ortopetskih pripomočkov 5. del — Državna uprava 1. Poglavje — Uprava ObLO 5—25 Osebni izdatki (68) 1 Plače in dodatki s prispevki 25,570.000 2 Honorarji (občasni) 3,183,000 3 Plačilo za prekourno delo 4.000.000 32,753.000 3—26 Operativni izdatki 1 Režijski stroški 7,500.000 2 Potni in selitveni stroški 1,000.000 3 Dopolnitev invetarja 150.000 4 Vzdrževanje prevoznih sredstev 600.000 9,250.000 5—27 Funkcionalni izdatki 1 Strokovne komisije in sveti 1.000.000 2 Reprezentančni stroški 500.000 3 Občinski praznik 250.000 4 Proračunski stroški 150.000 5 Volitve 100.000 6 Zakl jučni računi 800.000 7 Pospeševanje kmetijstva 500.000 8 Perspektivni in družbeni plan 450.000 9 Ostali funkcionalni izdatki 1,000.000 10 Oprema ladje »Trbovlje« 500.000 5,250.000 5—28 5—29 6-30 6—31 8—32 1 2 3 4 5 6 7 8 8—33 420.000 6 80.000 7 8 540.000 172.000 9 3,400.000 10 2,300.000 11 488.000 12 1,000.000 1,400.000 13 100.000 14 16,400.000 200.000 Skupaj 2. poglavje 16,400.000 Skupaj 2. del 21,036.000 3. del — Zdravstvena zaščita 1. Poglavje — Zdravstvena zaščita Funkcionalni izdatki Zdravljenje plačila nezmožnih 800.000 Brezplačno zdravljenje po Uredbi Proračunski prispevek ▼ Sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih 400.000 proizvajalcev pri DZS Z Prevozi v bolnišnico Zobozdravljenje siro- 1,000.000 mašnih Ambulatno zdravljenje 40.000 in porodi 230.000 Zdravila za siromašne Občinski sanitarni 330.000 3,000.000 inšpektorat 60.000 Skupaj poglavje 1 3,000.000 Skupaj 3. del 3,000.000 8—34 8-35 9—36 Skupaj poglavje 1 47,253.000 2. Poglavje — Stanovanjske skupnosti Materialni izdatki 2,000.000 Skupaj poglavje 2 2,000.000 3. Poglavje — Civilna zaščita Funkcionalni izdatki - - Civilna zaščita Požarnovarnostne 400.000 komisije Pomoč odpuščenim iz 1,000.000 zaiporov 100.000 1,500.000 Skupaj 3. poglavje 1,500.000 Skupaj 5. del 50,753.000 6. del — Komunalna dejavnost 1. Poglavje — Občinski ljudski odbor Trbovlje Funkcionalni izdatki Vzdrževanje cest im komunalnih naprav 14,000.000 14,000.000 Skupaj 1. poglavje 14,000.000 2. Poglavje — Krajevni odbori Funkcionalni izdatki Krajevni odbor Čeče 500.000 Krajevni odbor Dobovec 500.000 Krajevni odbor Gabersko 500.000 Krajevni odbor Klek 500.000 2,000.000 Skupaj poglavje 2 2,000.000 Skupaj 6. del 16,000.000 8. del — Dotacije A, 1. poglavje — Dotacije samostojnim zavodom Funkcionalni izdatki Ljudska knjižnica 1,100.000 Veterinarska postaja 1,600.000 Gospodinjski center 1,100.000 Revirski muzej 500.000 Delavski dom 1,100.000 Di jaški dom 800.000 Zdravstveni dom 1,000.000 Delavska univerza 715.000 16,815.000 Skupaj 1. poglavje 16.815.000 2. Poglavje — Dotacije družbenim organizacijam Funkcionalni izdatki Občinski odbor SZDL 3,806.000 ,«r+ Vzdrževanje domov 3,750.000 Občinski komite LMS 968.000 Občinski odbor ZB NOV 1,355.000 Občinski odbor ZROP 500.000 Občinski odbor ZVVI 100.000 Občinski odbor RKS 200.000 Občinski odbor ZPM 800.000 Občinska počitniška kolonija 1,000.000 Turistično olepševalno društvo 621.000 Zasavski tednik 1,000.000 Sindikat uslužbencev SUDUJ 1,365.000 Pobod ob žici okupirane Ljubljane 400.000 Sindikat — Francija 500.000 16,365.000 Skupaj 2. poglavje i 16,365.000 3. Poglavje — Dotacije gospodarstvu Funkcionalni dodatki Razlika v ceni za mleko 5,500.000 5,500.000 Skupaj 3. poglavje 5,500.000 4. .poglavje — Dotacije občinskim skladom Fukcionalni izdatki Dotacija Občinskemu skladu za preprečevanje alkoholizma 4,000.000 Dotacija Občinskemu komunalnemu skladu 5,646.000 9,646.000 Skupaj 4. poglavje 9,646,000 Skupa j 8. del 48,326.000 9. del Obveze in garancije t. poglavje — Obveznosti in garancije Funkcionalni izdatki Anuitete za Blagovnico 4,956.000 Anuitete za cesto Dreo—Sušnik 216.000 3 4 5 6 6 7 8 9 10 11 12 13 Anuitete za Brivnice 170.000 Anuitete za Vitaminko 70.000 Anuitete za odkup zemljišč 264.000 Anuitete za osemletko (inv. skl.) 128.000 Anuitete za TIT) Partizan 135.000 Anuitete za skladišče Vitanjinka 1,154.000 Anuitete za stavbo pri dimniku 272.000 Anuitete za osemletko (stan. skl.) 776.000 Anuitete za preureditev stavbe sodišča 25.000 Anuiteta za Drogerijo 1,084.000 Prometni davek od invest. pos. 250.000 9,500.000 Skupaj 1. poglavje 9,500.000 Skupaj 9. del 9,500.000 10—37 10. del — Proračunska rezerva Proračunska rezerva 5,500.000 5,500.000 Skupaj 10. del 5,500.000 Skupaj proračunski izdatki 209,646.000 10—38 Posebna rezerva 25,992.000 Skupaj vsi izdatki 235,638.000 PONOVITEV Del Osebni Materialni Skupaj 1 43,670.000 10,861.000 54,531.000 2 4,144.000 17.892.000 22,036.000 3 3,000.000 3,000.000 5 32,753.000 18,000.000 50,753.000 6 16,000.000 16,000.000 8 48,326.000 48,326.000 9 9,500.000 9,500.000 10 5,500.000 5,500.000 Skupaj 80,567.000 129,079.000 209,646.000 Posebna rezerva 25,992.000 25,992.000 Vsega skupaj: 80,567.000 155,071.000 235,638.000 C. PRORAČUNSKI SKLADI OBČINSKI CESTNI SKLAD I. Prenosi sredstev iz leta 1959 1. Neizkoriščena sredstva iz leta 1939 1,597.000 2. Deblokirana sredstva iz leta 1959 854.000 3. Skupaj (1 + 2) 2,451.000 II. Priliv v letu 1960 1. Prometni davek od zasebnih prevoznikov 200.000 2. Z00/o taks na vprežna vozila 124.000 3. Skupaj (1 + 2) 324.000 III. Skupaj sredstva (I + H) 2,775.000 IV. Blokirano 1. 80 Vo od priliva v letu 1960 (od postavke 1 in 2 pod II) 259.000 2. 2 % rezerve 56.000 3. Skupaj (1 + 2) 315.000 V. Ostane razpoložljivo v letu 1960 (III-IV) 2,460.000 od tega: — za vzdrževanje cest 2,455.000 — za bančne stroške 5.000 OBČINSKI SKLAD ZA PREPREČEVANJE ALKOHOLIZMA I. Prenosi sredstev iz leta 1959 1. Neizkoriščena sredstva iz leta 1959 5,392.000 11. Priliv v letu 1960 1. Dotacije iz Občinskega proračuna za leto 1960 4,000.000 III. Skupaj sredstva (I + II) 9,392.000 IV. Blokirano 1. Posebna rezerva po 190. členu Zakona o proračunih 3,790.000 2. 2 %> rezerva 210.000 3. Skupaj (1 + 2) 4,000.000 V. Ostane razpoložljivo v letu 1960 (III + IV) 5,392.000 od tega: — za investicije 1. Tribuna ŠD »Rudar« Trbovlje 4,900.000 2. Igrišče »Gimnazije« Trbovlje 491.000 3. Skupaj (1+2) 5,391.000 — za bančne stroške i;ooo OBČINSKI SKLADI ZA KOMUNALNO DEJAVNOST I. Prenosi sredstev iz leta 1959 1. Neizkoriščena sredstva iz leta 1959 II. Priliv v letu 1960 1. Dotacije iz Občinskega proračuna za leto 1960 IH. Skupaj sredstva (I + H) IV. Blokirano 1. Posebna rezerva po 190. členu Zakona o proračunih 2. 