Poštnina plačana v gotovini V Ljubljani, sreda 13. julija 1938 lil Pomemben govor predsednika francoske vlade Daladiera: Vojna v Evropi kljub vsemu ni neizogibna Pariz, 13. julija. AA. Havas: Ministrski predsednik Dalodier in snoči govoril na banketu. ki Ra je priredila Zveza pokrajinskega tiska. Dala-dier je med drugim rekel tudi tole: Dogodki, ki so se pred nekaj tedni razvijali v Srednji Evropi, so bili takšni, da so postavili mir na kocko. Zlom ravnotežja v tem delu Evrope bi potegnil narode v strašen prepad. Toda to se je lahko preprečilo zaradi miroljubnega sodelovanja med Francijo in Veliko Britanijo. Obe državi, pa tudi drugi narodi so bili toliko dobre volje — m med tc narode lahko prištejemo tudi Nemčijo — da se je lahko preprečila velika nevarnost. 'Dodati moram še to. da je francoska vlada hotela pokazati svojo vero v miroljubne izjave, ki jih je že tolikokrat ponovil vodja Nemčijo in državni kancler. Naše sodelovanje pri ohranitvi miru pa je še tem bolj pomembno, ker je slonelo na iskrenem in neomajnem izpolnjevanju svečanih obljub, ki smo jih dali Češkoslovaški in ki ostanejo za na* svete. Francoska vlada in ves francoski narod dejansko čutita isto, ker je naša domovina z vso svojo močjo in z vsem svojim razumom za mir r časti. Francija nikdar ne bo zanikala svojih obvez, zahvaliti pa se moramo popolni uvidevno- sti češkoslovaške vlade, da je lahko prišlo do prijateljske ureditve vseh spornih vprašanj. Vse to popolnoma opravičuje upanje, da se bo lahko dosegel pravičen in trajen sporazum. Sedaj torej lahko premerimo pot. ki so ga prehodile tri najbolj zainteresirane vlade, da se ohrani mir. Nikdar nisem verjel in tudi ne bom »erjel v usodno neizogibnost vojne. T naša sedanja preizkušuja nam dopušča vero v bodočnost. Mi nočemo za prehodne smatrati vse tiste dobre volje, ki so se v zadnjem slučaju tako dobro in spontano izkazale. Kar se je lahko doseglo v enem slučaju, sc lahko doseže tudi v bodoče, dokler ne pridemo do končnega cilja. Med narodi, ki so sc izkazali na bojnem polju, se bo našel boljši način za varstvo njihovih skupnih koristi, pokret« začne. Rekel je, da delo zavisi od proste volje posameznika. Želo težek je socialni položaj otrok po nekaterih krajih. Razen tega so otroci politično razrvani. Poudaril je, da za. vse to slovenski učitelj ve. Precej živahna je bila debata, ko je stavil svoje predloge odsek za tisk. V prvi vrsti so razpravljali, kako uničiti in preprečiti slabo berivo, ki ga je med mladino veliko. Največ prekljanja pa je bilo zaradi izdajanja »Našega roda«. Predlagano je bilo, naj bi >Naš rod« izhajal v devetih številkah na leto iu bi se naročnina le malo zvišala. Vmes je posegel g. Tavčar, ki je izvajal, da naj izhaja v osmih številkah na leto in naj bo izbira snovi boljša. Povišanje naročnine je nesocialno, ker otroci že sedaj težko plačujejo. Le imovitejši sloji bi si lahko ua ta način privoščili list. Urednik g. Ribičič je to zagovarjal s tem, da bo Mladinska matica porabila denar od naročnine izključno za mladino. Do sedaj ima »Naš rod j 23.000 naročnikov, šolske mladine je v Sloveniji nad 200.000. Če bi bilo vsaj 50.000 naročnikov, bi imela Mladinska matica približno 300.000 din dobička na leto. S tem denarjem bi pomagala mladini. Zgradila bi dva domova za mladino, in sicer na Gorenjskem in na Pohorju. Sledili so še ostali sklepi drugih odsekov, ki so bili po večini sprejeti. Skrbimo za zdravje vajencev Ljubljana, 13. aprila. V drugih državah imamo za delavsko mladino posebne javne, skrbstvene in zaščitne urade, počitniške domove ter poklicne posvetovalnice za vajence. Bivša Avstrija je prednjačila vsem drugim državam na svetu glede skrbstva za doraščajočo delavsko mladino. Po isti poti je stopala povojna Avstrija. Ze prvo leto po vojni je ustanovila počitniško kolonijo za vajence in je poslala po 1087 vajencev vsako leto. Do 1. 