UDK 808.63-085.5:808.63-085.3 
Zoran Božič 
Kranj 
P O D O B A G O V O R N E S L O V E N Š Č I N E V T V - I G R I A V T O S T O P 
D U Š A N A J O V A N O V I Č A 
Pisatelj D. Jovanovič označuje svoje osebe glede na njihovo družbeno in 
zemljepisno pripadnost s količino glasoslovnih značilnosti posameznih socialnih 
zvrsti (zbornega jezika, splošnega in pokrajinskega pogovornega j., narečja). 
Za vse te vrste jezika je značilna nedosledna razvrstitev glasoslovnih značil-
nosti. Nezborno besedje in oblikoslovje s skladnjo krepijo to /.vrstno razsloje-
nost. Uporaba sredstev za karakterizacijo je zavestna. 
In his TV play AVTOSTOP (Hitchhiking) D. Jovanovič characterizes his 
characters in respect of their social and geographical provenance by an amount 
of phonetic features characteristic of individual social kinds of language (of 
educated language, general and regional variants, dialect). All these kinds of 
language in the play show an inconsistent distribution of phonetic characteri-
stics. Sub-standard vocabulary, us well as peculiar morphology and syntax 
contribute to this unstratification. Linguistic means of characterization are used 
by the author consciously. 
Pr ičujoča r a z p r a v a analizira nezborna jezikovna sredstva v jovano-
vičevem Avtostopu po posameznih jezikovnih plasteh, to se pravi ločeno 
glasoslovne in oblikoslovne nezborne značilnosti, nezborno besedje in go-
vorno skladnjo, poleg tega pa preverja tudi ustreznost zapisa nezbornih 
glasoslovnih jezikovnih sredstev. Glavni namen analize je ugotoviti 
funkcijo nezbornih in govornih prvin v Jovanovičevem tekstu. 
Izhodišče pristopa je določeno z dejstvom, da je Avtostop TV-igra, 
tj. besedilo, ki je sicer namenjeno tudi branju (lo dokazuje objava v 
Problemih, št. 108, december 1971), a je dokončno realizirano šele takrat , 
ko je izgovorjeno. Ker gre torej za govorno podobo slovenščine, lahko 
pričakujemo, da se v besedilu v polni meri uveljavljajo vse socialne 
zvrsti slovenskega jezika, ki so predvsem govorjene, od pogovornega je-
zika do žargona in narečja. Seveda p a se ta raznolikost socialnih zvrsti 
jezika najbolj odraža v glasoslovju in besedju, kjer imamo tudi najbolj 
precizna merila za razlikovanje zbornega od pogovornega, narečnega in 
žargonskega, manj pa v skladnji, kajti pogovorna skladnja je na sploh 
značilna za govorjeni jezik ne glede na jezikovno zvrst. Zato bo pred-
vsem analiza glasoslovnih jezikovnih sredstev odkrila, kakšno funkcijo 
ima taka raznolikost zvrsti jezika, v kolikšni meri je upravičena v zvezi 
s karakterizacijo posameznih oseb in okolja, iz katerega izhajajo, in 
koliko je Jovanovič pri uporabi nezbornih glasoslovnih značilnosti sploh 
dosleden. 
Pri analizi uporabljani popis slovenskega pogovornega jezika raz-
prave J. Toporišiča Slovenski pogovorni jezik (Slavistična revija 1970, 
št. 1—2), pri razreševanju posameznih problemov mi služijo njegove 
knjige Slovenski knjižni jezik 1—4 (Maribor 1965—67, 1970), deloma pa 
se naslanjam na razpravo Toma Korošca o Neknjižnih in govornih 
prvinah v novejši Zidarjevi prozi (Slavistična revija 1972, št. 3). Pri 
analizi besedja uporabljani klasifikacije Slovarja slovenskega knjižnega 
jezika 1970, v posameznih primerih pa si pomagam s Slovenskim pra-
vopisom 1962. 
1 — N e z b o r n o v g l a s o s l o v j u 
Glavni osebi TV-igre, Miša in Ico, govorita jezik, ki se zelo pribl ižuje 
splošnemu pogovornemu jeziku, sa j uporabl ja ta domala vse njegove zna-
čilnosti, le tu pa tam se n j u n a govorica spusti na raven pokraj inskega 
(ljubljanskega) pogovornega jezika ali celo narečja. Veliko več zna-
čilnosti nižjih socialnih zvrsti jezika na jdemo v govoru kmetice s po-
deželja iz okolice Ljub l jane in š topar ja , ki je, po njegovem govoru sodeč, 
ali nekje z Gorenjske ali pa je Ljubl jančan. V teh dveh pr imerih gre 
torej za intenzivnejšo jezikovno karakterizaci jo oseb, predvsem glede 
na socialno in geografsko govorno okolje. Z vsemi temi jezikovnimi 
značilnostmi p a se mešajo tudi značilnosti zbornega jezika, ki kažejo 
na določeno nedoslednost v Jovanovičevem poskusu zapisa živega 
govora. 
A — Značilnosti splošnega pogovornega jezika 
Navajam vse različne primere, ki jih govori posamezna oseba, pri 
ponavljanju istih značilnosti v govoru ene osebe pa navajam njihovo 
število. 
1. Skoraj dosledna je raba kratkega nedoločnika: Ne ga srat (3, 1, 
2 X ) ; Hotel je že ustavit (3, M); Kaj hočeš reč s tem? (3, I ) ; če že hočeš 
kuj vedet (4, 1); Šele ko ustavi, veš da te hoče peljat (4, I ) ; — ali je 
zaspan in hoče imet budilko (4, I , 4 X ) ; Miša, nekaj moraš jest (4, I ) ; Bi 
se upala nastopat? (4, 1); Človek bi moral sam čistit svoj prostorček (5, 
I ) ; Pobrat bi morala te papirje (5, I ) ; Človek bi m o r a l . . . lepo pometat 
(5, I ) ; Vročina za znort (6, Z); sem se mogla peš matrat iz mesta (6, Ž); 
Pa rajtata kuj dobit? (6, Z); mu jo pomagaš zamenjat (7, I ) ; Ze spet za-
čenjaš blebetat o strahu (8, I ) ; rože niso dobre za stopat (8, M); Doka-
zovat otroku ljubezen z igračami je neumno (9, M); sploh nimava namena 
selit se ali pa menjat (9, I ) ; take tipe je treba z a j e b a v a t do smrti (10, I ) ; 
Pravico imam sončit se (10, M); Za mazat (10, I ) ; A se masta vidva sploii 
namen premaknit kam n a p r e j , . . . ? (11, Š); Pejt ti mal v rt in se nebi 
zajebavat (11, Š); potem pa začneva smrčat (11, I); — in se začnem 
razburjat (11, M); Otroka ne moreš vlačit na avto štop (12, I); ne ma-
rajo preživet dopusta kot konjske fige ob cesti (13, M); Nimam kaj pri-
znavat (13, M). — Izjeme so: mislijo samo na to, kako morajo tukaj 
vozili po desni (7, M); reči (8, M, 2 X ) ; postaviti se (9, M); pustili (12, 
M); prebrati (12, M). 
2. Glas i se izgubi tudi v velelniku, čeprav res bolj izjemoma: 
Pejt jo domov iskat (5, M, 3 X ) ; Pejt štopat (5, I, 2 X ) ; Pejt ti mal v rt 
(9, Š). — Izjeme so: Potem se pa ločiva (3, M); poskusiva (3, M); Za-
pomni si to (4, I); pojdiva (5, M); pomisli (6, M); zastrupi se (6, I) ; kadi 
(6, I, 2 X ) ; ugasni (7, M); poišči (7, M); kupi (7, M); zapiši (7, M); iz-
voli (9, I) ; stlači (9, I) ; reci (9, M, 2 X ) ; umakni se (11, I); napraviva se 
(11, I); vzemi (11, I); ne dolži (12, I); ne govori (12, I); pusti (12, I); pojdi 
(12, I); ne bodi (13, I); obleciva se (13, 1). Y zadnjem primeru laliko na-
zorno vidimo, kako knjižna, negovorjena je ta oblika velelnika, saj bi se 
v normalnem sproščenem pogovoru glasila ali oblecva se ali oblečva se 
ali pa celo z drugačnim skladenjskim vzorcem: dejva se oblečt. Zani-
mivo je, da uporablja Jovanovič velelnik brez končnega i samo pri 
glagolu iti: pejt je namreč pogovorna oblika velelnika, ki se je glasovno 
najbolj oddaljila od zborne variante, tako da se je zborna varianta pojdi 
Jovanoviču zdela le preveč oddaljena od resnično govorjene. Zaradi 
tega nas še toliko bolj moti nedoslednost, ko enkrat namesto pejt in 
pejva piše pojdi in pojdiva. 
3. V deležniku na -l (množina, moški spol) enako nedosledno opušča 
i: Potem bodo pa sploh šibal (8, I) ; so se mi mal zagraužal tisti prego-
vori (9, Š). — Izjeme: Zakaj naj bi se me bali? (3, I) ; Bomo videli, kam 
bo kdo prišel (3, M) ; se zaleteli (7, M) ; se stisnili (7/8, I) ; ustavili (8, M, 
2 X ) ; imeli (8, I) ; gradili (8, M); požrli (13, I). 
Tudi tu lahko ugibamo, zakaj Jovanovič reducira končni i samo v 
dveh primerih. Deležniki z -i vsi spadajo v sestav zbornega besedja, 
medtem ko sta izraza šibal in zagraužal nezborna, saj spada eden v žar-
gonski in drugi v nižjepogovorni besedni sestav. Očitno je, da je Jo-
vanovič pri ostalih deležnikih še dopuščal možnost govora brez vokalne 
redukcije, pri teh dveh izrazih, ki spadata v nižji socialni jezikovni 
zvrsti, kjer je vokalna redukcija močno razširjen pojav, pa se mu je 
šibali in zagraužali slišalo popolnoma nemogoče. 
4. Končni i se reducira v nekaterih zelo pogostih prislovih, veznikih, 
predlogih, zaimkih in vrstilnih števnikih: Al pa fanta (3, I); Laska ti, 
ker se ti je nek bebec iz avta nasmehnil (4, I); sej ni dost (6, Z); vam kr 
po pravic povem (6, Z); Tut prtaknla se ne bom za južno (6, Ž, 3 X ) ; a 
sta morbit poročena? (6, Ž); treba bo počas (6, Ž); Na to sem tut že mislu 
(9, Š, 3 X ) ; A nikol nikamor ne gresta? (11, Š); bi hodila na kakšen 
bazen al pa na Savo (11, б, 2 X) . — Izjeme: Rajši vzamejo punco (3, M); 
Zaradi dobrote prav gotovo ne (4, I, 2 X ) ; ali (4, I, 3 X ) ; ponoči (5, M); 
tudi (5, I, 3 X ) ; ali (5, M, 3 X ) ; sredi (5, M); skozi (6, M); notri (6, M); 
po pravici (6, I); tudi (7, M, 3 X ) ; prvi (7, I) ; rajši (7, I, 2 X ) ; kateri 
(7, M); po vrsti (7, M); kamorkoli (8, M); kdorkoli (8, M); njimi (8, M); 
nekateri (8, M); tisti (8, M); prvi (10, M); Zakaj rajši ne ostaneta kar 
doma? (11, Š); pokonci (11, M); tisti (12, I, 2 X ) ; nikoli (12, M); zaradi 
(12, M); nikoli (12, I); zadnji (12, I); nami (13, I); jutri (13, I). 
Med izjemami dvakrat omenjam tudi vrstilni števnik prvi, ker 
menim, da pravzaprav spada v to skupino splošnopogovornih značil-
nosti. Čeprav namreč Toporišič tega posebej ne omenja, se v splošnem 
pogovornem jeziku reducira končni i tudi vsaj pri prvih desetih vrstil-
nili števnikih, kjer ni nobene nevarnosti, da bi se s tem izenačili z glav-
nimi števniki (prim, paru / ena, drug / dva, tret / tri, četrt /štiri oziroma 
pêt / pét, šest / šest, sêdem / sédem, ôsem J osem, devet/ devét, desêt / 
deset). 
5. Redukcije i-ja v dajalniku in mestniku ednine osebnih zaimkov 
Jovanovič sploh ne upošteva: imej mal prekletega dostojanstva v sebi 
(8, I); Ljubosumen si, ker jo je dal meni, ne pa tebi (9, M, 2 X ) ; tebi (13, 
1). V tem primeru lahko tvegamo trditev, da se je Jovanovič odločil za 
pisavo zborne oblike osebnih zaimkov zaradi njene poudarne funkcije, 
kajti vsi navedeni osebni zaimki so izgovorjeni v intonacijsko izpostav-
ljenih položajih, v katerih je zborna oblika, pri kateri se del poudarne 
teže prenese v rezki končni i, veliko močnejša. 
6. Dosledno pa se izgubi končni i v določni obliki pridevnika, ki ima 
določni člen ta: Čist ta prav žongler (4, M); Kako pa ta drug dobijo? 
(6, Z), l a doslednost izhaja prvič iz tega, da gre samo za dva primera, 
drugič pa iz dejstva, da je ta pridevniška struktura že oblikoslovno do-
ločena kot pogovorna, tako da tudi v glasoslovju ne more imeti zborne 
oblike. 
7. Sredi besede se izgubi i kot glagolska pripona: Tut prtaknla se ne 
bom za južno (6, Z); A si ti v pomožno šolo hodu? (9, I) ; Na to sem tut 
že mislu (9, Š); Drugač bi ti jih prav rad posodu (9, Š); A ti je crknu? 