2 °/o rezerva 3. Skupaj (1 + 2) V. Ostane razpoložljivo v letu 1960 (III—IV) od tega: — za načrte — za bančne stroške 5,646.000 5,646.000 1.279.000 113.000 1.392.000 4.254.000 4.250.000 4.000 ZAKAJ KADROM SKU-bOClALNA SLUŽBA V PODJETJIH Na zadan seji plenuma OSS so kot poseono toCko dnevnega reda ouravnavali vprašanje uvajanja povsem nove službe v podjetjih, in sicer kadrovsiko-socialno službo. Kaj naj bi zajemala ta služba? Njena naloga bi bila urejevati kadrovsko politiko, vključevala bi tudi center za izobraževanje, industrijsko psihologijo. HTZ službo, pravno posvetovalnico, oddih delavcev, zaposlovanje in odpovedovanje, socialno službo, službo sociamega zavarovanja, prevoze delavcev itd. Skratka: zajemala bi pod enim okriljem široko področje za delovnega človeka in kadrovsko politiko, ki jo doslej, predvsem v razvitejših podjetjih, opravlja vrsta oseb, ki so tudi vključene v razne sektorje — vsa ta dejavnost Pa ni koordinirana. Prav glede na to oblikovanje ka-drovsko-socialne službe ne bi le-ta v večjih podjetjih terjala večjega števila kadrov, terjala bi le določene premike ln koncentracijo vseh teh dejavnosti. Po drugi strani pa bi v okviru take službe usipešnele koordinirano urejevali vrsto vprašanj. ki jih sedaj po svoje ureja sindikalna podružnica po d-rugj strani pa organi samoupravljanja. Stvar te službe bo intenzivneje skrbeti za zaposlenega, za njegove pogoje, zdravje, počutje, izobrazbo, za njegov splošni napredek. — Uvedbo take službe — je dejal tov. Stane Kavčič na XV. letnem občnem zboru Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, zahteva nadaljnji razvoj gospodarskih potreb in političnih prilik v delovnih .kolektivih. Dodal je . še. da socialno delo v podjetjih ne bi smelo biti organizirano kot nekakšno individualno samaritanstvo ali kakor misija dobre volie ali celo kot dušebrižni-štvo. Prav zaradi tega bodo morale biti sindikalne organizacije in organi upravljanja Usti, ki bodo to službo vzpostavili v kolektivih z isto odgovornostjo kot vse ostale službe v podjetjih. Delavski sveti bodo morali organizacijsko shemo teh ka-drovsko-socialnih služb vnesti v svoja pravila kot novo organizacijsko enoto podjetja: V manjših podjetjih bo treba skladno z manjšim obsegom poslov te združevati in zedini evatl- Sindikalne podružnice v podjetjih in občinah pa morajo nuditi ustrezno pomoč pri izvedbi te naloge. t PREMIKI PREBIVALSTVA V SVETU Mednarodni urad za delo v Ženevi je Izdal obširno študijo premikov prebivalstva v svetu za razdobje od 1945 do 1957. Iz zbranega gradiva povzemamo nekaj zelo zanimivih podatkov. Zvezni nemški republiki Je uspelo v desetih letih vključiti v svoje ekonomsko in socialno življenje dodatno več kot 12 milijonov ljudi. V Izraelu znaša porast prebivalstva v času od novembra 1948 do konca 1957. leta 1 milijon oseb ali 145 odstotkov prebivalstva i* leta 1948, kar predstavlja poseben dogodek v zakonih narave ln gospodarstva. Ob koncu leta 1947 je znašalo arabsko prebivalstvo, ki M je zateklo lz Palestine v Jordanijo. Libanon, Sirijo ln Egipt, tudi blizu enega milijona ljudi- Število oseb, ki se je po ločitvi Indije in Pakistana preselilo Iz Indije v Pakistan, znaša 8,400.000, število ljudi pa, ki oo zapustili Pakistan za Indijo, znala 8,850.000. V povojnih letih se Je moralo več kot 8 milijonov J*-poncev — polovica civilistov, polovica vojaških oseb — vrniti v domovino. V Hongkongu znaša število kitajskih beguncev blizu 1 milijon. Vse to preseljevanje ljudi se ocenjuje kot politična emigracija. PREDLOG SREDSTEV SAMOSTOJNIH ZAVODOV Skupna sredstva Razpored skupnih sredstev lastni dohodki dotacije skupaj osebni izdatki materialni izdatki Ljudska knjižnica 809.000 1,100.000 1,909.000 920.000 989.0010 Dijaški dom 2,147.000 800.000 2,947.000 1,(06.000 1,841.000 Delavska univerza 4,912.000 715.000 5,627.000 1,280.000 4,347.000 Klavnica 5,439.000 5,439.1000 1,724.000 3,715.000 Gospodinjski center 1.100.000 1.100.000 700.000 400.000 »Tika« Trbovlje 9,200.000 9.200.000 4,180.000 5,020.000 Zdravstveni dom 68.183.000 10,000.000 78,183.000 47.272.000 30,911.000 Lekarna 7,5/00.000 7,500.000 5.250.000 2,250.000 Revirski szoj 597.000 500.000 1,097.000 361.000 736.000 Delavski dom 12,500.000 1,000.000 13,500.000 3.500.000 10,000.000 Veterinarska postaja 355.000 1,600.000 1,955.000 1.340.000 615.000 Skupaj zavodi 111,642.000 16,815.000 128,457.000 67,633.000 60.824.00K) SLOVENSKA CONSKA NOGOMETNA LIGA Rudar spet razočaral KRIM : RUDAR 1:0 (1:0) - Krim: Jazbinšek, Malec, Okretič, Gabrovšek, *£sen. Čampa, Eržen, Škraba, Marjanovič (Toni), “ttbar, Slavič. ^ Rudar: Hauptman, Lukančič, Lenič, Sorel, L™tav, LamovSek, Perc, SuSnlk (Kastelic), Irt, «etnlkar, Opresnik. . Sodil je Janžekovič iz Maribora. Gledalcev okrog 810. Prizorišče poraza - pomožno *«r“če Rudarja v Trbovljah. Tokrat menda res ni bilo kiblca, ki bi dvo-zmago domačega moštva, saj Je bilo malo '"JJtnosti, da bo Rudar ponovil slabo igro iz Prejšnjih dveh kol spomladanskega prvenstva. i.,aa vsa upanja so se kaj hitro razblinila, saj Je °uo kmalu očitno, da s takim nastopom, pa če-prav je bil nasprotnik po napovedi »slabše« kva-jjrste, Rudar ne more osvojiti nobene točke. ?0fva je še nekako šlo, ker so si domači s požrtvovalnostjo pridobili terensko premoč, toda ff. “nago je to premalo. Nekaj razmeroma sla-mn strelov Je Jazblnšek zlahka ubranil, dvakrat j* Pa imel priliko dokazati, da je eden najboljših vratarjev SC lige. Seveda je pa obramba gostov s svojo borbenostjo in ostro igro po •voje pripomogla, da domači niso spravili žoge TJhrežo. Krimova napadalna petorka Je pa si-'*r redko, toda nevarno napadala in tako je v 29. minuti Marjanovič iz gneče dosegel gol. Pričakovali smo, da bo to prebudilo Rudarjeve Igralce, toda zgodilo se je nasprotno. Gostje so zaigrali z večjim poletom ter zaradi prednosti v taktiki in z zanesljivo igro zasluženo zmagali. Zlasti v drugem delu igre je ostra in požrtvovalna igra gostov prišla do izraza, tako da domači s svojo mehko igro niso mogli prebiti »bunkerja«. Gostje so bili hitrejši, Igrali so ostro in startall na prvo žogo. 2al pa kaj takega ni bilo videti pri domačih, ki so s svojo počasno igro, obotavljanjem, nepotrebnim preigravanjem, slabimi podajanji itd. zapravili obe »predvideni« točki. Zmagali so boljši. Zamerimo pa gostom, da so nekajkrat zaigrali preostro, kjer se je odlikoval Eržen, za kar bi ga moral sodnik ostreje kaznovati. Sodnik Janžekovič Je razen dveh napak prav dobro vodil srečanje. Ob koncu poročil še tole: gledalci in ljubitelji nogometne igre v Trbovljah so nezadovoljni z neuspehom in se upravičeno sprašujejo, kje so vzroki, da je v zadnjem času kvaliteta nogometa občutno nazadovala. V predtekmi so mladinci navdušili gledalce z lepo igro, saj so zmagali nad mladinci Krima z rezultatom 5:0. Gole so dosegli: Zibret 3, Pišek in Pajer pa po I. LJUBLJANSKA NOGOMETNA PODZVEZA PROLETAREC SILI K VRHU . «va Kantuaata za prvo mesto sta se zraven “»stniškega Bratstva v nedeljo pomerila v Zagorju - domači Proletarec in Slovan iz Ljublja-?