1936 je poslala skupaj 142.466 dojencev s 3,663.866 oskrbnimi dnevi v rasne počitniške domove in kolonije. V vseh šestih počitniških domovih imajo 1580 postelj, in sicer Bad Fischau ima 500 postelj, v GrSdigu pri Solno-gradu 320, Gobelsburg na Kampi 80 postelj za vajenke, Bruck na Leithi 220, Wieselburg na Erlaufi 380 in grad Atzenbrugg 80 postelj. Vsi počitniški domovi se oskrbujejo vse leto. Podobno imamo tudi v Nemčiji, Švici itd. Češkoslovaška je po zaslugi g. Zenkla začela velikopotezno prenovitveno delo na socialnem polju ter specialno tudi za vajence poleg vseh drugih zdravstvenih panog. Pri nas smo v tem pogledu šele pri začetku. V ponedeljek popoldne se je odpeljalo do Kranja 20 vajencev, 10 vajencev pa se je peljalo s kolesi Prosvetni tabor v Radečah pri Zidanem mostu V najkrajšem času se bodo zbrale v Radečah velike množice prijateljev katoliške prosvete, da javno pokažejo svojo samozavest in odločnost za naše svetinje. Velika navdušenost Fantovskega odseka in Dekliške krožka, ki je po ljubljanskem mednarodnem mladinskem taboru še zrasla, vabi tudi sosedne odseke in krožke na sv > » • 6.— Strokovne dajatve . . . . * 1.— Kosilo v šoli za štiri otroke . 40.— Skupno brez hrane in oblek* 47.— Pečnikova je vsak dan brskala po smeteh in odpadkih ter tam pobirala krompirjeve olupke in krušne drobtine, kosti, katere je sesala on imel navado, da je hodil brskat v smeti na dvorišču hiše, kjer sva stanovala midva. Potem je najdene zaklade spravil v šumko, v vrečo, ki jo je nosil kdo ve kam. Mi tuji delavci smo mu vedno dajali kaj, kadar smo ga srečali na njegovih službenih obhodih. Nekega dne je moja žena slišala rezke krike, ki so prihajali od ograje na dvorišču. Vsa v strahu, kaj je, je šla dol in našla tam Adama v silovitem prepiru s Petrom, nosačem opeke pri gradnji nove garaže, katero so delali za Elektrozavod. Starec je rjovel nad njim: »Povej, kdo ti je dovolil priti na moje lovišče?« Povodenj kletev, katerih ni moči _________ _______. _________ )e sesala z ...... . užitkom, kadar j« katero dobila. Ku- prevesti, je spremljala vpitje. Možaka hala je olepke in razne odpadke na svojem petrolejskem ognjišču ter si iz vsega skupaj varila nekako juho. Kljub temu pa ni mogla priti do tega, da bi zadostila najnujnešim svojim potrebam in potrebam otrok. Zaradi tega je zvečer obiskovala naj-siromašnejša delavska zbirališča po Moskvi, da se je prodajala in da je iz te strahotne trgovine dobila toliko, kolikor je pač mogla zase in za svoje otroke. Primer it. 6. Adama je bil vratar v garaži. Imenovali smo ga ponavadi »djadja«. Glavo so mu obdajali dolgi črni za-lisci. Nosil je kožuhovinasto kučmo. Noge je imel zavite v običajne cunje. Na sebi je imel šubo, ovčji kožuh, ki ga je najbrž podedoval od davnih prednikov. Nihče ni vedel, kaj nosi pod kožuhom. Nihče tudi ni vedel, kie stanuje. Kakor Pečnikova ie tudi sta stala pri našem zaboju za smeti. Prerekanje se je začelo zaradi tega, ker sta si oba lastila pravico brskati po tem zaboju. Pierre je bil prepričan, da v ostankih, katere puščajo Rusi, ni moči več izbrskati ničesar. Zato je imel veliko raje