(10,1) ; Bo že ustavit, če mu bo pasal (11, L). — Izjeme: Ta bi lahko ustavil 
(3, M, 2 X ) ; se premislil (3, M); potegnil (3, M); se prestrašila (3, M); se 
nasmehnil (3, M); A si to mislila? (5, I); kupila (7, M); dobilu (7, M); 
počila (7, I); okilil (8, I) ; posodil (9, M); pokvarila (9, I ) ; kupil (9, M); 
kupila (9, I); se postavil (9, M); se sončila (10, M); mislil (13, I). 
Tu je resnično škoda, da Jovanovič pri pisavi nezbornih oblik ni 
doslednejši, saj je vsaj pri redukciji -il (-in) v -и pisna podoba prav lepo 
berljiva. 
8. Možnosti redukcije i-ja v priponi -ica Jovanovič v dialogih ne 
izrablja, pač pa ima en primer v režijskih navodilih, kamor se mu včasih 
vrine kakšna nezborna, predvsem leksikalna jezikovna značilnost: Malček 
prekriža rokce (9). — Izjeme: Včeraj je nekdo vrgel skozi okno škatlico 
kenta (6, M); prijateljica (6, M); revica (8, M); stlači si ga nazaj v ma-
ternico (9, I); počitnice (10, M); počitnice (12, 1, 2 X ) ; čarovnica (12, M); 
pravljica (12, M). 
9. Tudi redukcijo i-ja v pomožniku si, bi, kadar se ta lahko nasloni 
na spredaj stoječo besedo, ima samo v enem primeru: sam leži pa bere, 
k dab jetko mela (6, Z). — Izjeme: Ta bi lahko ustavil (3, M, 14 X ) ; Pa 
si res trapasta (4, I, 10 X ) ; si (4, M, 3 X ) ; nisi (6, I, 3 X ) ; bi (7, I, 3 X ) ; 
Pa kva misliš, da si že na morju? (11, Š); nisi (12, M). 
Morda se je tu Jovanovič izognil številnejši realizaciji pogovornih 
oblik zaradi nevarnosti odvečne homonimike, vendar pa v tem primeru 
taka bojazen ni upravičena; dosledna pisava oblik z reduciranim i-jem 
skupaj s predhodno besedo bi lepo ponazarjala razgiban ritem govorje-
nega jezika. 
10. i se izgubi v posameznih primerih: če ne bi bio tistga tipa zraven 
(4, I); Tko sem bla besna (6, Ž); Sej bi bio boljš, če bi šla iz avtobusam 
(6, Ž); tole se vleče, madonca, kolk? (6, Z); je bla že na tem, da crkne 
(5, I) ; bi bio bolj pametno, če bi hodila na kakšen bazen (11, Š); sam 
leži pa bere, k dab jetko mela (6, Ž). — Izjeme: Če bi bila sama, bi se že 
peljala (3, M, 4 X ) ; Toliko vem kot ti (4, I); bilo (4, M, 2 X ) ; bilo (9, I) ; 
koliko (12, I); bile (13, I). 
11. Scdanjiška glagolska pripona -i- se reducira v polglasnik: Sej vaju 
vidni (6, Z, 2 X) . — Izjeme: A ti resno misliš, da sem jaz zate nekakšna 
ovira ali kaj? (3, I, 2 X ) ; ti vse pokvariš (4, M); vidiš (4, M); vidim (4, 
1); misliš (6, M); mislim (7, M); vidiš (7, I, 3 X ) ; čutiš (8, M); vidim (9, 
M); se postaviš (9, I); zaslopiš (11, 1); popizdiš (11, I); skočim (11, M); 
vodim (12, 1); sovražiš (12, I); sovražim (12, I); se siliš (13, 1); se počutim 
(10, M); se razpočiš (10, M). 
Jovanovič izrablja to splošnopogovorno glasoslovno značilnost samo 
v dveh primerih verjetno tudi zato, ker so velike težave z ustreznim za-
pisovanjem polglasnika. 
12. V polglasnik se reducira tudi kratki naglašeni i v nekaterih po-
gostih besedah: Še zmerom nč? (6, Z, 3 X ) ; Nč (6, I) ; Pejt ti mal v rt 
(9, Š). — Izjeme: Nič (3, M, 4 X ) ; K a j pa, če ne bo nič? (6, Ž); Me nič 
ne briga (8, I). 
13. e iz jata odpade v splošnem pogovornem jeziku kot glagolska 
pripona, a tega Jovanovič ne izkorišča: Skrij se v jarek, pa boš videl 
(3, M); videli (3, M); hotela (8, M, 2 X ) ; hotel (8, I) ; doživel (8, I). 
Tudi tu bi Jovanovič lahko zelo učinkovito uporabljal splošnopogo-
vorne oblike, ne da bi bila razumljivost besedila s tem kaj okrnjena, pa 
tudi zapisovanje teli oblik je sila enostavno. Prav tako bi lahko ravnal 
s polglasnikom: prišel (3, M), šel (4, I), rekel (10, M), slekel (10, I), ali 
z e v primeru nočeva (11, M). 
14. e se izgubi še v nekaterih pogostih prislovih, pridevnikih, zaimkih 
in drugih posameznih primerih: če ne bi bio tistga tipa zraven (4, I) ; 
bom že rekla ta starmu (6, Ž); Sej bi bio boljš (6, Z); a sta morbit po-
ročena? (6, Ž, 2 X ) ; Drugač bi ti jih prav rad posodu (9, Š). — Izjeme: 
nič drugega ni (3, I) ; Si videl tistega . . . ? (3, M); važnega (4, I) ; takem 
(5, M, 2 X ) ; svežem (5, I) ; lepšega (5, I) ; navadnega (5, I) ; takega (5, M); 
posebnega (3, M); prekletega (8, I) ; tistemu (9, M); kakšnem (10, I) ; naj-
raje (10, I) ; odprtem (10, M); samega (12, M); tistemu (12, I) ; samega 
(12, I); mojemu (12, M); bolje (13, M). 
15. Polglasnik pripone -ec se izgubi za zvočnikom, če se tudi sicer 
izgubi v rodilniku: Lažnjivc (12, M); P a ristanc? (8, I). — Izjeme: Zbra-
la sva ga in konec (5, I) ; Morilec mačke pa je že na morju (6, M); Bel-
gijec (7, I). 
16. Kratki naglašeni ali nenaglašeni a pred j se izgovarja kot e: 
sej ni dost (6, Z, 3 X ) ; ampak zdej je že, kar je (6, Z); Se kej grebeš? 
(10, mopedist). — Izjeme: Ne fantaziraj (3, I) ; dajva, vsak zase (3, M); 
skupaj (3, I, 2 X ) ; kaj (4, I) ; daj (4, I, 2 X ) ; zmeraj (5, I, 2 X ) ; me-
nja jv a (5, M); štirinajst (5, I) ; tukaj (5, I) ; saj (5, I, 4 X ) ; odzadaj (6, I) ; 
včeraj (6, M); nehaj (8, I) ; zdaj (8, M, 2 X ) ; nekaj (8, M); daj (8, M); 
spredaj (9, M); P a zamen ja jmo, če hočeta (9, Š); poslušaj (9, I) ; odspre-
daj (10, I) ; prmajduš (11, Š); navsezgodaj (11, I) ; zdavnaj (11, M); čakaj 
(11, I); naj (12, M); kaj (13, M); naj (12, I, 3 X ) ; priznaj (13, I) ; delaj 
(13, M). 
17. Soglasniški sklop lj se izgovarja kot l tudi v položaju pred samo-
glasnikom: Križ božji, da se vama lub (6, Z). — Izjeme: Če bi bila sama, 
bi se že peljala (3, M); Si že spet domišljaš, a ne? (3, I); ljudje (4, I); se 
smehljajo (4, I); peljat (4, I); ljubčka (5, M); prijateljica (6, M); Sej bi 
bio boljš, če bi šla iz avtobusam (6, Z); ustavljajo (7, 1); zmiš l ju ješ si 
(7, I); žebljičke (7, M); kifeljc (7, I); polje (8, M); ljubosumen (9, M); 
najljubša (9, M); ljubezen (9, M); vljudnosti (9, I); — kdor prej pride, 
prej melje (9, Š); ljubeznivi (12, I); zadovoljen (12, M); zadovoljna (12, 
I); pravljice (12, M); ljubi (12, M); brenclji (13, I). 
Med izjemami nava jam tudi tri pr imere ( boljš, kifeljc, zadovoljna), 
ko stoji soglasniški sklop lj pred soglasnikom in je tudi v zbornem jeziku 
edina možna izgovorjava l, zato bi jo moral Jovanovič obvezno tako tudi 
zapisati. 
18. Splošnopogovorna je še glasovna podoba nekaterih brezpripon-
skih glagolov, ko se v sedanjiku v 3. osebi množine po analogiji z dru-
gimi glagoli namesto d govori j: avtomobili gre jo kur čez njo (5, I) ; naj 
si kuhajo kokr vejo in znajo (6, Z); Kaj pa oni vejo, za kaj g r e . . . (8, I). 
— Izjeme: P a že gredo, kaj vem kam (6, Ž); Ljudje gredo na dopuste, 
polne avtomobile imajo (7, M). 
В — Značilnosti pokrajinskega (ljubljanskega) pogovornega jezika 
1. Glagolska pripona -i- izgine v nedoločniku, namenilniku in se-
danjiku: poč na vsem lepem (6, Z); Prav smilta se mi že (6, Z); vama 
noben ne ustav (6, Z); se vama lub (6, Z). — Izjeme: Ilotel je že ustavit 
(3, M); razburi (4, M); Nihče pa ne ustavi (4, I, 2 X) ; si misli (4, M); 
ustavi (4, M); čistijo (5, I); me moti (5, I); misli (6, M); vozijo (7, M); 
poči (7, I); prosi (7, I); vidi (8, I); mislijo (8, I); postaviti se (9, M); selit 
se (9, I) ; sončiva (10, M); A se masta vidva sploh namen premaknil kam 
naprej? (11, Š); hodita (11, Š); se prestraši (11, M); hodiva (12, I, 2 X) ; 
pazi (12, I); ljubi (12, M). 
Jovanovič realizira v te j skupini pokrajinskopogovornib značilnosti 
samo nezborne oblike sedanjika, morda zato, ker gre pr i n jem pretežno 
za redukci jo i-ja na koncu besede, redukci ja sredi besede pr i nedoloč-
niku in namenilniku pa se mu je zdela prezapletena. 
2. Končnica i se izgubi v dajalniku in mestniku ednine: — in še v 
tej vročin (6, Ž); A tut v žlalit nista? (6, Z); al sam dren delata na ces/? 
(11, Š). — Izjeme: ali pa na televiziji (5, 1); Doma vozijo po levi strani 
(7, M); po desni (7, M); po cesti (7, M); na tej prekleti usrani cesti (8, I); 
na vrsti (9, M); na sredi (10, I); crkavata po ves dan na tej vročini (11, 
Š); ob cesti (13, M); o moji mami (12, 1). 
3. Množinski i imenovalnika se izgubi pri pridevniških besedah v 
prilastkovi vlogi, vendar Jovanovič te možnosti ne upošteva: so se mi 
mal zagraužal tisti pregovori (9, Š). 
4. Glas i se izgublja v predponah in osnovi: Tak zgledaš (3, M); Л 
misliš, da majo posebne stroje za to? (5, I) ; Zbrala sva ga in konec (5, I) ; 
Kaj sva zbrala? (5, M); k dab jetko mela (6, Ž); Tut prtaknla se ne bom 
za južno (6, Ž); Mast a pa tut smolo (6, Z); To si si gladko zmislila (9, I); 
A ni škoda k maš glili nova očala? (9, I, 2 X ) ; Prav si mel (10, M ) ; A se 
mast a vidva sploh namen premaknit kam n a p r e j , . . . ? (II, Š); Tut jaz 
mam tak občutek (11, Š); Neki pa mora met človk od dopusta (11, 1): 
Tisti tip je mel prav (12, I) : pejt in ga mej (12, I). — Izjeme: hoče imet 
budilko (4, I, 3 X ) ; ima (4, I, 2 X ) ; imava (6, I) ; imajo polne avtomobile 
(7, M); imajo (7, I); imeli (7, I, 2 X) ; imej (8, I); imel (8, M); pripelje 
(8, M); pritegnjena (10, I); imam (10, M, 2 X ) ; prijateljica prihaja (6, 
M); izmislila (12, I); izmislila (12, M); imel (12, 1); priznaj (13, I); pri-
znavat (13, M); ima (13, M); imaš (13, I, 2 X) ; izzivaš (13, I); priznaš 
(13, I); imela (13, M); imela (6, I); nikar (12, I); pritožuj (12, 1). 
5. Velike posebnosti ljubljanskega pogovornega jezika, ko se pri sa-
mostalnikih srednjega spola izgubi nenaglašena končnica -o in s tem 
preidejo v moški spol, po katerem se ravna tudi pridevnik, Jovanovič 
ne izrablja: Včeraj je nekdo vrgel skozi okno škatlico kenta (6, M); Jaz 
grem na vajino mesto (9, S); Rekla si, naj vsak dan hodiva štopat na 
isto mesto (12, I); vsako jutro (12, I); drugo leto (12, I, 2 X). 
Tudi tu je škoda, da se je avtor izognil rabi nezbornih oblik, pr i ka-
terih zapisu ni nobenih težav, ki bi pa zelo popestrile široko paleto po-
krajinskopogovornih glasoslovnih značilnosti. Prim, v tem pogledu točki 
6 in 7. 