*■ Gostje so se krepko upirali Proletarčevim “JPadalcem le v prvem polčasu. Slika se je “Mnreč spremenila v drugem delu tekme v ko-domačih, ko je Prašnikar dal v 65. mi-gol, Alunovič v 70. minuti, Flere pa v 81. "unuti tudi zabil gol. Tako je Proletarec zmagal * lepim rezultatom 3:0. v S to zmago se Je Proletarec tesno približal godečima moštvoma in celo prehitel Slovana. Od uratstva ga ločita samo 2 točki. - Tekmo ni P8 J bol j e sodil inž. Goli iz Ljubljane. - V predtekmi sta igrali mladinski moštvi obeh klubov “*odločeno 0:0. OSTALI REZULTATI Ker Je moštvo Kamnika v soboto, dan pred tekmo, obvestilo Bratstvo v Hrastniku, da je njihov klub prenehal delovati, tekma ni bila odigrana in bo verjetno verificirana s p. {. 8:0 v prid hrastniškega nogometnega moštva. Rudar iz Hrastnika Je premagal Papimičarja iz Vevč s 3:2, medtem ko je Svoboda iz Kisovca Izgubila igro z Olimpijo v Ljubljani s 5:1. LESTVICA PRVIH TREH JE NASLEDNJA: 0 Bratstvo Proletarec Slovan 14 14 14 53:11 52:15 50:15 26 24 24 SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA Dramatična borba v prvem kolu : BRANIK (MARIBOR) 13:12 (4:7) RUDAR ■ Ob betonskem igrišču RK Rudarja se je v '*Pem sončnem vremenu zbralo preko 300 gle-ji&lcev, ki so bili priča res razburljivi igri. Gost-i® so po prvem prejetem golu začeli sistema-"Cno napadati ter kmalu prišli v vodstvo. Igra i' bila tipično prvenstvena - ostra in hitra, kjer »imeli gostje malo več sreče pri streljanju na S®1- Tako so do odmora zvišali razliko v golih “a S v svojo korist. . Takoj po oddihu so gostje še dvakrat uspeli rezultat 9:4 ni Rudarju nič kaj dobrega obe-Toda nemogoče je postalo mogoče. Domači J? napeli vse sile, da bi znižali razliko. Počasi „ Uspevali, saj so s hitrimi napadi ter natanč-gjjbf streli nekajkrat ukanili odličnega vratarja z zmanjšanjem razlike se Je pa nape- tost še stopnjevala. Nekaj minut pred koncem se je domačim uspelo priboriti do rezultata 12:11. Toda še vedno v korist gostov. Odlično zasnovana akcija, ki jo je zaključil Škrinjar, Je pa Rudarju prinesla izenačenje. V zadnjih minutah sta se oba nasprotnika borila za točko. Tu se Je odlikovala domača obramba in vratar Lopan, ki so preprečili gostom zmago. Ko smo pričakovali, da si bosta nasprotnika razdelila točki, Je Jekoš v nenadnem protinapadu prodrl po krilu in z odličnim strelom dosegel zmago. Sodnik Milič iz Ljubljane je sodil z napakami. - Gole so dosegli: Geršina 3, Vavhnik 3, Novak 2, Gaube, Gornik, Burkelc in Peče po 1. Za domače pa Škrinjar 7, Ačkun 3, Jekoš 2 in First 1. Po sklepu delavskega sveta In v smislu določil čl. 91 Zakona o sredstvih gospodarskih organizacij prode RUDNIK RJAVEGA PREMOGA TRBOVLJE-HRASTNIK NASLEDNJA OSNOVNA SREDSTVA: 1. zidano poslopje — žeiezo-skladišče, 2. lopo za shrambo ploCevine, 3. poslopje »Hopfen« sesalke, 4. skladišče za cevi in tračnice, 5. lopo in barako za material, 6. barako za čuvaje. Nakupa se lahko udeleže samo gospodarske organizacije in družbeno pravne osebe Interesenti dobe potrebne informacije na upravi rudnika v Trbovljah. Pismene ponudbe sprejema uprava rudnika do 18. aprila 1960. RUDNIK RJAVEGA PREMOGA TRBOVLJE-HRASTNIK OD SIREDE DO SREDE m Marija GROBOLJCEK, Zagorje, sina; Pavla PAVKOVIČ, Trbovlje, hčerko: Cecilija KESNAR, Trbovlje, sina; Verena BOŽIC, Trbovlje, hčerko: Marija THAMTE, Hrastnik, sina; Ivana RODIČ, Zagorje, sina; Hedvika HRIBSEK, Trbovlje, hčerko. Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6.00 7.00 8.00 10.00, 13.00, 15.00, 17.00 in 19.30 v radijskem dnevniku ter ob 22.00. »Kmetijske nasvete« vsak delavnik ob 12.15. Oddajo »Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo« ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah ob 14.35, ob nedeljah pa ob 12.00 in 14.15. Oddajo »Dobro Jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00 do 7.00. SREDA, 6. aprila 8.05 Mladi talenti Srednje glasbene šole pred mikrofonom; 9.00 Jezikovni pogovori (ponovitev); 9.15 Za vsakogar nekaj iz arhiva zabavne glasbe; 10.35 Rjtmi iz Copacabane; 11.30 Oddaja za cicibane; 12.00 Belokranjske pesmi v priredbi Tončke Maroltove; 12.25 Pisani zvoki z Dravskega polja; 12.45 Četrt ure z orkestrom Ray Anthony; 13.30 Poje Komorni zbor RTV Ljubljana p. v. Milka Skoberne-ta; 14.35 S popevkami po svetu; 17.10 Sestanek ob petih; 18.45 Domače aktualnosti; 20.00 Obisk pri zabavnem orkestru RTV Beograd, dirigent Rij a Genifi. ČETRTEK, 7. aprila 8.35 Poje Akademski pevski zbor p. v. Janeza Boleta; 9.25 Melodije na tekočem traku; li.oo Zvočni kalejdoskop; 12.00 Trio Edvarda Goršlča; 13.30 Ansambel Milana Stanteta s pevci Dorico Spasič, Milko Eftimovo in Blagoiem Niko-lovskim; 13.50 Klavir v ritmu; 14.20 Šport in športniki: 15.40 S knjižnega trga: 17.10 Slovenske pesmi poje Mariborski ko'morni zbor p. v. Rajka Sikoška; 17.27 Od tu in tam: 18.45 Radijska univerza - Franjo Druškovič: O prometu; — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. PETEK, 8. aprila 8.05 Odprimo glasbeni atlas; 9.40 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 10.35 Plesni zvoki velikih mest; 11.30 Družina in dom; 12.25 Godala v ritmu; 12.45 Kvintet Niko Štritof; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - Pojte z nami...; 15.40 Iz svetovne književnosti — Mihail So-lohov: Dan v Gremjačem logu; -17.10 Razgovor z volivci; 17.20 Lepe melodije; 18.00 Človek in zdravje - dr. Zora Skrinjar-Nerima: Umr. ljivost ln vzroki smrti pri nas; 20.30 »Tiho je nočka prišla...«; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled. SOBOTA, 9. aprila 8.05 Ali vam ugaja? - zabavna glasba; 10.35 Poje Invalidski pevski zbor p. v. Radovana Gobca; 11.30 Pionirski tednik; 12.00 Hammond orgle: 12.25 Domači napevi izpod zelenega Pogorja; 12.45 Tone Kozlevčar in Avgust Stanko pred mikrofonom; 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike: 15.40 Na platnu smo videli; 16.30 Veliki orkestri - znane melodije; 17.10 Od popevke do popevke; 18.15 Vesele citre; 18.30 Domače za poskočne petš: 20.00 Spoznavajmo svet in domovino!; 21.15 Za prijeten konec tedna. NEDELJA, 10. aprila 7.35 Popevke za nedeljsko jutro; 8.00 Mladinska radijska igra - Ve-ša Kvonezl: Sajo ln njena bobra; 8.40 Otroci pojo o pomladi; 10.00 Se pomnite, tovariši... - Stane Stražar: Hajka na Studencu II.; 10.45 Kvintet Borisa Kovačiča: 11.00 Valčki Johanna Straussa; 11.30 Nace Grom: S kakšno brzlno vozi naš »fičcy (reportaža); 13.30 Za našo vas; 13.45 Koncert pri vas doma; 16.00 Humoreska tega tedna -Karel Polaček: Veseli dogodek; 16.30 Šestdeset minut športa in glasbe; 17.30 Radijska igra — Darinka Kovačič: Brankln dnevnik; 20.05 Izberite melodijo tedna! PONEDELJEK 1L aprila 8.25 Panorama ritmov in melodij; 8.40 Pojeta ženski zbor Svobode iz Celja p. v. Marinke Križaj in Gorenjski vokalni kvintet; 10.10 Majhni zabavni ansambli; 11.30 Oddaja za otrok?; 12.00 Kvartet Dor-ka Skoberneta; 12.25 Dalmatinske narodne; 13.30 Madžarski napevi in plesi v priredbah za klavir ln violino; 14.20 Zanimivosti iz znanosti ln tehnike; 15.40 Naši popotniki na tujem - Rapa Suklje: Na mednarodnem seminarju v Salzburgu; 17.10 Srečno vožnjo! (šofer, jem na pot); 18.30 Športni tedrtik; 20.45 Kulturni globus. TOREK 12. aprila 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Tončkovi prijatelji in kače; 10.10 Izberite melodijo tedna!; 11.30 Od valčka do guarache 12.00 Trio Avgusta Stanka; 12.25 Pet popevk za pet pevcev; 12.40 Venček narodnih; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo - Njive, hlev ln vinograd pripovedujejo; 16.00 Izbrali smo za vas; 17.10 Razgovor z volivci; 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih; 20.00 Pesmi nemških romantikov. ROJSTVA BREŽICE: Ivanka KOS, Zdole 67, hčerko; Marija KORETIC, Gorica 29, sina; Jožefa JELEN, Videm-Krško, sina; Karolina PIRC, Veliki Trn 11, hčerko; Neža ZVEGLIC, Drožanje 11, sina; Antonija ERJAVEC, Brezje 11, sina; Olga FAUST, Brežice, sina; Veronika PAVLIN, Veliki Podlog 2, hčerko; Ana KOSTEVC, Bojsno 34, hčerko; Antonija KERIN, Crešnjlce 55, hčerko. TRBOVLJE: Miroslava GUNA, Trbovlje sina; Karla STOPINSEK Zidani most hčerko: Matija GROS, Radeče, sina; Ruža-Marija SREČNIK, Trbovlje, sina; Veronika SUHODOLČAN, Trbovlje, hčerko j Leopoldina SUSNIK, Trbovlje, sina; Ljudmila TAHIROVIČ, Trbovlje, sina; Marica KOROŠEC, Trbovlje, hčerko; Alojzija ROSELJ, Trbovlje, dvojčici;' Marija VALED-ZlC, Trbovlje, sina; Alojzija KNEZ, Hrastnik, sina; Alojzija KUPSEK Trbovlje sina; Mihaela JERAN, Hrastnik sina; Magdalena DRAKSLER, Hrastnik, dvojčici; PIONIRSKI KOTIČEK REŠITEV MAGIČNEGA KVADRATA IZ 13. ŠTEVILKE Rešitev nagradne magičnega kvadrata za pionirje, ki smo ge prinesli v 13. številki našega lista, se glasi (vodoravno in navpično): 1. HIŠA, 2. IVAN, 3. SAHT, 4. ANTE. UREDNIŠTVO NOV NAGRADNI MAGIČNI KVADRAT ZA PIONIRJE BESEDE (vodoravno in navpično): 1. zemlja, obdana okrog in okrog z vodo; 2. reka na Madšarskem; 3. plevel; 4. skrajšano ime za Katarino. ČRKE; AAA, D, KK, OOO, SS, TTTT. POROKE BREŽICE: Porok ni bilo. TRBOVLJE: FRANC TRAVN, ključavničar iz Trbovelj in VERA HUTAR frizerka iz Trbovlje; MIROSLAV ANZEL uslužbenec iz Trbovelj in JUSTINA SUMBER-GER uslužbenka Iz Trbovelj; STANISLAV BABIC, strugar lz Ceč-Hrastnik in MARIJA ARH, delavka fz Trbovelj. SMRTI BREŽICE: Jožp RUEH, klepar iz Brežic, star 80 let; Anton FIN-DERLE, osebni upokojenec lz Vid-ma-Krškega, star 77 let. TRBOVLJE: Herman PUNCER, upokojenec iz Trbovelj, star 74 let; Karel BRINAR, upokojenec iz Trbovelj, star 75 let; Leopold MAJDIČ, upokojenec lz Trbovelj, star 69 let; Ana RAVNIKAR, roj. Stermčnlk, družinska upokojenka iz Trbovelj, stara 68 let; Alojz GO. STE iz Trbovelj, star 82 let. KINO Kino »Delavski dom« v Trbovljah: 6. in 7. aprila angl barvni film »Globoko sinje morje«; 8. — 11. aprila amer. barvni cinem. film »Avtobus na nepravi poti«; 12.—14. aprila amer. barvni film »Dan ko so delili otroke«. Kino »Svoboda« Trbovlje II: 8.—11. aprila amer. barvni ci-nema®copski film »Mož, ki je delal dež«; 12. in 13. aprila amer. barvni film »Ples na vodi«. Kino »Svoboda-Zasavje« v Trbovljah: 9.—11. aprila ital. film »Sto let ljubezni«; 16.—18. aprila jug film »H — 8«. Predstave: Sobota in nedelja ob 17. in 19. 15, v ponedeljek ob 17., za mladino v nedeljo ob 15. uri. MALI OGLASI Upokojenki nudim vso oskrbo, da bi pazila na otroka. — Poznič, Trbovlje, Ostenk 12. Iščemo šoferja za takojšnjo zaposlitev. Prošnjo pošljite na upravo TP »Prvi junij« Trbovlje. DRUŠTVO UPOKOJENCEV PODRUŽNICA TRBOVLJE sklicuje svoj redni letni občni zbor za torek, dne 12, aprila 1960, ob pol 9. uri dopoldne v kinodvorani Delavskega dama v Trbovljah. Odbor vabi vse člane, da se občnega zbora -zanesljivo udeleže. ISCEM OSEBO za pomoč v gospodinjstvu za 8 ur dnevno. Plača 8.000 din. — Naslov v upravi lista- PRODAM kombiniran športni voziček. — Naslov v upravi lista. OSKRBNIKA za planinsko postojanko na Kumu sprejmemo. Zaželen zakonski par. Nastop službe 1. maja 1960. Planinsko diruštvo Kum, Trbovlje. PREKLIC Preklicujem kot neresnično obdolžitev, katero sem izrekel o tov. Štefaniji Kapelar iz Sv. Marka št. 74 ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega pregona. — Ivan Ocepek, rudar, Hrastnik štev. 270. OBVESTILO Občinski ljudski odbor — odsek za narodno obrambo Hrastnik obvešča vse prebivalce občine, da se je 28. t- m. preselil iz dosedanjih prostorov občine v stavbo postaje Ljudske milice — pritličje (prejšnja zobna ambulanta) Hrastnik štev. 154. Prosimo, da se za vse svoje vojaške obveznosti in spremembe zglasite v naši novi pisarni odseka. OSNOVNA ŠOLA TRBOVLJE; VPIS V I. RAZRED Obveščamo starše otrok, rojenih v letu 1953, da bo redni vpis otrok v I. razred osnovne šole v dneh od 4. do 9. aprila t 1. vsak dan od 8. do VL ure v prostorih tajništva. Pri vpisu priložite izpisek iz rojstne matične knjige in potrdilo o cepljenju proti kozam. Opozarjamo, da se bodo strogo držali meje šolskega okoliša In tudi letnice rojstva. Učencev, rojenih v letu 1954, ne bomo vpisovali zaradi pomanjkanja prostorov-Prosimo starše, da se ravnajo po navodilih in da pravočasno vpišejo svoje otroke. Upraviteljstvo. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem zdravnikom dr. Krasniku in dr. Kržišniku za uspelo operacijo in zdravljenje. Enako se zahvaljujem strežnemu osebju bolnišnice Trbovlje. — Jakob Klenovšek, Trbovlje, Savinjska cesta 29- PROGRAM DELAVSKE UIIVERZE V TRBOVLJAH TA TEDEN » V petek, 8. IV. 1960 ob 17. uri v mali dvorani doma Svobode - Zagorje predavanje marksističnega krožka s temo: »Posebnost prehodnega obdobja« — Predava tov. Alojz Trpin. V nedeljo, 10. IV. 1960 ob 16. uri v osnovni šoli na Partizanskem vrhu predavanje o temi: »Elektrika v gospodinjstvu in kmetijstvu«. — Predava tov. Mira Zagorc-Alič. V ponedeljek, 11. IV. 1960 ob 17. uri v predavalnici Delavskega doma predavanje tov. Ivana Regenta, člana IK CK ZKS o temi: »Pariška komuna ln delavsko gibanje«. Rešitve magičnega kvadrata nam pošljite čimprej. Tudi sa rešitev tega magičnega kvadrata imamo pripravljeno 1 lepo knjlšno nagrado, ki jo bomo podelili po odločitvi ireba. Ko nam boste pisali, ne pozabite navesti razen imena In priimka še raared šole, ki ga obiskujete, nadalje pošto In kraj, kjer ste doma. Vsem mladim bralcem prisrčne pozdravel UREDNIŠTVO ZAPORA CESTE IN PREUSMERITEV PROMETA! Zaradi rekonatrnkcijakih del na cesti 11/330 v km 27.000 do do 27.700 akoil mesto Radeče se z dne 2. aprila do nadaljnjega preusmeri premet, in to: 1. Tranzitni promet amer Celje—Brežice bruto teže nad 10 ton, a prikolleo In brez nje, višina preko 2.50 m se preusmeri v Celju po cesti n/344 do Mestinja, nato po cesti 11/338 preko Imenega, Bizeljskega do Brežic ln obratno. 2. Ves ostali tranzitni promet za smer Celje—Brežice se preusmeri po cesti HI. reda od Radeč po levem bregu reke 8ave v Sevnici vteče zopet na cesto 11/330. Isto velja za obratno amer. 3. Interni mali lokalni promet jo mogoč skozi Radeče. UPRAVA ZA CESTE LRS Tehn. sekcija Celje SPET GLAS IZ DALJNE AMERIKE Veseli me napredek Iz Girarda, mesta v državi Kansas v Severni Ameriki, se je oglasila zasavska domačinka Katie Kovačič in takole poroča o sebj in svojem življenju: »Doma 6em Iz vasice Breg pri Litiji, rojena sem bila v Kandučev! družini, po domače Kandučevl. V šolo sem hodila v Šmartno pri Litiji, potem sem pa dobila službo v litijski predilnici. Tam sem bila deset let. potem me je pa zvabila tujina in sem odšla preko Oceana v Ameriko. Zdaj sem stara in z veseljem prebiram ameriško »Prosveto«, ki izhaja v Chicagu in večkrat poroča tudi o novicah Iz litijske občine. Zelo sem srečna, kadar dobim v roke trboveljski »Zasavski tednik«. Tu je precej domačinov iz Zasavja, tako z 16. — Tom ni šel v šolo, šel se je raje kopat. In ko je zvečer sedel pri večerji In kradel aladkor, ga Je začela tetka Pol-ly Izpraševati: »Tom, je bilo v šoli vroče? __ «Precej, tetka.« — »Pa te ni mikalo na kopanje, Tom?« — »Ne, tetka, ne prevečl« Nato je potipala Tomovo srajco. Bila je suha Tom je že mislil, da je vihar mimo, ko ga Je tetka Polly ponovno vprašala: »In glava, Tom?« — »Veš. tetka, več nas Je vtaknilo glavo pod pipo, la moja je le sedaj mokra!« 10. — Tom se je izmazal. Videti je že bilo, da mu tetka verjame. Toda zdajci se oglasi bratec Sld: »Tetka, ali nisi Tomu prišita ovratnik z belo nitko, njegova Je pa črna!« — »Saj resi Z belo nitjo sem ga prisila! Tom, Tom,« je amajevala s glavo. Tom pa ni čaka]. Urno je smnknll s stola, med vrati je pa ie užaljeno siknil: »Sidek, za to bol le tepeni« 11. — Jeza ni trajala dolgo. 2< preitopil prag, ga je minila. Ni bilo še temno tega lepega poletnega večera. Tom je vtaknil roke do komolca v žep in požvižgaval. — Pogledal je pred. se in kot vkopan je stal pred njim neznane«. Deček — za spoznanje višji od njega. Lepo je bil oblečen, nekoliko nenavadno za delavnik. Nosil se Je po mest. no In Toma je nevoščljivost grizla v drobovje. 12. — Stala sta si nasproti in si gledala v oči. Tom je spregovoril: »Ce hočem, te lahko nabijem.« — »Videli bomo, če boš tvegal,« mu Je odgovoril prišlek. — »Misliš, da te ne morem?« — »Ne moreš!« — »P te bom!« »Ne boš me ne!« — »Pa bom!« — »Ne boš!« — »Bom!« Nastal je neprijeten presledek. Nato ga je Tom vse prej kot vljudno vprašal: »Kako tl jo Ime?« — »Kaj te briga!« — »Bol videl, kako me bo brigalo!« — »Zakaj pa potem ne narediš?...« Vač ln iz vasi okrog Svete gore, Save in Tirne, Zagorja in Trbovelj ter drugih krajev crb reki Savi. Prav radi segamo po »Rodni grudi« in Koledarju, ki ga izdaja SUovenska izseljenska matica v Ljubljani. Veseli nas napredek, ki ga doživlja naša dolina po osvoboditvi, in smo veseli, da sedanjemu rodu ni treba v svet s trebuhom za kruhom. Z domačimi sem izgubi’« vse zveze, edina, ki se mj oglaša iz moje rodne Jafolaniške doline pri Litiji, je moja sovrst-nica in mladostna prijateljica, Lenartova mama iz Gradiških Lazov- Ta ima že za seboj 90 let. Prav rada bi zvedela, če je kdo mojega rodu še živ in če grbinska graščina na poti od Litije proti Bregu še stoji.« Tako se glasi pismo rojakinje iz daljnega sveta. Mrs. Katie Kovačičevo, pa gotovo tudi druge rojake v tujini, bo zanimalo, da stare fevdalne graščine na Grbinu ni več. Porušili so jo med vojno partizani in tako onemogočili naselitev nemški vojski, ki je strahovala za časa okupacije Litijo in okolico. Zdaj so na mestu, kjer je stal girad, le ruševine. Njive pod graščino ima v lasti občinsko posestvo Ponovlče pri Litiji, ki prideluje tod krmske rastline za vzrejo plemenske živine, ki jo goji na svojih posestvih v Ponovi-vičah, na Grmačah pri Litiji In na Slatini nad Šmartnom. V hlevih nekdanje grbinske graščine deluje živinorejska ambulanta tako imenovana veterinarska postaja. Litija je dobila po osvoboditvi precej novo podobo. Ljudje imajo zaslužek po domačih tovarnah In podjetjih. Se zmeraj se pa vozi jz Litije več sto delavcev v Ljubljano, a tudi v razne zasavske kraje. »Zasavski tednik« sproti poroča o novicah iz naše dolin«, prav zato so naši rojaki v tujini, kj ga redno