smetišča Amerikancev. »Tam lahko vsaj še kaj najdem,« je govoril. Zena je sklenila, da ju gre mirit, sicer bi se bila še udarila. Rekla jima je, da počakata nekaj trenutkov, potem se je vrnila s hlebcem kruha za vsakega. Potem sta zapustila smetišče. Primer št. 7. Samadurova je delala pri stroju za mletje. Imela je tri otroke. Eden je bil star osem let, drugi deset in tretji dvanajst. Prebivali so v majhni leseni, razdrapani kolibi na Potroiki cesti nih radnika«. Vidmar se je s to polo podal v delavske revirje in reveži so mu res dajali, kolikor so premogli. Prevaril je na ta način 260 revnih delavcev za več kakor 2000 din Denarja pa seveda tekstilni delavci v Zemunu niso videli, temveč ga je Vidmar porabil za sebe. Policija pa mu je kma-l0/l lu prišla na sled ter ga jo aretirala. Poizvedbe eo prinesle na dan, da ni Vidmarja nihče pooblastil za pobiranje takih prispevkov ter mu ni nih$e w-. stavil nabiralne pole, navedeni »Glas tekstilnih f-radnika« pa si je enostavno izmislil. Obsojen je bil na 14 mesecev strogega zapora ter na tri leta izgube častnih pravic. Draga „šala" z orožnikom 32 letni tesar Alojzij Lorber od Sv. Jurija je znan kot nasilen človek ter je imel zaradi svoje vroče krvi že večkrat posla z oblastmi. Dne 4. junija je bil v Počehovi v neki gostilni. Tja je prišel tudi orožniški kaplar Vladimir Ježič, ki se je vračal iz službe ter se je hotel okrepčati. Orožnik je stal v veži, Lorber, ki je bil vinjen, pa je bdi v gostilniški sobi. Ko je zagledala orožnika, je zdiv-kakor če pokažeš biku rdeč robec. Naenkrat je navalil nanj, ga sunil v prsi in na pomoč mu jo pritekel še njegov brat. Podrla sta orožnika na tla in Alojzij Lorber ga je udaril z nekim ostrim predmetom s tako silo po glavi, da ga je oblila kri ter so ga morali reševalci potem spraviti v bolnišnico. Lorber se je zagovarjal danes pred malim senatom, da se je hotel z orožnikom samo »šaliti«. Ta šala pa je bila presneto draga. Plačal jo bo z osemmesečnim strogim zaporom in z dveletno izgubo častnih pravic. Tujih koles ne more videti 26 letni kovaški pomočnik Josip Kraner iz Št. Janža na Dravskem polju je zabeležen v vseh kriminalnih kronikah kot človek, ki ne more videti tujega kolesa, da ne bi sedel nanj ter se z njim odpeljal. To bi še ne bil tako velik greh, če ne bi imel Kraner poleg tega še navado, da ta tuja kolesa naprej prodaja. Zaradi tatvin koles je bil že nekajkrat obsojen. Sedaj se je znašel zopet zaradi iste pregrehe pred sodniki. Ukradel je kolo na Pobrežju mlekarici Poštrak Frančiški, ki je pustila vozilo pred hišo, v katero je nesla mleko. Ko je prišla iz hiše, je našla tri vrče mleka na tleh, kolesa pa nikjer. Hitro je prijavila tatvino orožnikom. Ti so videli Kranerja malo poprej na Pobrežju brez kolesa, pa so naglo sumili, da je on ukradel kolo. Peljali so se za njim na kolesih v Št. Janž ter ga res zasačili, ko je začel ukradeno kolo razstavljati na posamezne dele. Kraner je orožnikom in danes sodnikom tatvino odkrito priznal ter je prejel za plačilo 8 mesecev strogega zapora ter 2 leti izgube častnih pravic. OUZD v juniju Dne 27. VII. 1938 je dosegel OUZD najvišje članstvo, in sicer 104.435 zavarovancev, to je številka, ki je za 706 večja od maksimalnega članstva pred začetkom svetovne gospodarske krize, to je dne 7.