6. Končni o izgine v ednini deležnika na l srednjega spola: Prav 
jebal se jim bo (8, I); Bo že ustavu, če mu bo pasal (11, I). — Izjeme: 
Tebe ni zrajcalo to, da se je nasmehnil (4, I) ; Triinšestdeset jih je že 
ustavilo (11, M); ustavilo (12, I). 
7. o se izgubi v prislovu na -o iz pridevnika in v nekaterih posa-
meznih primerih: Čist ta prav žongler (4. M); sam leži pa bere (6, Z, 
2 X ) ; Je pa tut hudič čudn, da vama noben ne ustav (6, Ž); — pa jili 
velik felita, ampak vsi dobijo (6, Z); tole se vleče, madonca, kolk? (6, 
Z); imej mal prekletega dostojanstva v sebi (8, I , 2 X ) ; Zakaj je pa to 
dobr? (9, Š, 2 X ) ; so se mi tnal zagraužal tisti pregovori (9, Š, 3 X ) ; A si 
čist pritegnjena, (10, I) ; al sam dren delata na cest? (11, Š); Namest, 
da crkavata po ves dan na tej vročini (11, Š); Sam greš se (13, 1). — 
I z j e m e : Preprosto: J e b e se j i m (3, I , 2 X ) ; normalno (4, I ) ; toliko (4, I ) ; 
točno (4, 1); J a z sem samo r ek l a , d a se j e n a s m e h n i l (4, M, 3 X ) ; važno 
(4, M); tisto (4, I, 2 X ) ; svinjsko (4, I ) ; ravno (4, M, 2 X ) ; gotovo (4, 1); 
umevno (4, M); jasno (5, M); malo (5, M, 3 X ) ; tisto (5, M); tistole (5, M); 
vseeno (5, I ) ; samo (7, I , 5 X ) ; dobro (8, I, 2 X ) ; očitno (8, I), tiho (8, M); 
mimo (8, M); namesto (S, M); slabo (8, M); gludko (9, 1); neumno (9, M); 
jasno (9, I , 2 X ) ; dolgo (9, M); malo (10, I ) ; premalo (10, M); resno (10, 
I, 2 X ) ; krasno (10, M); pošteno (10, M); na debelo (10, I ) ; vseeno (10, 
M); b i b io bo l j pametno, če bi hod i l a n a k a k š e n b a z e n (11, Š); čisto (11, 
I, 2 X ) ; koliko (12, 1); pozno (13, I ) ; čisto (6, M); verjetno (6, M). 
N e p o t r e b n a in n e f u n k c i o n a l n a neeno tnos t . 
8. V posameznih značilnih primerih izginejo a, e, u, i in poglasnik: 
tko da sein se mogla peš matrat iz mesta (6, Z, 2 X ) ; vidiš, t ko je to 
(7, I) ; Tut mene ne bo nihče, če ga bosta tkole srala (11, Š); Neki pa 
mora met člook od dopusta (11, 1); vsak dan sta tie (6, Z); Hvala bogu, 
da bom kmal doma (6, Z); — k sem ga lepo prosila, naj gre on (6, Z); 
k so hudobni (9, M); M orbit se pa dons vama le urajma (6, Z). — Izjeme: 
Če se tako nasmihajo — ni normalno (4, M, 6 X ) ; Nihče pa ne ustavi 
kar tako (4, I, 4 X ) ; kokr jaz takole vidm (6, Z); človek (9, I, 3 X ) ; 
kmalu (4, M); pri miru (12, 1); ki (4, I, 4 X ) ; ki (9, M); danes (5, I). 
9. a in o se reducirata v polglasnik: Tko sem bla besna, da sem kr 
klela (6, Z, 4 X ) ; sam leži pa bere, k dab jetko mela (6, Z); naj si kuhajo » 
kokr vejo in znajo (6, Z, 2 X ) ; — še več, več kt en teden (6, Z). — Iz 
jeme: Nihče pa ne ustavi kar tako (4, I, 6 X ) ; Mačka ne crkne kar tako 
sredi ceste (5, M, 5 X ) ; zdej je že, kar je (6, Z); Zakaj rajši ne ostaneta 
kar doma? (11, Š); kot (3, M, 3 X ) ; kot (4, I, 6 X ) ; kamorkoli (8, M) ; kot 
(11, S ) ; kamor (13, M) . 
10. V nekaterih značilnih primerih pride do zlitja glasov: Na to sem 
tut že mislu, nauš verjel (9, Š); me nehi zajebavat (9, Š); Tuki (10, I) ; 
Neki pa mora met človk od dopusta (11, 1). — Izjeme: Ne bom se skri-
val (3, 1, 2 X ) ; Če boš bonbon? (5 M); Kaj pa, če ne bo nič? (6, Z); ne 
bo (7, I, 6 X ) ; jo bo (8, I) ; ti bom (8, I) ; ne vem, če ti bo moja dioptrija 
odgovarjala (9, Š); ne boš (10, I) ; pa bo (U , Š); mu bo (11, I) ; ne bo 
(11, Š); ne boš (12, M, 2 X ) . (Izjeme pri zlitju glasov aj v i (nehaj 
neliej — nehi) so zajete že v izjemah točke 16 pri značilnostih splošnega 
pogovornega jezika, le da pridejo tu v poštev samo večzložne besede, 
ki imajo nenaglašeni glasovni sklop a j na koncu.) 
11. N a koncu besede sta površinsko izgubljena samoglasnik + zvoč-
nik: A ni škoda k maš glili nova očala? (9, I); zvečer greva pa dam 
(11, I) ; D a ne laufaš prec na morje tako kot vsi (11, I). — Izjeme: Laska 
ti, ker se ti je nek bebec iz avta nasmehnil (4, I, 3 X ) ; Zato, ker nisem 
(6, M, 7 X) ; domov (5, M, 2 X) ; domov (12, I, 2 X). 
12. Značilna je glagolska pripona -va- namesto -ova-, -evâ-\ Kupvala 
sem (6, Z). — Izjeme: Dokazovat otroku ljubezen z igračami je neumno 
(9, M); podkupovanje (9, M). 
C — Narečne glasoslovne značilnosti 
V govoru Ženske, kmetice z ljubljanskega podeželja, sta dva primera 
ljubljanskih narečnih značilnosti, ko se v ponaglasnem zlogu govori a 
namesto o: sem ga lepo prosila, naj gre on iz avtam (6); Sej bi bio boljš, 
če bi šla iz avlobusam (6). Y govoru Ica in Štoparja je po en primer 
gorenjsko-ljubljanske narečne oblike vprašalnice kaj: Kva pa je pol? 
(10, I) ; P a kva misliš, da si že na morju? (11, Š). 
Funkcija nezbornih filasoslovnili značilnosti 
Po tem popisu nezbornih glasoslovnih značilnosti in zbornih »izjem« 
bom ločeno analiziral glasovno podobo jezika, kot ga govorijo Ženska 
in Štopar ter Ico in Miša. Bistvena razlika v govoru teh štirih oseb je 
v tem, da v jeziku prvih dveh prevladujejo nezborni elementi in so 
zborne variante izjema, v jeziku zadnjih dveh pa prevladujejo zborne 
variante, nezborne značilnosti pa so izjema. To vnaprejšnjo trditev lahko 
dokažemo s preprosto statistično metodo, ko v tabeli za vsako posamezno 
osebo označimo, v katerih splošnopogovornih in pokrajinskopogovornih 
kategorijah izrablja nezborne glasoslovne značilnosti, v katerih pa zbor-
ne variante ( + zaznamuje prisotnost, — odsotnost vsakokratne (oštevil-
čene) značilnosti posamezne zvrsti jezika pri posameznih osebah: Z = 
Ženska, Š = Štopar, I = Ico, M = Miša). 
Л — splošnopogovorne značilnosti: 
1 2 5 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 
+ + + + + + + + + + + + 
— — — 
s + + + + + + + + 
— — — — 
I + + + + + + + + + + 
M + + + + 
Ii — pokrajinskopogovorne značilnosti: 
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 
Z + + + + + + + 
— — — 
š + + + + + 
— — — — — — — 
I + + + + + + 
M + + + 
Iz teli dveh tabel lahko razberemo tri načine uvel javl janja nezbornih 
in zbornih glasoslovnih značilnosti v posameznih kategorijah: a) dosled-
na raba nezbornih značilnosti, b) mešana raba nezbornih in zbornih zna-
čilnosti in c) dosledna raba zbornih značilnosti. V govoru vsake posa-
mezne osebe zajema vsak od teh treh načinov naslednje število kategorij: 
Ženska Stopa r Ico Miša 
A В Л + В A В A + В A В A + B A В A + B 
a 9 5 14 7 2 9 2 0 2 1 0 1 
b 2 5 1 3 4 8 6 14 3 3 6 
с 0 1 1 3 4 7 7 4 11 14 8 22 
Kakor vidimo, uporabl ja jo glede na socialno zvrst jezika vse štiri 
osebe enaka glasoslovna jezikovna sredstva, razlika je samo v njihovi 
pogostnosti. Če si ogledamo zgolj ekstremna primera, lahko ugotovimo, 
da uporabl ja Ženska nezborne glasoslovne značilnosti dosledno v štiri-
najstih kategorijah, medtem ko jili Miša samo v eni, zborne glasoslovne 
značilnosti pa uporablja Ženska dosledno v eni kategoriji, Miša pa v 
dvaindvajsetih. Poseben problem je nedosledna raba oziroma mešanje 
zbornih in nezbornih značilnosti v isti kategoriji, ki je daleč najbol j 
opazno pri Icu. No, o tem dejstvu bomo razpravljal i še kasneje, vse-
kakor pa zda j že lahko trdimo, da Jovanovič govora oseb glede na so-
cialno in geografsko okolje ne karakterizira toliko s kvaliteto nezbornih 
glasoslovnih značilnosti, ampak predvsem z njihovo kvantiteto. S takšno 
vrsto karakterizacijo pa se avtor seveda avtomatično odveže dosledne 
rabe samo ene vrste (splošnopogovornih, pokrajinskopogovornih ali nu-
rečnih) nezbornih glasoslovnih značilnosti pri posamezni osebi, posledica 
pa je pisana mešanica glasoslovnih značilnosti, od narečnih pa vse do 
knjižnih. 
Žensko bi glede na pogostnost izrabl janja nezbornih glasoslovnih zna-
čilnosti in glede na uporabo dveh primerov glasovnih značilnosti l jub-
ljanskega narečja lahko uvrstili v narečno socialno jezikovno zvrst. To 
odločitev podpira tudi dejstvo, da je Ženska po svojem socialnem statusu 
kmetica, ki se prav gotovo izraža v narečju. V njenem primeru lahko 
nazorno vidimo, kako bi morala, če bi hotela dosledno govoriti v na-
rečju, uveljavljat i narečne glasoslovne značilnosti tudi v vseh naslednjih 
primerih, kjer je glasovna podoba ali splošnopogovorna ali pokrajinsko-
pogovorna ali pa zborna: vročina/vručina, ti/t, to preklemansko kolo/ta 
preklemunsk kulo, vročin/vručin, bom/m, lepo/lpu, prosila/prusila, naj /nej , 
do/de, koj /kuj , vara/vam, po/pu, povem/puvem, nobeno/nbena, bi/b, 
boljš/bolš, kur/kr, doma/dunm, ne bom/nam. kokr/kukr, kaj /kugâ, zme-
rom/zmeram, prav/prov, mi/in, noben/nben, poglej/puglej, kako/kuko, 
dobijo/dubijo, takole/tkule, jili/jah, gredo/grejo, kakopak/kukopak, tole/ 
tule, kolk/kulk, va ju/vaj , kaj /kej , ne bo/nav, nič/noč, morbit/mrbit, nc 
vem/na vem, poročena/puručena, bo/v, počas/pučas, tko/tku, celo/cela. 
rabo/raba, jetko/jetka, južno/južna. 
Mord a bi taka glasovna podoba Ženskinega govora že močno zmanjša-
la berljivost teksta, zato je veliko vprašanje , če bi bila tako določena do-
sledna raba narečnih glasoslovnih značilnosti res boljša. Kurakterizuciji 
s kvantiteto različnih glasoslovnih značilnosti pa govori v prid tudi 
dejstvo, da veliko Slovencev v svojem govoru res meša glasoslovne zna-
čilnosti različnih socialnih jezikovnih zvrsti, od zborne zvrsti do na-
rečja. Seveda to velju predvsem za zaprte tipe pogovora med sebi ena-
kimi, npr. za pogovor v družini, med pri jatel j i , sošolci ali sodelavci v 
podje t ju , ne pa za pogovor učitelja z učencem ali za javne debate v šoli 
ali k je drugje pred večjim avditorijem, k jer je nu jna uporaba zbornega 
ali kvečjemu še splošnega pogovornega jezika. Na govor mladega člo-
veka na jp re j vpliva jezik staršev, ki v veliki večini še vedno močno 
korenini v narečju, seveda pa se v njegovo jezikovno obzorje kmalu 
vključi tudi šola, ki ga nava ja na rabo zbornega jezika. V medsebojnem 
govoru pa učenci kmalu izoblikujejo svoj jezik, ki se giblje v mejah med 
obema skrajnostima, hkrat i pa še vedno zajema iz obeh. Glasoslovno bi 
tak jezik ustrezal pokraj inskemu pogovornemu jeziku, z močnimi na-
rečnimi in zbornimi primesmi. 