prejemajo, ne tekočem o vseh dogodkih v domači dolini. J. 2. Rešila mi je življenje »Le njej se imam zahvaliti, da Bern še živ,« je rekel Kovačev Franci, starejši kmet, ko sva sedela na klopi pod lipo, ter pokazal z grčavo pa-iico proti sosedovi hiši, iz katere je stopila neka ženska. Že na prvi pogled mi je ugajala. Ne toliko zaradi tega, ker je bila prikupne zunanjosti, ampak sem pri njej opazil nekaj, kar je često privlačneje od lepote. Ko je šla s praznim vedrom proti vodnjaku, je bila njena hoja lahkotna, njene kretnje pa hitre in odločne. Začela me je zanimati in takoj sem prisluhnil, ko mi je Franci začel pripovedovati: »Bilo je med okupacijo. V naši vasi so bili Italijani in često so katerega od nas odpeljali karabinjerji na zaslišanje. Mnogo od teh se ni več vrnilo. Streli, ki smo jih zaslišali, so nam pojasnili usodo nesrečnežev. V vasi ni bilo nikogar, ki bi obvladal njihov jezik, oni pa našega ne. Jaz sem jih sicer razumel, toda kadarkoli sem jim hotel italijansko odgovoriti, se mi je v grlu nekaj zataknilo — in ne da bi vedel, sem že zavil po naše. Vidiš, ta ženska pa govori njihov jezik gladko in brez napake, pa so jo prisilili, da jim je bila za tolmača pri zaslišanjih. Nekega dne sta tudi po mene prišla dva karabinjerja in me odpeljala v šolo, kjer so imeli takrat pisarne. No, tam je bila tudi ta ženska. Najprej sem mislil, da je ena izmed njihovih, pa sem se kmalu prepričal, da ji lahko zaupam in da mi bo pomagala. Nekaj mi je reklo, da je najbolje, če se naredim, kot da jih prav nič ne razumem. S tem bi pridobil na času, ko bi mi ona vprašanja tolmačila. Italijan, starejši moški, s polizanimi lasmi me je vprašal, kje sem bil v nedeljo. Stisnilo me je pri srcu, ker nisem vedel, kaj vedo o meni. Često sem se shajal s partizani, jim nosil hrano in obleko ter jih seznanjal z dogodki v vasi. Italijani so morali nekaj slutiti, ker je večkrat kdo od njih prišel k nam pogledat, če sem doma. To nedeljo pa me niso našli doma in to je potrdilo njihov sum. Spomnil sem se, da me je žena pred menoj videla, ko sem se vrnil pozno domov. Opazil sem, da se je takrat pomenljivo nasmehnila. Nehote sem se ozrl proti njej. Izdajalka? — bi jo bil rad vprašal, pa sem naslednji trenutek vedel, da bi ji delal krivico. Vprašanje Italijana me je zmedlo in ona je to takoj opazila. Vedela je, da bo slabo, če bodo mo- rali predolgo čakati na odgovor, zato se je nasmehnila, in preden sem si utegnil kaj izmisliti v zagovor, je rekla: »Pa ja ne mislite, da je ta človek nevaren, ali pa se celo potika po gozdu? On se ne zanima za nobeno stvar, razen za svojo družino in zemljo, ki jo ima. Dobro ga poznam.« »Bene, bene,« je nejevoljno zamomljal Italijan, Opazil sem, da se je ob njenem smehu močno omehčal, saj je znano, da so Italijani slabiči, posebno še, če je ženska lepa. Drugi, precej mlajši od tega Italijana, močno nadišavljen, s skrbno negovanimi nohti in lasmi, je odprl predal. Opazil sem, da je bilo tamkaj polno slik. Med njimi je poiskal eno ter mi jo pokazal. Toliko, da nisem vzkliknil: ,Saj to je vendar Jaka!* Tedaj pa je ženska položila prst na usta. Ker je tisti trenutek stopila tako, da je bila korak za njima in se sklonila, kot da si ona preko njihovih ramen ogleduje sliko, je ni nihče opazil razen mene. »Pa res ne vem,« sem rekel, ne da bi trenil z očmi. »Ujeli smo ga, pa je priznal, da vas je često videl s partizani,« je rekel Italijan in me nepremično gledal. »Laže! Ubili so ga, ne da bi trenil z očmi,« me je posvarila ženska, ne da bi mi prevedla. Za trenutek sem pozabil, kje sem. Obšla me je nepopisna žalost, ki je še podžgala moje sovraštvo. Hotel sem ga izkričati, pa sem vedel, da s tem ne bi nikomur koristil. »Ga ne poznam,« sem vztrajal, ko sem poslednjič pogledal sliko svojega najboljšega prijatelja — potem pa jo je vrgel Italijan v predal k ostalim. »Nikarte se ne smešite z vprašanji, jaz vam jamčim za tega človeka, saj smo si sosedje in vsak dan hodim po mleko k njim,« je rekla. »Nobene milosti ne bomo poznali, če zvemo, da ste delali proti nam,« ji je odgovoril Italijan, kot da bi slutil resnico. Mene so odslovili, slutil pa sem, da bi bilo slabo, če bi bil z njimi sam. Ženska je medtem prišla že tretjič po vodo. »Ta jim je mešala štrene!« je proti njej pokimal Franci, končal pripovedovanje in se zamislil. Vedel sem, da je bil ta dogodek le delček tistega, kar je ta ženska napravila. Koliko je še bilo stvari, za katere ne ve ne Franci ne jaz, ne ve jih nihče razen te ženske, ki o tem noče govoriti. D. D. MARLON BRANDO V FILMU »ENOOKI JACK«, KI OA JE BRANDO SAM REŽIRAL PRVA SLIKA PREKO MESECA Po daljših po—._.u jt ..aieriiKa vojna mornarica objavila rezultate svojih prizadevanj za prenos televizijskih slik z enega konca Zemlje na drugega preko Lune kot relejne postaje. Sliko ameriške letalonosilke Hancock so prenašali s Havajskih otokov preko Lune v VVashington. Radijski valovi so potrebovali za pot od oddajne antene na Havajskih otokih, ki ima obliko reflektorja s premerom 25 m, do Lune in nazaj v Washington samo 2,5 sekunde. Prva slika, ki so jo prenesli preko Meseca, ne predstavlja le zanimivosti, temveč tudi potrditev precej časa dokaj sporne tehnične možnosti, da bi v določenih primerih lahko Luno uporabili kot telo, ki bi omogočilo televizijske prenose tudi na večje razdalje. AVTOMOBILSKA CESTA MtlNCHEN—MILANO Gradnja avtomobilske ceste od Munchena v Zahodni Nemčiji do Milana v Italiji, šteje med največje podvige gradbene tehnike današnjega dne. Podrobnih podatkov o gradnji še niso objavili, načrti pa kažejo, da bo cesta, speljana čez Alpe, dvosmerna široka 25 m in da bo omogočala hitrost do 120 km n« uro. Med največjimi objekti na novi cesti bo viadukt pri Innsbrucku, ki bo visok 180 m in dolg 800 m. PLASTIČNI TRANZISTORJI V Sovjetski zvezi pripravljajo serijsko proizvodnjo plastičnih tranzistorjev, ki so jih po daljših poizkusih izdelali sovjetski strokovnjaki za elektroniko. Takšni tranzistorji so narejeni iz plastičnega materiala (njegove kemične sestave še niso sporočili), ki mu dodajo germanijev prah. Po električnih lastnostih so plastični tranzistorji enakovredni dosedanjim, po odpornosti in življenjski dobd so pa precej boljši. KUŠČARJI — VSEMIRSKI POTNIKI Ameriški znanstveniki, ki utirajo