-9. junija 1930. Pripomniti pa moramo, da je OUZD leta 1935 izločil kmečke delavce, zaposlene samo slučajno v zavarovanju zavezanih obratih in delavce, zaposlene na račun bed-nostnega fonda, število teh izločenih zavarovancev znaša okrog 4000. Razen tega je bil dotok mladih delavcev od začetka krize, to je od leta 1930 dalje zaradi padca porodov med svetovno vojno 1914 do 1918 manjši kot prejšnja leta. število vajencev je znašalo leta 1929 celih 15.054, leta 1934 pa samo 8057, torej za 7000 manj. Upoštevajoč ta dva momenta, smemo trditi, da bi imel OUZD sedaj okrog 115.000 zavarovancev. Obratno pa letni diferencial pada. Lansko leto je znašal letni diferencial zaposlenosti + 11.563, letos pa samo +3983, znak bližajoče se krize. Zdravstveno stanje zavarovancev ne iikazujo nobenih posebnosti. tu in tam Župan^ grškega prestolnega mesta Aten in minister Kocias se Ee tri dni mudi v Belgradu, kjer si ogleduje vse mestne zavode gospodarskega in socialnega značaja. Ogledal si je tudi nasipanje savskega obrežja, koder se bo v nekaj letih potem dvignil popolnom'a nov del Belgrada. Včeraj popoldne si je Kocias med drugim ogledal tudi tenisko tekmo med svetovnim prvakom Ameri-kancem Budgeom in soigralcem Makoom na eni strani ter jugoslovanskima igralcema Punčecom in Kukuljevičem na drugi strani. Tokrat se je zgodilo to, česar niso mogli svetovnemu prvaku pripraviti niti v Parizu niti v Londonu, namreč poraz po Pukuljeviču. Punčec pa je porazil Ma-koa. To je svetovna senzacija, ki bo našla svoj odmev povsod. Priprave za obisk dr. Mačka v Belgradu so v polnem teku. Po pisanju prestolniškega časopisja je imel ljuba Davidovič v Vrnjački banji, kjer se zdravi, sejo s svojimi prijatelji, na kateri so pretresali tudi program za prihodnja velika zborovanja Združene opozicije. Prvo je na programu veliko zborovanje v Zagrebu, kjer bodo govorili dr. Maček, Ljuba Davidovič, Joca Jovanovič in Miša Trifunovič poleg mnogih drugih. To prvo zborovanje bo sredi avgusta, medtem ko bo drugo zborovanje v septembru v Kragujevcu in na katerem bo nastopil kot govornik tudi dr. Maček. Če bo to zborovanje v neposredni zvezi s tolikokrat napovedanim obiskom dr. Mačka v Belgradu, pa časopisje ne poroča. Z načrti za gradbo nove palače banske uprave savske banovine se bavijo v Zagrebu. Banskim uradom primanjkuje prostorov, zaradi česar je bila banovina prisiljena najemati zasebna stanovanja za svoje urade. Nastala je potreba po novi palači le denarne težkoče so začele ogrožati ta načrt. Slednjič se je pojavil drug predlog: banska uprava naj najame kako zasebno hišo. izračunali so, da bi najemnina za tako hišo veljala letno okrog 300.000 dinarjev poleg popravil in preureditev, ki bi bile nujne. Zato se nekate rim še vedno zdi boljši predlog, da so zgradi nova palača. Inšpekcija dela v Zagrebu je začela posredovati med vodstvi zavarovalnih zavodov in mfd njihovimi uradniki, ki se nahajajo še osem dni v stavki. Tudi tokrat so zastopniki zavodov trdovratno branili svoje stališče, da ne bodo podpisali kolektivne pogodbe, kakor jo zahteva uradništvo, temveč bodo podpisali le tisti osnutek, ki ga predlagajo oni. Zraven tega zahtevajo še poseben postopek, namreč ta, naj se uradniki najprej vrnejo na delo, šele potem se bodo z njimi pogajali o novi pogodbi. Uradniki pa ne odjenjajo od svojih zahtev in se ne nameravajo vrniti na delo prej, preden pogodba ni podpisana. Po teh razpravah sodeč bo stavka še precej časa trajala. Hrvaški litnrgijski kongres se je začel včeraj v Splitu v stolni cerkvi. Otvoritveni govor je imel škof dr. Bonefačič, ki je govoril o važnosti in nalogah liturgijske obnovitve med hrvaškim narodom. Na prvem zborovanju je govoril poleg številnih