Taka pisanost pa se da razložiti tudi drugače, s povsem sociološkim 
pojavom. Ko so se ekonomske migracije z vasi v mesto v nekaterih 
predelih Slovenije konec šestdesetih let že precej ustalile, polagoma ni 
bila več tako potrebna raba zbornega jezika, ki je omogočal sporazume-
vanje l judem s povsem različnim narečnim govorom, ki se sicer sploh ne 
bi razumeli. Tako sta se počasi izoblikovala in af i rmirala pokraj inski 
pogovorni jezik in splošni pogovorni jezik, ki so mu končno dali polno 
veljavo tudi jezikoslovci. 
Zgornje misli lahko povzamemo v trditev, da se individualni govor 
razvija pod nenehnimi vplivi različnih socialnih zvrsti jezika, posledica 
tega pa je pisana mešanica različnih glasoslovnih značilnosti. Zato sme-
mo povsem upravičeno pričakovati, da tudi sam Jovanovič kot Ljubl jan-
čan govori v nekaterih kategorijah glasoslovne značilnosti l jubljanskega 
narečja, v nekaterih značilnosti l jubljanskega pokrajinskega pogovor-
nega jezika, v drugih pa spet značilnosti splošnega pogovornega ali pa 
zbornega jezika. 
Y jeziku Štopar ja in Ica ravno tako kot pr i Ženski zasledimo glaso-
slovne značilnosti vseh socialnih jezikovnih zvrsti. Glede na pogostnost 
nezbornih glasoslovnih značilnosti bi Štoparja lahko uvrstili v pokra-
jinsko pogovorno socialno jezikovno zvrst, Ica pa v splošno pogovorno 
zvrst. Pri Icu so na jbol j opazne nedoslednosti pr i rabi nezbornih glaso-
slovnih značilnosti v istih kategorijah, ki so sicer tudi posledica karak-
terizacijo posameznih oseb s kvantiteto nezbornih glasoslovnih značil-
nosti, vendar pa so utemeljene še drugače. Ico govori enkrat zborno 
varianto in drugič nezborno varianto kar v polovici vseh glasoslovnih 
kategorij (v štirinajstih od tridesetih), oziroma v skoraj vseh kategori-
jah, v katerih uveljavlja nezborne glasoslovne značilnosti (v štirinajstih 
od šestnajstih). Poleg še ene kategorije, v kateri pa gre samo za en 
primer (grejo), uporabl ja dosledno samo kategorijo kratkega nedoloč-
nika, k jer bi izjeme pomenile že popolnoma afektiran, nenaraven govor, 
sa j je prav raba kratkega nedoločnika najbol j značilna za pogovorno, 
predvsem pa za vsako govorjeno zvrst slovenskega jezika na določenem 
ozemlju. 
Ta zadnja ugotovitev nas pravzaprav že nava ja na misel, od kod 
Jovanoviču tako nedosledna raba nezbornih glasoslovnih značilnosti 
znotra j kategorije, ki je sicer najbol j očitna pr i Icu, se pa pojavl ja pr i 
vseh štirih osebah. Pri vsaki uporabi nezbornih glasoslovnih jezikovnih 
sredstev gre za dilemo, ali n a j bodo le-ta v tekstu samo stilemi ali pa 
n a j se vkl jučujejo v a n j kot elementi doslednega fonetičnega zapisa ži-
vega govora, to nasprotje pa sovpada z razliko med pisno in govorno 
ubeseditvijo. Očitno je, da je pričujoči Jovanovičev tekst kot TV-igra 
izmed obeh možnosti, da je ali namenjen branju ali da je podlaga za 
govor oseb v televizijski izvedbi, realizacija prve. Uporaba nezbornih 
glasoslovnih sredstev kot stilemov je gotovo bolj pr imerna za tekst, ki 
je namenjen branju, sa j bi fonetičen zapis govora bistveno zmanjšal ber-
ljivost, jasno pa je, da ob tem nujno pride do nedoslednosti v rabi ne-
zbornih glasoslovnih značilnosti, ker zborne variante še vedno močno 
prevladujejo. Torej je Jovanovičeva odločitev, da k l jub nedoslednostim 
uporabi nezborne elemente le kot stileine, pravilna. Seveda pa bi bil tak 
tekst po drugi strani povsem neprimeren kot predloga za govorno pla t 
televizijske igre, ker bi v tem primeru zborne glasoslovne značilnosti, v 
pisni ubeseditvi sicer še kar sprejemljive, delovale na poslušalca kot 
elementi afektiranega, prisilno poknjiženega govora. Tu bi moral Jova-
novič predelati tekst v fonetičen zapis govora, ki bi se, sam po sebi sicer 
težko berljiv, v končni govorjeni fazi realiziral kot popolnoma naraven, 
dosleden govor. 
Največja hiba vseh dosedanjih poskusov uva jan ja splošnega pogo-
vornega in l jubljanskega pogovornega jezika v govor oseb televizijskih 
dram in televizijskih iger z moderno tematiko je bila ravno v tem, da so 
avtorji uporabljal i nezborne glasoslovne značilnosti le kot stileme in ne 
kot elemente fonetičnega zapisa pogovornega jezika. Pogovorne ele-
mente so iz knjige, k jer so se že doka j uspešno uveljavili, nekritično pre-
našali v televizijski medij, ki pa s svojo specifično naravo seveda za-
hteva tudi ustrezno jezikovno prilagoditev. 
Hkrat i s to predelavo pa bi se moral Jovanovič odločiti za drug tip 
jezikovne karakterizacije oseb glede na socialno in geografsko govorno 
okolje, t j . za karakterizacijo s kvaliteto nezbornih jezikovnih značilnosti. 
Tako bi morala Miša in Ico dosledno govoriti samo splošnopogovorne, 
Štopar pokrajinskopogovorne in Ženska narečne glasoslovne značilnosti. 
Na koncu si oglejmo še jezik, kot ga govori Miša, četrta oseba TV-
igre. Pr i n j e j skoraj v celoti prevladujejo zborne glasoslovne značilnosti, 
saj govori dosledno nezborno samo v eni kategoriji, nezborne in zborne 
značilnosti meša v šestih kategorijah glasoslovnih značilnosti, dosledno 
zborno pa govori kar v dvaindvajsetih kategorijah, torej bi njen govor 
lahko uvrstili v območje zborne socialne zvrsti jezika. Edina tudi ne 
uporabi niti ene narečne glasoslovne značilnosti in edina, sicer nedo-
sledno, uporablja v svojem govoru dolgi nedoločnik. 
V nada l jn j i analizi nezbornih glasoslovnih značilnosti bom skušal 
ugotoviti odvisnost njihove pogostnosti od vrste pogovora, se pravi od 
tega, s katero od stranskih oseb TV-igre govorila glavni osebi Miša in 
Ico in kakšen odnos imata do nje, in pa od tega, ali gre za normalen 
pogovor ali pa za pogovor v afektu, tj . močnem in kra tkotra jnem čust-
venem razpoloženju. 
V pogovoru z Žensko, ki se izraža v narečju, uporabl ja ta Miša in Ico 
skoraj dosledno zborno jezikovno zvrst. Če natanko premislimo, je to 
tudi edino možno, sa j se na njeno raven ne moreta spustiti, ker ne ob-
vladata njenega narečnega govora, zato se morata odločiti za jezikovno 
zvrst, ki zagotavlja najsplošnejšo komunikacijo. Drugi motiv, ki je 
vplival na njuno izbiro socialne jezikovne zvrsti, pa je gotovo v tem, da 
s svojim kultiviranim govorom opozarjata na razliko med svojim in 
kmetičinim socialnim položajem. 
Pri analizi Mišinega in Ičevcga pogovora s Štoparjem si bom po-
magal z odlomkom, v katerem sem zaradi popolnejše predstave poleg 
nezbornih glasoslovnih značilnosti označil tudi nezborno besedje: 
ICO: Ti, človek, a ti ne poznaš osnovna pravila vljudnosti? (Stopar žveči 
ž. gumi.) 
Stopar: Kakšna pravila? 
ICO: Ce prideš štopat, pa je nekdo že na cesti, se pač postaviš za njim. To 
je pač jasno, a ne? 
Stopar: Zakaj je pa to d o b r ? 
1CÔ: Л si ti v pomožno šolo h o d u ? 
Stopar: J a : . . . pa so se mi m a l zagraužal tisti pregovori, saj veš — 
kdor prej pride, prej m e l j e . . . in podobne klanfe. (Stopar je videti prav nevaren 
tip.) 
ICO: A ni škoda k m a š glih nova očala? 
Stopar: (Malček prekriža rokce in se za korak pomakne proti Icotu. Ves je 
nekam prijazen, skorajda preveč.) Na to sem t u t že m i s 1 u , n a u š verjel, 
pa ne vem, če ti bo moja dioptrija odgovarjala. D r u g a č bi ti jih prav rad 
p o s o d u — za en cajt. 
ICO: (Spozna, da je pretrdo zastavil.) To ni fer, v e š . . . 
(MISA, Kl JE MEDTEM ZASLUTILA, DA SE ZADEVA ZAPLETA, PRI-
HITI ICOTU NA POMOČ.) 
MISA: (Štoparju — zelo ljubeznivo.) Zakaj se nočeš postaviti za nama? 
Stopar: Tam za vama mi ni všeč. 
MISA: (Prijazno prepričevanje.) Poglej: A hi tebi bilo prav, če bi že dolgo 
Stopal, pa bi potem prišel nekdo drug in se postavil predte? Jasno je, da bodo 
tistemu, ki je spredaj, prej ustavili. 
Stopar: (Popušča.) Pa zamenjajino, če hočeta. Jaz grem na vajino mesto, 
vidva pa na moje. 
ICÖ: Poslušaj, človek, midva že štirinajst dni visiva na tem istem placu in 
sploh nimava namena s e l i t se ali pa m e n j a t . 
Stopar: Kako to misliš: že štirinajst dni? 
ICÔ: To je najina stvar. 
Stopar: P e j t ti mal v r t in ine n e h i z a j e b а о а t . 
Ico na začetku spregovori dovolj zborno, ker še ne ve, koga ima 
pred sabo, vendar pa je njegov ogovorni način podcenjujoče zafrkl j iv . 
To izzove Štoparja , da mu ogovorno zbadanje vrne s tem, da se v odgo-
voru spusti na najnižjo možno raven jezika, ki jo še obvlada, t j . na 
raven l jubljanskega pogovornega jezika. Zdaj Ico vidi, da ga tudi Štopar 
zafrkava, pa hoče vzpostaviti ravnotežje na ta način, da se tudi sam 
spusti na njegov nivo. Popolnoma drugačen pa je Štoparjev jezik pr i 
pogovoru z Mišo. Njen odnos do Stopar ja je spoštljiv, celo ljubezniv, 
hkrat i pa ga skoraj dosledno ogovarja v zbornem jeziku. To prisili tudi 
Stoparja , da povzdigne svoj govor na nivo zborne socialne zvrsti jezika. 
Povsem logično pa je, da takoj, ko zopet spregovori z Icom, ki ga spet 
zafrkava, nivo svojega jezika maksimalno zniža, tako z glasovno podobo 
kot tudi z nezbornim besedjem, k je r to še podkrepi z uporabo vulga-
rizmov. 
Tudi Ičev pogovor z Mopedistom razodeva tesno povezanost vrste 
pogovora s količino nezbornih značilnosti, t j . z izbiro ustrezne socialne 
zvrsti jezika. Ico je suveren gospodar položaja, predvsem hoče čim bolj 
prizadeti Mopedistovo čast in njegov ponos. Poniža ga tako, da ga na-
govarja v pokraj inskem pogovornem jeziku (enkrat uporabi celo na-
rečno obliko vprašalnice kaj), ka j t i s tem uveljavlja prepričanje , da 
Mopedist razume edino to socialno zvrst jezika in na ta način zasme-
huje njegov socialni položaj. 
Analiza pogostnosti nezbornih značilnosti v čustveno izpostavljenih 
govornih položajih kaže, da je Jovanovič upošteval večjo frekventnost 
le-teh kadar osebe govorijo v afektu kot pa kadar govorijo normalno. 
Za primerjavo sem v Ičevem govoru analiziral 800 besednih enot, izgo-
vorjenih v afektu in 800 normalno izgovorjenih, oboje v dialogu z Mišo. 
Tako je v normalnem govoru 16 primerov nezbornih glasoslovnih značil-
nosti, v čustveno izpostavljenem pa 27. Še večja je razlika v uporabi ne-
zbornega besedja, kjer je v normalnem govoru 38 primerov nezbornih 
besed, v govoru v afektu pa kar 98. 
I) — Pisava nezbornih glasoslovnih značilnosti 
Nezborne glasoslovne značilnosti zapisuje Jovanovič v glavnem 
ustrezno, seveda pa to tudi ni nobena težava, sa j izpuščenih samoglas-
nikov in soglasnikov enostavno ne zapisujemo, spremenjene glasove pa 
pišemo na isti način kot v zbornem jeziku. 
Poseben problem je le pisanje polglasnika, za katerega Toporišič 
predlaga, n a j se piše tako kot v zbornem jeziku, torej s črko e. Jova-
novič ga liusprotno sploh ne zapisuje (tuko je tudi v zbornem jeziku 
pred glasom r, ki je v položaju med dvema soglasnikoma ali pd.), piše 
torej kr, k, prtaknla, kokr, nč, čudn, vidni, kt, dobr, rt. Seveda tak zapis 
nikakor ni idealen, ker pomeni rušenje sistema (prim, izgovor anč, art 
namesto nač, rat), vendar pa se z malo va je tudi tako pisane besede 
lahko hitro berejo, zato je verjetno še vedno boljši od zapisa ker, ke, 
prtakenla, koker, neč, čuden, videm, ket, dober, ret. Ce pa že hočemo 
biti popolnoma dosledni, moramo priznati, da bi se sčasoma z vajo na-
vadili tudi na zapis polglasnika s črko e, zato vprašanje o tem, katera 
možnost je ustreznejša, za zdaj ostaja odprto. 