živim bitjem pot v vesolje, uporabljajo kot poizkusne živali za raketne polete največ opice in miši. Medtem ko so se na istem področju sovjetski tehniki odločili za pse in zajce, pa so Francozi izbrali — kuščarje. Francozi namreč preizkušajo rakete v Sahari, kjer raketne konice, ki pade s poizkusno živaljo nazaj na zemljo, včasih ne morejo najti tudi nekaj dni. Zaradi visokih dnevnih temperatur bi v tem primeru sleherna druga žival, razen puščavskih kuščarjev, poginila. Sicer pa pravijo, da kuščarji brez škodljivih posledic prenesejo sila velike pospeške. STREHA JE PRVA Neka gradbena družba je v Hamburgu letošnjo zimo spravila pod streho dva velika stanovanjska bloka na kaj nenavaden način: najprej so izbetonirali klet, položili prvo ploščo, potem pa zgradili čez vse skupaj strešni stol in ga lepo pokrili. S OP VSEP0VS0P številnimi hidravličnimi dvigali so nato streho polagoma dvigali, pod njo pa so zidarji lepo na suhem zidali zidove vse do tretjega nadstropja. Pravijo, da je novi način zidave le za okrog 10 odstotkov dražji od običajnega — to pa za delo pozimi niti ni tako zelo drago. »MOSKOVSKA IGLA« — 508 METROV V NEBO Televizijski stolp, ki so ga nedolgo tega začeli graditi v Moskvi, bo po dograditvi najvišja stavba na svetu. Visok 508 metrov bo za približno 200 m višji od Eiffelovega stolpa v Parizu in za 50 metrov višji od najvišjega ameriškega nebotičnika Empire State Buildinga. TV stolp v Moskvi so imenovali »Moskovska igla«. »LENIN« NA REDNI VOŽNJI O atomskem ledolomilcu »Lenin«, ki so ga Sovjeti zgradili v leningrajskih ladjedelnicah, smo že poročali. Na poizkusnih vožnjah, ki jih je opravil v minulih mesecih, se je ledolomilec odlično izkazal, saj lahko plove s hitrostjo 18 morskih milj na uro in si lahko utira pot skozi 2,5 m debel led. Nedolgo tega so začeli ladjo uporabljati za opravljanje rednih nalog. VOZILO ZA MESEC Znani nemški strokovnjak za astronavtiko, Herman Oberth je izdelal načrt vitpila, kakršnega bi lahko uporabljali na Mesecu. Pri tem je moral seveda rešiti vrsto težav, saj so pogoji na Luni precej drugačni kot na našem planetu. Spomnimo se samo na veldke temperaturne razlike, na manjšo težnost, pomanjkanje ezračja in podobno. »Avtomobil«, kot si ga je za promet na Mesecu zamislil Oberth, je kroglaste oblike in ima namesto koles gosenice. Posebne, avtomatsko delujoče giroskopske naprave bi skrbele, da bi bilo vozilo vedno v pravilnem ravnotežnem položaju. Gosenice ima nameščene na posebni, raztegljivi šasiji. Gorivo za pogonski motor bi bil vodikov peroksid ali pa razredčena raztopina dušikove kisline, pomešana z bencinom. Razen tega bi bilo vozilo opremljeno še s pomožnim motorjem na sončno energijo, s katerim bi dosegli hitrost do 150 km na uro. KAMERA ZA MORSKE GLOBINE Za ameriške, oceanografske Inštitute so ameriški tehniki zgradili posebno filmsko kamero, s katero lahko snemajo pod vodo vse do globine 7000 metrov. Kamera se samodejno sproži takrat, ko se njeno s svincem obloženo stojalo dotakne morskega dna, ali pa sprožijo snemanje z električnim signalom z ladje, s katere spuščajo kamero v morje. PENICILIN V RETORTI Dr. Menottlju je uspelo, da je laboratorijsko izdelal umetni penicilin, ki je dvakrat učinkovitejši od naravnega. Imenoval ga je synchlllin in ga sedaj klinično preizkušajo. Prvi rezultati kažejo, da sintetični penicilin ne povzroča alergičnih reakcij, zaradi katerih nekaterih bolnikov ne morejo zdraviti s penicilinom. Domnevajo še, da mikroorganizmi proti synchillinu ne postanejo imuni, kar je spet velika prednost pred naravnim penicilinom. IZ IN 15 n E TEDENSKA KRONIKA Ta teden amater je bil med nami, likovnik, ki se z barvanjem in kipci ukvarja iz veselja v prostem časi in dela zbrko, amater — neboditreba, še celo med asi. Bravo Vilhar — osvojil človeku si srce, s pristnim, ki se vidi, čuti, ne z nakazanim, ki se samo sluti, . Slavček, Zarja in orkester z Jožetom na čelu so imeli opero v delu, Radovana Goboa, krstno. Upoštevajoč težave amaterske so zaslužiU oceno st — izvrstno. Razen tega še revijo so zabavno nam uprizorili v režiji »Svet — Svobode«, kjer je tnarsikaj bilo narobe. Pred predstavo naj selekcijo bi izvršili, krasen oder, ki vrti se, malo lepše uredili, pa bi stvar bila na višku. Nič zato, le glave kvišku! Vsak zadetek je težaven. Smo pa le ugotovili, tudi v glasbi za zabavo, kar visoko raven. Naš žogobrc na mile viže, je spet splezal nekaj niže. Publika jezi se: »Oj, presneto — če ste ceno dvignili, dajte še kvaliteto.« No, ja, vsega pa nismo Izgubili. Z rokometaši smo se zmage veselili, ko so Branikovce v hudi borbi položili. Pif NEKAJ KRATKIH 0 FILMU Znana ameriška filmska igralka Marilyn Monroe je nedavno tega prejela nagrado »Zlati globus«, ki jo podeljujejo člani Združenja inozemskih dopisnikov v Hollywoodu. Nagrado j« dobila za odlično igro v filmu »Nekateri ljubijo kot«. Film j« zrežiral Billy Wilder. • Po dveh letih vojske bo Elvis Presley spet navduševal ameriško mladino. Komaj je slekel vojaško suknjo, že bo odšel « Frankom Sinatrom na veliko turnejo po ameriških mestih, nastopil pa bo skupno z igralko Ingrid Bergman v filmu, katerega vsebina še ni dokončno znana. Ingrid bo v kratkem postal« spet mati. • Lesli Caron, ki že več let snema v Hollywoodu, je dosegi« ponovno lep uspeh. Filmski kritiki so jo pohvalili za interpretacijo v filmu »Človek, ki je poznal žene«, spotaknili pa so s« ob njenem partnerju Henryju Fondu. • Elizabeth Taylor je dosegla doslej edinstven rekord med filmski igralci. Za vlogo v filmu »Kleopatra« Je podpisala pogodbo za nič manj kot milijon dolarjev. V njeni senci je ostal tudi Mariom Brando, ki se Je popreje ponašal kot rekorder honorarjev visokih. j HOM \N V MilMl 'M 'V,/* Skrivnost dveh bratov »Ali je to res?« je vprašala hladno. »Ne spoznam se dostikaj na pravne reči, vendar mi je nerazumljivo, kako se more nekdo — pa če je gospod ali navaden človek — izmakniti, če se je za nekaj pismeno obvezal.« »Potem Arthurja Gineja ne poznate tako dobro, kot ga poznam jaz,« je odgovoril Gilder. »In prav to je tisto! Nisem prišel k vam, da bi ga očrnil ali v vaših očeh ponižal. Toda ker vas poznam kot dekle, ki je pošteno, vas opominjam, da se bo Gine, tudi če boste nanj streljali « topom, izmaknil. Kako je pravzaprav s chelfordskim zakladom?