Jovanovičeva pisava pogovorne variante prislova tudi — tut, ko 
namesto zvenečega soglasnika d, ki se izgovarja pred samoglasnikom, 
piše njegovo nezveneče nasprotje t, kot se izgovarja na koncu besede, 
kamor pride soglasnik po redukciji i-ja, pa je precej neprimerna. Prvič 
zato, ker taka pisava besedo, ki se je z izgubo i-ja že tako oddaljila od 
svoje prvotne glasovne podobe, ki je nosilec pomena, naredi še teže 
razumljivo, drugič pa zato, ker pri tem sploh ni dosleden, saj bi moral 
tako pisati tudi vse ostale besede, pri katerih se reducira samoglasnik na 
koncu besede in se pre j zveneči soglasnik, ko pr ide na konec, izgovarja 
nezveneče (npr. ta drug, lub), prav tako pa bi moral pisati tudi vse 
ostale besede, pri katerih pišemo v zbornem jeziku na koncu besede zve-
neči soglasnik (kot se izgovarja pred samoglasnikom), čeprav se izgo-
var ja nezveneči soglasnik. Drugi ugovor proti pisavi tut namesto tud pa 
izhaja iz dejstva, da se v nekaterih primerih d na koncu besede niti 
ne izgovarja nezveneče, ampak zveneče, tako kot pri predlogu od, kadar 
se naslednja beseda začenja s samoglasnikom, zvočnikom ali zvenečim 
soglasnikom. Pri Jovanoviču se od treh primerov (tut jaz, tut mene, tut 
že mislu) izgovarja tako vsa j pri zadnjem, kjer se enklitika že izgovarja 
s k u p a j z naglašenim prislovom. 
Neprimerno je tudi zapisovanje dvoustičnega o v besedah nauš, fouš 
in zagraužal s črko u, ker bi ga po sistemu knjižnega jezika normalno 
moral pisati s črko v, torej naoš, fooš in zagravžal. 
K pomanjklj ivostim lahko štejemo pisavo poudar jene besede, k jer 
poudarek grafično nakaže tako, da piše posamezne zloge ločeno, a zdru-
žene v besedo z vezajem: Zapi-ši ga. V tem primeru ima priviligiran 
položaj zlog -ši, ki ni nosilec naglasa; tako pride do dveh poudar jenih 
zlogov v besedi. Po mojem mnenju bi bil boljši tak zapis, ki bi grafično 
ločil naglašeni zlog v besedi, ki je konkretno -pi-, torej Za-pi-ši ga. Prav 
dobro pa je Jovanovič na tak način zapisal poudarjeno izgovorjavo 
dveh besed, ko je z ločenimi zlogi ponazoril pretrgano govorjenje, pri 
katerem je beseda sicer razdeljena na zloge, a se prav ti zlogi med sabo 
vežejo v enoten sklop dveh besed: Ni-sem-žej-na. 
Prav tako je povsem upravičena in uspešna tudi pisava dveh pre-
vzetih besed (okay in fair) ki jih piše fonetično — po izgovorjavi jih 
je p r i l a g o d i l s l o v e n s k e m u č r k o v n e m u s i s temu. T a k o n a m e s t o okay p i š e 
okej in n a m e s t o fair fer. 
Med slabostmi v pisavi naj omenim še nedosledno pisavo besede 
avtostop, ki jo Jovanovič piše kar na tri različne načine. Y naslovu jo 
piše skupaj: Aotostop (3); v samem besedila pa jo obakrat piše na-
razen, vendar piše enkrat sičnik s, drugič pa šumnik š: P a siliš se z 
avto stopom, ko ti sploh ne paše (13); Otroka ne moreš vlačit na avto 
štop, ne? (12). 
Jovanovič ne spoštuje norme slovenskega knjižnega jezika tudi v 
naslednjih dveh primerih, ko piše skupaj namesto narazen: odzadaj, 
odspreda j. 
I I — N e z b o r n o v o b l i k o s l o v j u 
Najprej moramo omeniti pogostnost nezbornih oblikoslovnih zna-
čilnosti: veliko manj jih je kot značilnosti drugih jezikovnih plasti (in 
so pretežno podane že s samimi glasoslovnimi značilnostmi). Oblikoslov-
ne nezborne značilnosti se uveljavljajo enako v vseh nezbornih socialnih 
zvrsteh jezika, zato jih bomo obravnavali enotno kot nezborne značil-
nosti ne glede na posamezno jezikovno zvrst. 
1. Določna oblika pridevnika se izraža z nesklonljivim spolnikom 
ta: Cist ta prav žongler (4, M); bom že rekla ta starmu (6, Z); Kako pa 
ta drug dobijo? (6, Z). 
2. Nczborna je raba tožilnika namesto rodilnika ob zanikanem po-
vedku: Ti, človek, a ti ne poznaš osnovna pravila vljudnosti? (9, I) . 
Možno je, da se je Jovanoviču zapisala tožilniška oblika pod vplivom 
bolj ustaljene rabe te fraze, ko povedek ni zanikan in je tožilnik edino 
možen: a ti poznaš osnovna pravila vljudnosti? 
3. Beseda cekar se v zbornem jeziku sklanja tako, da se osnova po-
daljša z j, torej cekar секагја in množina cekarji cekarjev; sklanjatev, 
ko v vseh ostalih sklonih razen imenovalnika ednine izpade a in se go-
vori cekar cekra in množina cekri cekrov, pa je nezborna: Pred seboj 
rine kolo, na katerem je obešenih nekaj cekrov z robo (6); Razkazuje 
секте (6). 
4. Tako je tudi zanikovanje s kakšno kletvico ali vulgarizmom, na-
mesto z nikalnico ne: Drek — bi se peljala (3, I ) ; Ti si — hudiča — 
dopuščala možnost (12, I ) ; Hudiča sva na svežem zraku (12, I ) . 
5. Nezborna je raba osebnega zaimka ti, ki se, razen če ni poudar-
jen, v zbornem jeziku sicer izpušča: A ti resno misliš, da sem jaz zate 
nekakšna ovira ali kaj? (3, I ) ; Kaj pa ti veš, kaj si je 011 mislil? (4, M); 
Pismo rosno, kako si ti za luno (4, I ) ; Kaj ti misliš, da je ona? (6, M); 
Česa jih je strah, ti prekleti bebec? (7, I ) ; Zdaj mi pa, prosim, daj ti 
tisti dvojni с (8, M); Ti, človek, a ti ne poznaš osnovna pravila vljud-
nosti? (9, I ) ; Pejt ti mal v rt in me nehi zajebavat (9, Š). 
6. Bolj nezborne kot zborne so daljše oblike (normalna oblika + le) 
nekaterih kazalnih zaimkov in krajevnih prislovov: Ali je tisto tamle 
golob ali kura? (5, M); Tistole tamle (5, M); Kdaj misliš, da čistijo tole 
cesto? (5, I ) ; Tisti fant tamle gre pa v Koper (12, I ) ; Ti si si izmislila 
takele počitnice, ne jaz (12, 1); Hodiva semle kot dva cepca vsako jutro, 
zvečer pa nazaj (12, I ) ; M i š a . . . , zapoj tole (13, I ) ; Ali pa tole (13, I) . 
7. Nezborno je samostalniško izražanje svojilnosti s predlogom od, 
namesto pridevniškega s pripono: Zakaj si vzela od Markota pištolo? 
(9, I). 
8. Nezborna je tudi oblika orodnika, kjer ima kljub dvojinski šte-
vilčni določitvi namesto končnic za dvojino končnice za množino 
moškega spola: — ali ima prelahek avto in misli, da bo v vetru bolje 
zanj, če ga obteži z doemi klinci (4, I). 
9. Ženska oblika pridevnika bolan, ki med zvočnikoma l in n ne iz-
gubi a-ja, je nezborna: Bolana stara mačka, ki je bla že na tem, da 
crkne, je prečkala cesto (5, I). 
10. Taka je tudi raba besede dopust, ki je edninski samostalnik, v 
množini: Ljudje gredo na dopuste, polne avtomobile imajo (7, M). 
Sem sodita nekako še zadnji dve oblikoslovni značilnosti, ki sta ne-
zborni zgolj zato, ker ne upoštevata norme slovenskega knjižnega jezika, 
sta torej samo napaki, ki se ne govorita v nobeni nezborni socialni je-
zikovni zvrsti; seveda ju moramo šteti k pomanjkljivostim Jovanovi-
čevega besedila. 
11. Po običajnem zgledu deležnika na -č je jovanovič skonstruiral 
podoben deležnik tudi iz glagola peljati; pravilnejša oblika bi bila vozeč: 
potem strelja v mimo peljoče avtomobile (9). 
12. Napačna je raba dovršnega glagola reči namesto nedovršnega 
glagola praviti: To reče statistika, ne jaz. (7, I ) . 
Na koncu moramo vendarle ugotoviti, da Jovanovič dovolj uspešno 
vključuje tudi nezborne oblikoslovne značilnosti v celoto nezbornega 
izražanja. 
III — N e z b o r u o b e s e d j e 
Podoba nezbornega besedja v Avtostopu je dokaj pisana, saj sega od 
pogovornih, nižjepogovornih in žargonskih izrazov vse do grobih vul-
garizmov, psovk in kletvic, ne manjka pa tudi nekaj tujejezičnih besed. 
Po takšni raznovrstnosti se od slovenskih proznih piscev Jovanoviču 
približujejo edinole še pisatelj Pavle Zidar in nekateri predstavniki 
mlajše generacije, ki pa doslej še niso objavili obsežnejših tekstov. Vse-
kakor lahko tako uporabo besed različnih jezikovnih zvrsti in različne 
stilne vrednosti označimo za močno približevanje resničnemu, živemu 
govoru predstavnikov mlajše generacije, kakršna sta Miša in Ico, pa 
tudi Štopar, torej za zelo pozitivno. Seveda pa je zelo vneta raba ne-
katerih izrazov »nižjih socialnih plasti«, predvsem tako imenovanih 
erotolaličnih in kaprolaličnih izrazov v današnji preveč »moralni« 
družbi še vedno lahko dvorezen meč, ker verjetno prav zaradi preobi-
lice vulgarizmov, kletvic in psovk (podobno kot je zaradi tega imela 
težave s cenzuro Hladnikova Maškarada) ekranizacija Jovanovičevega 
Avtostopa tako dolgo ni doživela svojega javnega krsta na ljubljanski 
televiziji. 
Od popisa žargonskih in pogovornih besed bom ločil popis besed, 
ki se uvrščajo v omenjeni jezikovni zvrsti samo v prenesenem pomenu, 
sicer pa so nevtralno zborne. Ob tem se bo pokazalo tudi verjetno sploš-
no veljavno dejstvo, da zajema pogovorni jezik, še bolj pa žargon, pre-
težno besedje iz zbornega jezika, ki mu samo spremeni pomen, manj 
pa tvori po glasovni podobi (zvočnem liku) povsem samosvoje besede. 
P o g o v o r n e b e s e d e : borša 'vrečasta torba za čez ramo' (3) ; bri-
gati 'meniti se za kaj' (4, M, 8 ,1 ) ; frajer 'moški, ki se vpadljivo vede in 
oblači' (4 ,1) ; cuker 'bonbon' (5, M); zafecljati se 'zatakniti se' (5); crkniti 
'poginiti' (5, I) ; frajla 'gospodična' (6, Ž); brigati 'tikati se česa' (6, M); 
policaj 'miličnik' (6, M); zaenkrat 'za zdaj' (8); to ni fer 'to ni pošteno' 
(9, I); špricati 'brizgati' (10); crkniti 'ugasniti' (10, I) ; pasati 'ustrezati' 
(11, Š); vic 'šala' (11, I, Š); zastopiti 'razumeti' (11, I) ; hecati se 'šaliti 
se' (12, I) ; naenkrat 'nenadoma' (12, M); iti se 'pretvarjati se' (13, I). 
P o g o v o r n e b e s e d e v e n e m s a m e m p o m e n u , s i c e r 
z b o r n e : Pa kaj je pol? (3, I, 2 X ) ; Jaz kr gledam 'čudim se' (6, Ž) ; 
Nihče se ne zmeni za vozila, ki letijo mimo 'drvijo' (6); Podkupuješ ga ti 
s svojim večnim lizanjem, cmokanjem in mečkanjem, ker ga hočeš imet 
samo zase ljubkovanjem, glasnim poljubljanjem, močnejšim ljubkova-
njem' (9,1) ; če ti bo moja dioptrija odgovarjala 'ustrezala' (9, Š); za en 
cajt 'nekaj' (9, Š); spozna, da je pretrdo zastavil 'začel' (9); Pusti že en-
krat mojo mamo pri miru 'vendar' ( 1 2 , 1 , 2 X ) . — Pogovoren je tudi a v 
pomenu kaj, ali, mur: Miša, a ti resno misliš, da sem jaz zate nekakšna 
ovira ali kaj? (3, I , 23 X ) ; A je to sploh važno? (4, M, 8 X ) ; Masta p a 
tut smolo, a ne res? (6, Ž, 3 X ) ; A se masta vidva sploh namen premak-
nit kam naprej? (11, Š, 2 X ) . — Sem spada še vezalni pa: mimogrede, 
p l f . . . — pa je šel (4, I , 12 X ) ; sam leži pa bere (6, Ž, 4 X ) ; misli, da 
sva — kar tako — fant pa punca (6, M, 3 X ) . 