« Ob tem nepričakovanem vprašanju se je osuplo vzravnala. »Vi veste o tem?« »Vsekakor. Vi mu hočete pomagati, da najde zlato, zato vam je pa obljubil...« Umolknil je. četudi si je bil na jasnem, kaj ji je Gine za njeno pomoč obljubil. Mlado dekle, kot je bila Mary VVenner, ki se je hotelo na vsak način povzpeti družabno na višjo stopnjo, je prav gotovo postavilo samo edini pogoj. »... da vas bo poročil,« je dopolnil stavek. Njena zadrega mu je bila jasen dokaz, da se kot dober poznavalec ljudi ni zmotil. »Pa menda ne mislite, Mr. Gilder,« je zajecljala vsa skrušena, »da sem se mu obesila na vrat...? Tega ne bi storila, pa če bi bil kdo še takšen gospod! Vsekakor je Arthur Gine dovolj velik gentleman, da bo svojo obljubo izvršil.« »In kdaj naj bi bila poroka? Mislim, da prav gotovo po odkritju ■aklada, kajne?« In ko je prikimala, je nadaljeval: »In kakšno poroštvo vam je za to nudil?« »Svojo častno besedo,« Je odgovorila Mary Wenner. »Hm! Ali je to vse...? Vprašam vas v vašem interesu. Vi ste mlada dama, ki si sama služi svoj kruh in nima nikogar na svetu, ki bi se nesebično brigal zanjo, ali se ji godi dobro ali slabo.« Mr. Gilder je Hutil, da je na pravi poti. ■Lahko vam nekaj pokažem, Mr. Gilder.« Iz sosedne sobe je prinesla ročno torbico in iz nje potegnila neki listič. Ko ga je Gilder prebral, je postal pozoren na skrben popravek, ki ga je Gine napravil na lističu. »To je papir brez vsake vrednosti!« — ji je pojasnil. Na obrazu Mary Wenner se je zrcalila brezmejna potrtost. »Pri tej izjavi gre — če se izrazim juridično — za izjavo, storjeno pod pritiskom, da vam je moral dati obveze, da dobi od vas dragocene podatke za svoje kliente.« Miss Wenner sl je nervozno grizla ustnico. »Kaj naj storim, Mr. Gilder...? Svetujte mi, vi ste vendar jurist. Ali ne morete sestaviti dokumenta, ki ga bo absolutno vezal? Seveda sem preveč dama. da bi se kakšnemu moškemu vsiljevala, toda...« »Tako listino vam sicer lahko napravim, dvomim pa, če vam bo kaj koristila. Ne verjemite mu!« »Komu naj potem verjamem...? Moški so tako lažnivi, Mr. Gilder, in mladi so najslabši. Zdi se mi, da je moški s petinštiridesetimi ali petdesetimi leti« - tu je odstranila s svoje obleke neko smet - »edino pravi mož. V tej starosti si je že obrusil rogove, ne zapravlja več svojih noči in temu podobne stvari. Arthur se še vedno ne obvlada. Razen vam ne bi nikomur pravila, da me je neštetokrat poskusil poljubiti - v Possawayu pa je hotel od mene še nekaj hujšega. .Arthur, vi pozabljate, da imate opravka z damo!’ sem mu rekla, nakar je seveda odnehal...« »Razumem, razumem,« je hitel zatrjevati Gilder. »Sedaj me pa poslušajte, miss Wenner: vi ste pametna ženska in zato lahko govorim z vami kot z redkokatero žensko.« To otipljivo laskanje, ki redkokdaj zgreši svoj cilj tudi pri Inteligentnih ljudeh.• je na Mary Wenner tako vplivalo, da je pripovedovanje svojega gosta najpazljiveje poslušala. »Kaj bi dejali k temu,« je rekel Gilder, če vam povem, da Gine že zdaj poskuša, da bi vas prehitel?« »Kako ste rekli?« »Da hoče najti zlato brez vas!« Ji je pojasnil Gilder. »Tega si no bo upal!« je naglo odgovorila Mary. »Mislite? Poglejte - Jaz sem ga pa sam presenetil predsinočnjtm z vlomilskim orodjem pri razvalinah chelfordske opatije.« »Ti prekleti pes!« To sicer ni bil primeren izraz za kakšno damo. toda kdo naj v takem trenutku misli na družabne obveznosti. »Ta umazanec, ta tat, ta goljuf!« je nadaljevala vsa iz sebe. »Torej z vlomilskim orodjem lazi okrog opatije? Kar naj išče in brska, kolikor se mu ljubi — našel ne bo nič!« Hreščeče se je nasmejala. »Ogoljufal me je! Dala sem mu vse, kar lahko ženska da moškemu — razumite me pravilno, Mr. Gilder — mislim namreč, kar se tiče zaklada. Za ves svet ne bi hotela, da me napačno presojate, kajti vedno sem ostala dama!« Cez nekaj časa Je postala mirnejša. »Komu naj še verjamem?« je grenko potožila. »Meni!« Mirno, skoraj kot prošnjo je Fabrian Gilder Izgovoril to besedo. Mary VVenner ga je opazovala in ugotovila, da je mož kar simpatičen in da ga sivi lasje delajo še bolj imenitnega. »Pri meni takega dokumenta ne bi potrebovali.« »Pač. To na vsak način!« je odvrnila vztrajno. »Ne verjamem nobenemu moškemu!« »No, potem vam lahko ta dokument napišem. Pripravljen sem celo* da se brezmejno kompromitiram.« Miss VVenner je tiho zakašljala. »Tako daleč spet ne bi hotela Iti,« se je sramežljivo branila. Razumela ga je napačno. »Mislim namreč, da bi riziko najdbe prevzel na svoje rame, ne da bi si kot Arthur Gine zavaroval hrbet.« Mary si je z robčkom brisala oči. »Mr. Gilder! Četudi sem vas šele spoznala, ste ml ljubi in dragi-V torek sem rekla svoji prijateljici: .Mr. Gilder je gentleman od nog do glave!’ Kakšno je vaše krstno ime?« »Fabrian.« »Fabrian...« Ime je ponovila ljubkovalno. »Jaz bi vas klicala Fabi. Ali ni to srčkano?« »2elel bi, da se nocoj peljeva tjakaj.« Njen obraz se je spremenil. »K opatiji? Ponoči?« »Moj voz naju pripelje v poldrugi url tjakaj. In če ni preveč del* s kopanjem ...« »Sploh ne,« mu je segla v besedo. »Toda ponoči?« »Zakaj ne? Moja hiša je komaj kilometer proč od opatije. Ce ie zlato res tam, potem ga lahko vzameva s seboj toliko, da živiva z njih1 kot bogata človeka.« Mary VVenner je nekaj minut razmišljala, preden se je odločila. »Seveda si boste mislili, da sem strašna ženska. Vendar, Mr. Gild — ali bolje Fabl — bi rada imela v rokaj nekaj črnega na belem.« Takoj, ne da bi ji najmanj ugovarjal, ji je Mr. Fabrian Gilde' napisal dokument, ki ga lahko - kakor je rekel smeje se - spravi n* vislice in kar Je celo nezaupljivo Mary VVenner prepričalo o njegovih poštenih namerah. In s svojim posebnim nalivnim peresom ji je napis* zaželeno listino — in to s tlnto, glede katere mu je prodajalec d*' garancijo, da bo vse, kar bo napisal z njo, čez pol ure Izginilo s papiri** »No. Fabl, katera ura bi bila za vožnjo najprimernejša?« »Ob pol desetih zvečer,« je predlagal !n ona mu le prikimala. »In - prosim vas - nobenega vlomilskega orodja!« je še rekla. »T°* kar potrebujeva, je tamkaj v moji ročni torbici.« 28. Zvečer se Je vreme spremenilo. Na zahodu so se zbrali na neh1* temni oblaki. Rahlo je deževalo, ko sta se Fabrian Gilder ln Mat? VVenner odpravila na pot. (Dalje prihodnji