N i ž j e p o g o v o r n e b e s e d e : zrajcati 'spolno vzburiti ' ( 4 , 1 );paru-
dajz 'paradižnik' (4 ,1) ; zubremzati 'zavreti ' (6, M ) ; martrati se 'mučiti se' 
(6 ,Ž) ; fehtati 'prositi' ( 6 ,Z) ; rajtati 'misliti' ( 6 ,Ž) ; žihr 'lahko' ( 6 , 2 ) ; m e 
prao firbec matru 'sem prav radovedna' (6, Ž); urajmati se 'posrečiti 
se' (6, Ž); zagravžati se 'priskutiti se' (9, Š) ; glih 'ravno' (9, I ) ; cajt 
'čas' (9, Š) ; plač 'prostor' (9, I) ; sekirati se ' razburjati se' (10, M ) ; afne 
guncati 'delati kaj neobičajnega, smešnega' (11, Š) ; dren delali 'biti v 
napoto' (11, Š); lavfati 'teči' (11, 1); crkavati 'giniti' (11, Š) ; fovš 'na-
pačno' (13, M) . 
Ž a r g o n s k e b e s e d e : nervirati sc 'vznemirjat i se' (3); jebe se jim 'vse-
eno jim je' (3 ,1) ; ne ga srat 'ne govori neumnosti' (3 ,1 ) ; pizda 'dekle' (4 ,1 ) ; 
ga obteži z doemi klinci 'z dvema človekoma' (4, I ) ; kapirali 'razumeti' 
(4, M); relaksirati 'počivati ' (5); оке j 'v redu' (5, I ) ; popeniti 'razjeziti 
se' (8); klanfe 'neumnosti' (9, Š) ; frtrotlan 'nor' (11, Š) ; popizdili 'po-
divjati ' (11, I ) ; srati ga 'delati neumnosti' (11, Š); za štos 'za zabavo' (II , 
I ) ; hit 'popularna popevka' (13, 1). 
Ž a r g o n s k e b e s e d e v e n e m s a m e m p o m e n u , s i c e r 
z b o r n e : Ilotel je že ustavit, potem pa je potegnil 'povečal hitrost 
avtomobila' (3, I ) ; Potuhnjen in nevaren tip 'človek' (3, M); Takih pizd, 
ki se smehljajo, je na tone 'ogromno' (4, I ) ; — ali je zaspan in hoče imet 
budilko 'nekoga ob sebi, da ne bi zaspal ' (4, 1); Namaka se 'kopa se' (6, 
I ) ; bom že rekla ta starmu 'možu, očetu' (6, Ž); Prvi , ki bi mu počila 
guma, bi bil kifeljc 'miličnik' (7, 1); Potem bodo pa sploh šibal, kot da 
nas ni 'drveli' (8, 1); že štirinajst dni oisioa na tem istem placu 'sva' 
(9, I ) ; A si pritegnjena? 'nora' (10, 1); Dobra mačka 'ženska' (10, Mope-
disl); Mopedist razjaha 'stopi z motorja' (10); v tem prihaja na prvi tir 
I co 'na prizorišče dogajanja' (10); Za-pri že enkrat, lepo te prosim, zapri 
'utihni' (12, I ) ; O b m i r u j e t a , zverižena, penasta in solzna 'zadihana' (12). 
V u l g a r i z r n i : V u l g a r i z m e l a h k o d e l i m o v d v e s k u p i n i . V p r v o 
s p a d a j o i z r a z i , k i so v zvez i z g e n i t a l i j a m i , v d r u g o p a t a k i , ki so v zvez i 
s f e k a l i j a m i . N a j p r e j p r v a s k u p i n a v u l g a r i z m o v (sem s p a d a j o s e v e d a t u d i 
i z r a z i v z v e z i s k o i t u s o m ) : Kurbu. S a m e kurbe, s a m e p r e k l e t e kurbe (3, 
I, 3 X ) ; J ehe se jim, to je (3, I, 2 X ) ; Pička trapasta (4, 1,-2 X ) ; Prav 
svinjsko te je pofukal z očmi (4, I); Takih p izd, ki se smehljajo, je na 
tone (4, I, 3 X ) ; Pejt ti mal v rt in me nehi zajebavat (9, Š); Jasno, take 
tipe je treba zajebaoat do smrti (10, I); Vie je v tem, da ne popizdiš 
(11, I); Ico — kurba si, kurba (12, M). 
V drugo skupino gredo naslednji vulgarizmi (h katerim prištevamo 
tudi izraze v zvezi z defekacijo): Drek — bi se peljala (3, I); Ne ga srat 
(3, I, 2 X ) ; Jaz bi se maščeval za vse krivice, ki sem jih doživel na tej 
prekleti usrani cesti (8, I); Pejt ti mal v rt (9, Š); Tut mene ne bo nihče, 
če ga bosta tkole srala (11, Š); Dobr ga serjeta, ja (11, Š); Merde, alors 
(11, Voznik 3); Sranje (12, I); Drek (13, M). 
Kljub taki množici vulgarnih izrazov moramo vsekakor priznati, da 
so vsi Jovanovičevi vulgarizmi vedno polno funkcionalni. V tekst se 
vključujejo enako kot vsi ostali nezborni izrazi in nikdar niso rabljeni 
iz mode, sami zase, kajti vedno je neki imencionalm korclat, ki ga vul-
garizem označuje; niti enega primera ni, da bi bil vulgarizem uporab-
ljen samo kot mašilo, kot je to pogosto v tinejdžerski (najstniški) go-
vorici. 
K l e t v i c e : Pismo rosno, kako si ti za luno (4, I) ; — ali je pa to 
preprosto v skladu z ne vem kakšno njegovo jirekleto fiksno idejo (4, I, 
4 X ) ; a ti ne gre to preklemansko kolo in poč na vsem lepem (6, Z); Je 
pa tut hudič čudu, da vama noben ne ustav (6, Z); ampak tole se vleče, 
madonca, kolk? (6, Z); Križ božji, da se vama lub (6, Ž); Daj, ugasni ta 
prekleti tranzistor (7, M); Prmajduš, da s t a . . . (11, Š); Ja jebenti — 
kako — kaj pa je pol? (11, S); Madonca — sta dobra (11, S); Sacré dieu 
(11, Voznik 3); Ti si — hudiča — dopuščala možnost (12, I, 2 X ) ; Je-
benti . . . jebenti... jebenti... jebenti... (14, I). 
P s o v k e : koz a (3, I); se ti je nek bebec iz avta nasmehnil (4, I, 
3 X ) ; Mogoče si je mislil: Glej jo prasico (4, I, 2 X ) ; Krava (4, I); Kaj jo 
pa briga, babo? (6, M); še hujši pa so Holandci, ti so prav šufti (7, I); 
Vsak cepec vidi, da Stopava (8, I) ; Vosu (8, M); A veš, da si težak kre-
ten? Konj... (8, I); Sita sem je do grla, čarovnica stara, zoprna ... (12, 
M); Pojdi že enkrat domov k tistemu pankrtu (12, I); prašiča hudičeva, 
Ico — kurba si, kurba . . . (12, M); Bedak (13, M). 
Pri psovkah je zanimivo, da se beseda ne ravna po spolu osebe, ka-
teri je namenjena, temveč se psovke ženskega spola mirno lahko nana-
šajo na osebo moškega spola in obratno. Tako poimenuje Miša Ica s 
prašiča hudičeva in kurba, Ico pa Mišo s težak kreten, konj in bebec. 
P r e v z e t e b e s e d e : Kot tujke izstopajo iz Jovanovičevega bese-
dila le tako imenovane c i t a t n e b e s e d e oziroma fraze, tj. besede, ki 
obdržijo za slovenski knjižni jezik neobičajno glasovno podobo, ne pa 
tudi ostale prevzete besede ( o k e j , fer, relaksirati, itn.). Take fraze so: 
Srveet language of love 'sladki jezik ljubezni' (5); Le même jeu 'ista igra' 
(5); Mopedist z grozo spoznava svoj faux pas 'svojo zmoto' (10). Sem 
spada še govor Voznika 3, ki je Francoz: Ah — non. Non. On ne rigole 
pas comme ça, a. Qu'est-ce que vous prend? . . . Quoi donc? On ne fait pas 
des bêtises comme ça. On ne se mocque pas avec des gens de cette 
manière . . . Je pourrais bien appeller la police, m o i . . . Merde, alors . . . 
Sacré dieu (11). — 'Га krajši tujejezični del se v Jovanovičev slovenski 
tekst ne vključuje v celoti. Na bralca učinkuje samo s svojo glasovno 
podobo, ne pa tudi z besednimi liki kot nosilci pomena. Seveda pa 
s tem še ni rečeno, da nima nobene sporočilne vrednosti odlomek kot 
celota, zakaj vsak Slovenec, tudi tisti, ki ne zna niti besedice francosko, 
iz same govorne situacije približno spozna, o čem Francoz govori. Spo-
ročilni akt torej poleg vidne (in v TV-ekranizaciji poleg slušne) ne po-
trebuje še običajne pomenske relacije. 
Pri vulgarizmih, kletvicah, zamolku in popolnih ponovitvah (zadnji 
dve kategoriji obravnavani pri govorni skladnji) navajam po en primer 
tudi iz tega dela besedila, predvsem kot dokaz Jovanovičeve dosled-
nosti, da tudi v tujejezičnem zapisu upošteva nekatere nezborne in 
govorne značilnosti. 
Tudi pri nezbornem besedju je potrebno preveriti d i s t r i b u c i j o 
nezbornih značilnosti glede na posamezne osebe TV-igre, kajti analiza 
le-te lahko potrdi ali zavrže ugotovitve o razvrščanju govora oseb po 
posameznih socialnih jezikovnih zvrsteh, do katerih sem prišel po po-
li isu nezbornih glasoslovnih značilnosti. 
Iz analize je razvidno, da se je tudi tu Jovanovič odločil za karak-
terizacijo s kvantiteto nezbornih značilnosti, pri kateri posamezne osebe 
uporabljajo nezborne značilnosti različnih socialnih jezikovnih zvrsti, 
razlika je samo v njihovi pogostnosti. V 250 besednih enotah uporabi Žen-
ska povprečno 15 nezbornih besed, Stopar 10, Ico 5 in Miša 1, torej gre 
za razmerje 15 : 10 : 5 : 1. Iz tega izhaja logičen sklep, da tudi po distri-
buciji nezbornih besednih značilnosti lahko uvrstimo Žensko v območje 
narečne socialne jezikovne zvrsti, Štoparja v območje nižje pogovorne 
zvrsti, Ica v območje pogovorne in Mišo v območje zborne socialne jezi-
kovne zvrsti. 
IV — G o v o r n a s k l a d n j a 
Pri obravnavi skladenjske jezikovne plasti moram omeniti isto, kar 
je bilo rečeno že pri popisu nezbornih oblikoslovnih značilnosti: da se 
uveljavljajo nezborne značilnosti v vseh nezbornih socialnih jezikovnih 
zvrsteh enako, ker tu ne gre toliko za nasprotje zbornost — nezbomost 
(kakor je to ugotovil že Jože Toporišič in za njim še Tomo Korošec), pač 
pa predvsem za nasprotje pisnost — gooornost. Za vse nezborne jezi-
kovne zvrsti je namreč v nasprotju z zborno zvrstjo, ki je predvsem pi-
sana, značilno, da so predvsem govorjene. Namesto o nezbornih skladenj-
skih značilnostih je torej veliko bolj umestno govoriti o govornih skla-
denjskih značilnostih. Seveda ima Jovanovičevo besedilo, ki je v bistvu 
en sam dialog, prav za izrabljanje vseh vrst teh značilnosti izredno ve-
liko možnosti. Pričakovati smemo torej, da bo Jovanovič tudi tu mož-
nosti v polni meri izkoristil. 
1. Z a m o l k i : V prvo skupino zamolkov spadajo taki, ko govoreči 
s premorom nadomesti vulgarno besedo, ki naj bi sledila: Mogoče si je 
mislil: Glej jo prasico, to bi pa . . . , če ne bi bio tistga tipa zraven (4, 1); 
Pa ne boš menda . . . slekla se tukaj, na sredi ceste, kot kakšna . . . (10, 1). 
— V drugo skupino sodijo zamolki, ki nastanejo zato, ker govoreči sredi 
stavka razmišlja, kako bo nadaljeval z govorno vsebino: Na filmu, 
ja . . . to že, ali pa na televiziji (5, I, 7 X ) ; Ja . . . , kokr jaz takole vidni, 
— pa jih velik fehta, ampak vsi dobijo (6, Ž, 4 X ) ; Na, mama, vžemi jo, 
da še boš branila pred roparji, pred cestnimi roparji, v e š . . . k so hu-
dobni (9, M, 3 X ) ; J a : . . . p a so se mi mal zagraužal tisti pregovori, saj 
veš — kdor prej pride, prej m e l j e . . . in podobne klanfe (9, Š). — Tretjo 
skupino zamolkov tvorijo primeri, pri katerih se zaradi kakršnegakoli 
vzroka na koncu povedi pretrga stavčni vzorec, ki tudi ostane neizpol-
njen: bom že rekla ta starmu — k sem ga lepo prosila, naj gre on i/, 
avta m, on pa da ne i n . . . (6. Z, 2 X ) ; M i d v a . . . p r a v z a p r a v . . . (7, M, 
2 X ) ; Je pourrais bien appeller la police, moi . . . (11, Voznik 3); Lahko 
bi kam šla, zares šla, na d o p u s t . . . , ampak ti tako sovražiš mojo mamo, 
da ji ne zaupaš otroka niti za en sain dan, tako je . . . (12, I). — V četrto 
skupino spadajo zamolki, ki so posledica govora v močnem afektu: 
Mojemu otroku ne boš, ne boš, razumeš . . . , on n i . . . , prašiča hudičeva, 
Ico — kurba si, kurba . . . , nikar ne reci t e g a . . . še enkrat (12, M, 2 X ) ; 
Sovražim ga . . . , da veš . . . pa je . . . ti si, t i . . . pejt in ga mej, čisto zase 
(12, I, 3 X ) . 
2. P r e s k o k i : Tudi pri preskokih lahko vse primere delimo, in 
sicer v dve skupini, ki se po svoji naravi ujemata z drugo in četrto 
skupino pri zaniolkih. V prvo se uvrščajo naslednji preskoki: Glej jo — 
tvoja prijateljica prihaja (6, M); Kupvala sem, a ti ne gre to prekleman-
sko kolo in poč na vsem lepem (6, Z); Tko sem bla besna — in še v tej 
vročin — aaa, bom že rekla ta starmu — k sem ga lepo prosila, naj gre 
on iz a v tam, on pa da ne i n . . . (6, Z); Ja, . . . kokr jaz takole vidni, — 
pa jih velik Celita, ampak vsi dobijo (6, Z); Sita sem je do grla, čarov-
nica stara, zoprna (12, M). — V drugo skupino sodita sledeča primera: 
Mojemu otroku ne boš, ne boš, r a z u m e š . . . , on ni . . . , prašiča hudičeva, 
Ico — kurba si, kurba (12, M); Sovražim ga . . . , da veš . . . pa je . . . ti si, 
t i . . . pejt in ga mej, čisto zase (12, I). 
3. S a m o s t o j n e b e s e d i l n e e n o t e v e n i p o v e d i : Pri 
tej govorni skladenjski značilnosti gre za nekakšno vsoto dveh ali več 
prostih ali zloženih stavkov, ki se sicer piše skupaj kot ena poved, ven-
dar pa so njeni deli skladenjsko (z veznikom ali brez njega) povezani 
med seboj kaj rahlo. Taka oblika povedi nastane zaradi posnemanja go-
vora, kjer stavke večkrat vežemo med sabo samo s kopičenjem. Dvo-
delni primeri: O, pa se, pa še kako (13, I, 15 X ) ; Jebe se jim, nič dru-
gega ni (3, I) ; Ker me moli, na živce mi gre (5, I) ; Šu hujši pa so Ho-
landci, ti so prav šufti (7, I); Okitil te bom, pa še sebe, naj mislijo, da 
sva hipija (8, 1, 4 X ) ; in večdelni primeri: S pij dvojni c, za žejo, no 
(4, I); Dihava svež zrak, na prostem sva, počivava (5, I) ; Zastrupi se, 
kur daj ..., kùdi, ti kar kadi, slo na dan, če hočeš, fina pljuča boš imela 
(6, I); bi se torej normalno pisali: O, pa se. Pa še kako; Jebe se jim. Nič 
drugega ni; Ker me moti. Na živce mi gre; Se hujši pa so Holandci. Ti 
so prav šufti; Okitil te bom, pa še sebe. Naj mislijo, da sva hipija; in: 
S pij dvojni c. Za žejo. No; Dihuva svež zrak. Na prostem sva. Počivava; 
Zastrupi se, kar daj... Kadi, ti kar kadi, sto na dan, če hočeš. Fina 
pljuča boš imela. — Seveda tudi pri drugih osebah TV-igre lahko zasle-
dimo podobne primere: Taka sem, + kaj češ (4, Al, 9 X ) ; Saj je poletje 
+ to so moje počitnice (10. M); P a jo res slabo vzdržujejo, revico, + glej, 
kako je popokana (8, M. 5 X ) ; Potem se pa ločiva, + dajva, vsak zase 
(3. M); Dokazovat otroku ljubezen z igračami je neumno, to sam veš, + 
to je podkupovanje, nič drugega (9, M); Kr sfehtajo, kaj? + vidva pa 
nč (6, Z, 3 X ) ; Una frajla, hčerka, veste, — za nobeno rabo, za nobeno 
rabo, + sain leži pa bere, k dab jetko mela, vam povem (6, Z); Tut 
prtaknla se ne bom za južno, naj si kuhajo kokr vejo in znajo, + tut 
prtaknla se ne bom (6, Z). Posebno lepo je razvejan naslednji primer iz 
leovega govora: Podkupuješ ga ti s svojim večnim lizanjem, cmokanjem 
in mečkanjem, ker ga hočeš imet samo zase, + kar daj, izvoli, stlači si 
ga nazaj v maternico, da boš srečna (9). 
4. I z p u s t i : To vrsto govornih skladenjskih značilnosti lahko glede 
na to, kaj je izpuščeno, delimo na več skupin. V prvo sodi precej pogosto 
izpuščanje sedanjiške oblike pomožnika glagola biti: Kurba /je/ (3, I, 
3 X ) ; S a m e k u r b e , s a m e p r e k l e t e k u r b e /so/ (3, 1, 2 X ) ; Koza /si/ (3, I, 
4 X ) ; Brez v s a k e g a smis la /si/ (8, I ) ; Jaz /sem/ t u d i (5, I) ; P o t u h n j e n in 
n e v a r e n t i p /si/ (3, M, 7 X ) ; Čis t ta p r a v žongler /sem/ (4, M); F o u š /je/ 
(13, M); Vroč ina za zno r t /je/, a ne k a j ? (6, Z); U n a f r a j l a , h č e r k a , veste , 
— /ni/ za nobeno rabo (6, Z); Dobra mačka /si/ (10, Mopedist). — Dosti-
krat se izgubi tudi deležnik na -1: Skupaj bova /ostala/ (3, I) ; Boš /po-
jedla/ en paradajz? (4, I, 2 X ) ; Kaj bi pa jaz /delal!? (4, I) ; Kaj bi z 
njim /poče la /? (6, I) ; Saj je ni zanalašč /povozil/ (6, I) ; Nč /nisva dobila/ 
(6, I); Plin /bodo pritisnili/ do konca, — pa /rekli/ zdravo (8, I) ; Ne bi 
/jedla/ (4, M, 2 X ) ; Kaj bi jaz /naredila/ z njimi? (8, M); Mojemu otroku 
ne boš /tako govoril/, ne boš, razumeš (12, M); Se zmerom nč /nista do-
bila/? (6, Z); Kaj /bosta storila/ potlej? (6, Z). — Izgubita se nedoločnik 
in sedanjik: Miša, nehaj /me vznemirjati/ (8, I) ; Ze spet /me/ začenjaš 
/razburjati/, a ne? (8, I); Kam pa /greste/ vi? (12, I) ; Potem se pa ločiva, 
dajva /stopati/ vsak zase (3, M); A /me/ že spet začenjaš /razburjati/? 
(13, M); — k sem ga lepo prosila, naj gre on iz avtam, on pa da ne 
/more/ i n . . . (6, Z); Kaj pa vidva /počneta/? (6, Ž); Kr sfehtajo, kaj?, 
vidva pa nč Ine ukreneta/ (6, Z); Par ur /preteče/ — pa je (6, Z); Ja, 
treba bo počas /oditi/ (6, Z); Kam pa /gresta/? (12, Voznik 4); /Grem o/ 
Koper (12, Voznik 4). — Izgubi se samostalnik: Zbrala sva ga in konec 
/besedi/ (5, I); Zastrupi se, kar daj . . . , kàdi, ti kar kàdi, sto /cigaret/ na 
dan, če hočeš (6, I ) ; /Mimovozeči/ Bo že ustavil, če bo hotel (8, I ) ; A ti 
je crknu /motor/? (10, I ) ; Za-pri že enkrat /usta/ (12, I ) ; Si videl tistega 
/voznika/, kako se mi je nasmehnil (3, M); To je zato, ker doma vozijo 
po levi /strani ceste/ (7, M); Ves dan z g u b i m . . . tako p a . . . vsaj nekaj 
/zadoščenja/ (10, M); Ja, sej ni dost /stvari/, par malenkosti, pa se koj 
nabere (6, Z); Tut prtaknla se ne bom / p r i p r a v / za južno (6, Ž); Par ur 
— pa je /zadeva opravljena/ (6, Z); Kaj pa, če ne bo nič /uspeha/? (6, 
Z). — Izgubi se prislov: Greva /domov/ (13, I ) ; Jaz sem šla zadnjič, ti si 
/danes/ na vrsti (9, M). 
5. O s a m o s t a l j e n i s t a v č n i č l e n : Tu gre za stavčni člen, 
ki se v govoru izloča iz stavka in mu sledi kot samostojna poved. Osa-
mostaljeni stavčni člen je lahko osebek: Ti si ravno tako kriv kot jaz. 
Pa tvoja mama (12, M). — Lahko je povedck: Potuhnjen in nevaren tip. 
Tak zgledaš (3, M). — Lahko je prislovno določilo: Človek bi moral 
imet svojo lastno metlo in lepo pometat. Vsak dan (5, I) ; Miša, napra-
viva se, kot da sva mrtva. Za štos (11, 1). — Lahko je tudi prilastek: 
Včeraj je nekdo vrgel skozi okno škatlico kenta, verjetno je mislil, 
da je prazna, pa sem jo pobrala — tako za štos — in pomisli, notri je 
bila še ena cigareta. Čisto dobra (6, M); A maš kaj kreme? Za mazat 
(10, I). 
6. N e z b o r n i b e s e n i r e d : Hotel je že ustavit, potem pa je 
potegnil, ko je videl, da si ti z mano /je pa/ (3, M); Jaz sem samo rekla, 
da se je nasmehnil, ne pa da si je kaj mislil /rekla samo/ (4, M); Tega 
ti včeraj nisem povedala /Včeraj ti tega/ (6, M); Morbit se pa dons vama 
le urajma /vama pa dons/ (6, Ž); To je zato, ker doma vozijo po levi in 
jih je tukaj strah /vozijo doma/ (7, M); Nikdar ti ne bo v življenju 
ustavil Holandec /v življenju ti ne bo/ (7, I); Ker so pizde in ker imajo 
poln prtljažnik konzerv, zato /Zato, ker s o . . . / (7, I); Čeh ustavi samo, 
če mu poči guma in te prosi potem, da mu jo pomagaš zamenjat /potem 
prosi/ (7, I); Malo se je upiral, potem pa je odnehal /je pa/ (10, I); Pa ne 
boš menda... slekla se tukaj, na sredi ceste, kot kakšna . . . /se ne boš 
m e n d a . . . slekla/ (10, I); Pravico imam sončit se, ne? /se imam sončit/ 
(10, M); Škoda, da se tega nisem že prej domislila /nisem tega/ (10, M); 
Nihče nama ne bo zdaj več ustavil /Zdaj nama nihče več ne bo/ (10, L) ; 
Kdo pa bo ustavu, če take afne guncata? /bo pa/ (11, Š); Rekla si, da se 
bova hecala, da bova štela, koliko ljudi bo nama ustavilo /nama bo/ (12, 
I); Nikar zmeraj znova mene ne dolži /ne dolži mene/ (12, I); Hodiva 
semle kot dva cepca vsako jutro, zvečer pa nazaj /Semle hodiva/ (12, I); 
Že ves sem nor od tega /Ves sem že nor/ (12, 1). 
7. P o p o l n e p o n o v i t v e : Vsaka popolna ponovitev ene besede 
ali skupine besed pomeni vedno tudi stopnjevanje pomenske teže, ki je 
v govoru izraženo ali z večjo jakostjo glasu ali pa z višjo tonsko lego. 
Stopnjevanje v pisavi je seveda lahko izraženo na različne načine. Naj-
bolj pogosta je oblika, pri kateri stopnjevani del sledi ostalemu stavku 
na koncu, ločen od njega z vejico ali piko, torej je poudarjen z grafično 
izpostavljenim položajem: Takih pizd, ki se smehljajo, je na tone. Na 
tone (4, I ) ; Česa jih je strah, ti prekleti bebec? Česa? (7, I ) ; A vi-
diš, kakšna si, а vidiš? (7, I ) ; Niti en procent jih ne ustavi, niti 
e n procent (7, 1); Zapri že enkrat, lepo te prosim, zapri (12, I ) ; 
Zakaj pa potem vsi rinejo tja, z a k a j ? (13, I ) ; Starava se, Miša, sta-
rava (13, I ) ; ti si, ti (12, I ) ; Veš, cla nisem mislil resno. Častna be-
s e d a . . . Veš, da ne (13/14, I ) ; A nisem dobra, a ? (4, M); Kaj ti 
misliš, da je ona? Kaj? (6, M); Triinšestdeset jih je že ustavilo, tri-
inšestdeset (11, M); Una frajla, hčerka, veste, — za nobeno rabo, 
za nobeno rabo (6, Z); sam leži pa bere, k dab jetko mela, vam 
povem: Sam leži (6, Ž); Tut prtaknla se ne bom za južno, naj si 
kuhajo kokr vejo in znajo, tut prtaknla se ne bom (6, Z); Kr 
sfehtajo, kaj?, oidoa pa nč. /...J Vidva pa nč (6, Z); Ico — kurba 
si, kurba (12, M); Dobra mačka, dobra (10, Moped ist); Ah — nori. 
Non (11, Voznik 3). — Sem spada tudi naslednji dvostopenjski primer, 
ko stoji ponovljeni del povsem samostojno šele pri drugi ponovitvi, ki 
je prav zaradi tega tudi poudarno najmočnejša: Kdo jih bo pa za Mar-
kota? Kdo, pička trapasta? Kdo? (13 ,1 ) . 
Kadar stoji izpostavljeni člen pred stavkom, v katerem je drugi del 
ponovitve, je stopnjevan zadnji: Za kaj? Zakaj naj bi se me bali? 
(3, I); Ze spet. Ze spet začenjaš blebetati o strahu (8, I) ; Ni nor-
malno. Če se tako nasmihajo — ni normalno (4, M) ; Niso. Čehi 
niso (7, M) ; Res, res je, hvala lepa (7, M) ; Ti, ti si zadovoljna (12,1). 
Posebna vrsta popolnih ponovitev je stopnjevanje s poudarno besedo 
(poudarnim členkom, kletvico ipd.); Same kurbe. Same preklete 
kurbe (3, I) ; Pička trapasta. Pa si res trapasta (4, I); Zastrupi se, 
kar d a j . . . kàdi, ti kar kadi (6, I); Lahko, seveda lahko ( 7 , 1 ) ; 
Ne, mrtva, prav mrtva (11 ,1 ) ; Lahko bi kam šla, zares šla, na 
dopust (12, I); Deluje kot električna masaža. Prav kot masaža 
(8, M) ; Vosu. Si pa res vosu (8, M) ; Na, mama, vzemi jo, da še boš 
branila pred roparji, pred cestnimi r o p a r j i (9, M). 
Stopnjevanje je lahko izraženo tudi tako, da ponovljene besede 
spremlja komentar, ki je enkrat v trdilni in drugič v nikalni obliki, 
torej gre za navidezno antitezo (ta govorna figura je običajna predvsem 
v govoru trgovcev, kjer pogosto slišimo izjave kot: »Ta obleka vam 
sploh ne stoji slabo. Prav zelo dobro se vam poda.«): Jebe se jim, to je. 
Preprosto: Jebe se j i m , nič drugega ni (3, I) ; Zelo učinko-
vito je v pisavi stopnjevanje z ločenimi zlogi: Zapiši ga. Z a p i - š i ga 
(12, M). V zadnjem primeru popolnih ponovitev gre na prvi pogled za 
linearno ponavljanje, ne pa za stopnjevanje. Samo pozoren premislek 
nas pripelje do spoznanja, da navidezno linearna vrsta istih elementov 
ustvarja neki nadpomen, ki izredno dobro ponazarja hermetičnost, ča-
sovno istobitnost in hkrati neskončnost položaja, v katerem se je znašel 
Ico, ko ga je Miša zapustila. Gre torej za stopnjevanje z nadpomenom: 
Jebenti... jebenti... jebenti... jebenti . . . (14, I). 
8. P o n o v i t v e s o o d n o s n e g a p o m e n a : Tudi pri tem tipu 
ponovitev gre največkrat za stopnjevanje, ki je prav tako lahko izra-
ženo na različne načine. V prvi skupini navajam primere z navidezno 
antitezo med trdilno in nikalno obliko: Zakaj si rekla, da nisva poro-
čena? Zakaj si se zlagala? Zakaj nisi povedala po pravici? 
((), 1); Jaz ne bi ustavil. Jaz ž e n e . Jaz bi se maščeval za vse 
krivice, ki sem jih doživel (8, 1); l )a ostaneš lepo tam, kjer si. D a nc 
l a u f a š prec na morje tako kot vsi (11, 1); Marko ni sam. Moja mama 
je z n j i m . Mama ga pazi (12, 1). — Izredno zanimivo je stopnjeva-
nje z mnogovezjem, pri katerem je zadnji člen splošen pojem, ki za-
jema vse prejšnje konkretne pojme: Tisti tip je mel prav, ko je rekel, 
da je tukaj svinjarija in prah in plini in vse sorte (12, I ) ; Komarji 
me bodo požrli in brenči j i in ves ta mrčes ( 13 ,1 ) . 
Naslednja vrsta stopnjevanja je dvostopenjski primer razširjanja 
pomenskega obsega: Ze spet začenjaš blebetat o strahu, o tem, kako 
se vsi b o j i j o , o t e m , k a ko s e v e s s v e t t r e s e o d g r o z e 
(8, 1). l u d i v primerih ponovitev soodnosnega pomena, ko j e ponavlja-
nje posledica dodatnega — v glavnem odvečnega — p o j a s n j e v a n j a že 
povedanega, gre za neke vrste stopnjevanje: Potem se pa ločiva, d a j -
va, vsak zase (3, M); Ker me moti, na živce mi gre (5, I ) ; 
Čehi ne ustavljajo, ker imajo polne avtomobile, ker so v vsakem 
po š t i r j e noter, k e r s o r e v e ž i , d a v e š (7, M); Potem bodo p a 
sploh šibal, kot da nas ni. N i h č e n e b o u s t a v i 1. P l i n do konca 
— pa zdravo. P r a v j e b a 1 s e j i m b o (8, I) ; Pa zumenjajmo, 
če hočeta. J a z grem na v a j i n o mesto, vidva pa n a m oje 
(9, Š). Sem lahko uvrstimo še primere s krajevnim prislovom ali kazal-
nim zaimkom, ki uvaja ta višjo, pojasnjevalno stopnjo besedila: Tebe ni 
zrajcalo to, da se je nasmehnil, a m p a k to — kako — se je nasmehnil 
(4, I ) ; Ni, tak navaden je (5, M); N e . . . , takega... posebnega (5, M); 
Povožena ali crknjena, to je eno in isto (5, I ) ; pa ji je ves načr t padel 
v vodo in je obležala tu, na cesti (5, M); P a ne boš m e n d a . . . slekla se 
tukaj, na sredi ceste, kot kakšna . . . (10, 1); V takem — odprtem (10, M); 
Vseeno, samo, da bi bil odprt , tak športen (10, M); Ze spet začenjaš ble-
betat o strahu, o tem, kako se vsi bojijo (8, I ) ; Da ostaneš lepo tam, kjer 
si ( 1 1 , 1 ) . 
9. Z v e z e z o g o v o r i 1 n i m i g 1 a g o 1 s k i m i i z r a z i : Vidiš, 
kako spretna sem ž e . . . ? (4. M, 3 X ) : K d a j misliš, da čistijo tole cesto? 
(5, I, 2 X ) ; -— in pomisli, notri je bila še ena cigareta (6, M): Tko sem 
bla besna, da sem kr klela, veste, vam kr po pravic povem (6, Z, 2 X ) ; 
Kaj ti misliš, da je ona? (6. M); A veš, da Angleži, kurbe, sploh ne 
ustavljajo (7, I, 5 X ) ; Ja, vidiš, tko je to (7, I, 3 X ) ; še boš branila pred 
roparji, pred cestnimi roparji , veš, . . . k so hudobni (9, M, 4 X ) ; Poglej: 
A bi tebi bilo prav , če bi že dolgo časa Stopal, p a bi potem prišel 
nekdo drug in se postavil predtc? (9, M); Poslušaj, človek, midva že 
štirinajst dni visiva na tem istem placu (9, I). 
10. Z v e z e s č l e n k i : Skri j se, no (3, M, 3 X ) ; Pismo rosno, kako 
si ti za luno (4, I, 2 X ) ; Spij dvojni e, za žejo, no (4, I, 2 X ) ; Na filmu, 
ja... to že (5, I, 4 X ) ; Sva, ja (5, M, 6 X ) ; Ja, sej ni dost (6, Ž, 4 X ) ; No, 
pa srečno (6, Z); Ja jebenti — kako — kaj pa je pol? (11, S, 3 X ) . 
11. Z v e z e s p o u d a r n i m i z a i m k i , p r i s l o v i i n č l e n -
k i : Same kurbe, same preklete kurbe (3, I, 3 X ) ; Ti si mojster za to, 
da človeku zagreniš kakšen lep trenutek (4, M); — ali pa je to prepro-
sto v skladu z ne vem kakšno njegovo prekleto fiksno idejo (4, I) ; Ti 
bi bil zraven, jasno (5, M) ; Človek bi moral imet svojo lastno metlo in 
lepo pometat (5, I, 3 X ) ; Jaz nisem noben smetar (5, I, 2 X ) ; — tako 
za štos — (6, M); Kupvala sem, a ti ne gre to preklemansko kolo in poč 
na vsem lepem (6, Z, 2 X ) ; Masta pa tut smolo, a ne res? (6, Z, 4 X ) ; 
Prav smilta se mi že (6, Z); kokr jaz takole vidm (6, Z); P a očitno nisva 
hotela (8, I) ; Prav jebal se jim bo (8, I) ; Dobro, da vem, kakšne kurbe 
so ljudje (8, 1); Brez vsakega smisla (8, I) ; Kar nekam užaljen je (9, 2 X ) ; 
To si si gladko zmislila (9, 1); Saj mu tako zmeraj jaz kupujem igrače 
(9, I) ; Če prideš štopat, pa je nekdo že na cesti, se pač postaviš za 
njim (9, I, 2 X ) ; pa so se mi mal zagraužal tisti pregovori (9, Š, 2 X ) ; 
Štopar je videti prav nevaren tip (9); Na to sem tut že mislu (9, Š); 
Drugač bi ti jih prav rad posodu (9, Š); Jasno, take tipe je treba zaje-
bavat do smrti (10, I, 2 X ) ; Z nobenim drugim ne greva (11, I) ; Midva 
nisva nobena zapečkarja (11, M); Samega pa tudi ne moreš pustiti 
doma (12, M, 2 X ) ; Pusti že enkrat mojo mamo pri miru (12, I, 3 X ) ; 
Kar priznaj (13, 1); Kar pejt, kamor te je volja (13, M). 
Analiza pogostnosti govornih skladenjskih značilnosti v jeziku po-
sameznih oseb TV-igre kaže, da v isti količini teksta, kjer govori 
Miša poprečno 10 primerov le-teli, govori Štopar 12 primerov, Ico 16, 
Ženska pa kar 100. Ta ugotovitev znova potrjuje naša prejšnja dognanja 
iz analize nezbornih glasovnih in besednih značilnosti; izjema, ki na 
prvi pogled ruši dosedanje analize, je le Štoparjev govor, saj le-ta po 
pogostnosti govornih skladenjskih značilnosti zaostaja za Icem. Seveda 
je težko povsem zanesljivo ugotoviti, kaj je pravi vzrok tej nedosled-
nosti; v veliki meri je vzrok za množično pojavljanje vsaj nekaterih 
vrst govornih skladenjskih značilnosti govorjenje v afektu ali vsaj ob 
čustveno obarvanem razpoloženju, ki je zelo pogosto pri Miši, Icu in 
Ženski, manj pa pri Štoparju — ta je izrazito razumska in samoobvla-
dujoča se osebnost —, zato je tudi povsem razumljivo, da je govornih 
skladenjskih značilnosti pri njem manj. 
O b koncu m o r a m poudariti , da je uporaba govornih skladenjskih 
značilnosti zelo pozitivna tako v tekstu, ki je namenjen branju, ker 
s tem posreduje pisatelj bralcu imitacijo živega govora, kot predvsem 
v tekstu, ki je predloga za govorno plat televizijske uprizoritve, ker 
ravno govorna skladnja — v nasprotju z neobčevalno, ki naredi govor 
prisiljen in izumetničen — zagotavl ja popolnoma n a r a v e n in dosleden 
govor. P r i č a k o v a t i smemo, da bi Jovanovič govorne skladenjske zna-
čilnosti pri predelavi tega teksta v scenarij in dalje v snemalno knjigo 
ohranil, zato lahko odločitev za njihovo uporabo in njihovo realizacijo 
v celoti štejemo za uspešni. 
РЕЗЮМЕ 
Анализ нелитературных элементов в фонологии показал, что йованович речь 
своих персонажей характеризует в зависимости от социальной местной среды 
путем количественного отбора нелитературных фонологических особенностей. 
Таким образом дана возможность — вопреки обще-персональному употреб-
лению особенностей разных социалных разновидностей языка — при помощи 
определения частотности нелитературных фонологических особенностей в речи 
отдельных персонажей установить, что речь Миши принадлежит сфере литера-
турного языка, речь Ицо сфере общего разговорного языка, речь Штопара 
сфере люблянского разговорного языка и речь Жены сфере люблянского диа-
лекта. Неизбежным следствием такой характеризации являются разные непо-
следовательности при проведении нелитературных фонологических особенно-
стей. Эти непоследовательности частично и находят свое оправдание в действи-
тельной (индивидуальной) речи и в самом тексте, который в этом случае 
предоставлен чтению. По этой причине нелитературные элементы в тексте не 
образуют системы, они употребляются лишь как репрезентанты стилемных ка-
тегорий. Дальнейший анализ нелитературных особенностей в речи отдельных 
персонажей потвердил мнение, что йованович употреблял их намеренно, ведь 
их частотность зависит и от языкового уровня собеседника отдельного персо-
нажа от его эмоционального состояния. (Центральные персонажи телевизион-
ной пьесы Миша и Ицо беседуют с Женой почти чисто литературным языком, 
ибо только эта языковая разновидность дает возможность обоюдной комюни-
кации — частотность нелитературных особенностей в эмоционально насыщенных 
ситуациах несравненно больше нормальной.) Передача нелитературных фоно-
логических особенностей на письме в общем адекватна, несостоятельными явля-
ются только примеры несоблюдения орфографических правил словенского ли-
тературного языка. 
Анализ нелитературной лексики потвердил резултаты анализа нелитератур-
ной фонологии. 
Анализ нелитературных элементов в морфологии и в речевом синаксисе по-
казали, что и нелитературные морфологические особенности и речевые син-
таксические особенности с определенным успехом включаются в целое нелите-
ратурного языкового изложения.