predavateljev tudi hvarski škof Miho Pušič. Kongres bo trajal tri dni. Novo železniško progo Bilcčo—Nikšič so dali včeraj v promet. Nova proga se veže s staro pro-8°> ki pelje skozi Trebinje v Dubrovnik. Otvori-ritvsnlh "svečanosti ni bilo, edini je bil od oblasti navzoč ban zetske banovine Ivaniševič. Včeraj je vozil samo slavnostni vlak, od danes naprej pa vozijo redni vlaki. Svečana otvoritev proge bo prihodnji mesec. Izsiljevalci gangstersko vrste so se pojavili v okolici Daruvarja. Pred nekaj meseci je odšel k vojakom mladi trgovec Hendel iz Podvinja. Doma je ostala njegova mlada žena z otrokom. Kar ti žena nekega dne dobi grozilno pismo, v katerem podpisana »zelena vojska« zahteva od nje, da mora položiti na določeno mesto 5 jurjev. Ker se za prvo grožnjo ni zmenila, je dobila še drugo tako pismo. Izročila je obojo orožnikom, ki so pripravili zasedo in izsiljevalce prijeli. Bila sta dva mlada fanta, ki sta po aretaciji dejala, da sta se hotela le šaliti. Ker pa oblast za take stvari ne pozna šale, sta morala fanta za zamrežena okna, dokler ne bosta prejela zaslužene kazni. V Reko je priplula jahta >Tiha«, last ravnatelja Jugoslovanskega Lloyda Boža Banca. Na jahti je tudi zanimiv gost, namreč angleški časopisni magnat lord Beaverbrook, ki se je s svojimi časopisi izkazal kot velik prijatelj Madžarov in njihovih revizionističnih teženj. Lord je prvikrat obiskal naše Primorje. Iz Reke je odšel v Sušak, odtod pa z jahto na Rab. Svoje potovanje bo zaključil v Dubrovniku. Neznana bolezen je začela razsajati v Starem Bežeju in v bližnji okolici. Naselila se je večji del pri najbolj siromašnih ljudeh. V nekaj dneh je obolelo 500 ljudi. Ponekod je morala leči v postelje vsa družina. Komisija pet zdravnikov ni mogla bolezni prepoznati. Mislijo, da je to neka nova vrsta gripe ali paratifusa. 2e po dveh dneh po obolenju dobe bolniki temperaturo 40 stopinj. Zdravniki bodo poskušali uganko razvozljati s kemično analizo krvi obolelih. Na neobičajen način jc ubila strela tramvajskega voznika Svetozarja Dabiča iz Belgrada. Mož je Sel s svojo ženo v okolici Pančeva, kjer ima svojo zemljo in hišico, kar je dobil kot star prostovoljec in komitaš. Popoldne so se na nebu začeli nenadma kopičiti temni oblaki. Dabič se je s svojci umaknil v hišo. Kar se je nenadoma močno zasvetilo in Dabič se je zvrnil mrtev na tla brez sleherne besedice. Strela je udarila skozi okno, preluknjala šipo in udariia Dabiča naravnost v srce. 300 let star hrast, pod katerimi sta vedrila srbski junak Stanoje Glavaš in srbski osvoboditelj Karadjordje, stoji v Selevcu pri Smederevski Palanki. Hrast je visok nad 40 metrov, njegovo vejevje pa se širi na 35 metrov široko. Vaščani verujejo, da ima ta hrast čudotvorno moč zlasti za nerodovitne ženske. Ljudje pa zbirajo tudi vsako odpadlo vejico, ker so prepričani, da jih to obvaruje strele in požarov, če kurijo s trni vejicami. Svojo sinaho je do smrti pretolkel in nato sam skočil v vodnjak Alaga lbrulj iz Poči-telja pri Ljubuškem. S sinaho Tidžo sta, šla po Oioko v sosednji mlin. Ko sta prišla domov in je tast truden vsedel, je šla sinaha zunj po kavo. Ko se je pa vrnila, je tast kfckor besen skočil proti njej in jo začel' s topim delom sekire mlatiti. Prisotni kmetje so žensko ko-^aj iztrgali iz rok tasta in jo zaprli v sobo, l'a je mož ne bi ponovno napadel. Toda Alaga je iztrgal in vdrl v sobo. Udaril je s sekiro .'idžo, nato pa skočil v bližnji vodnjak, kjer ■1° utonil. Sinaha bo kljub težkim poškodbam 0!fliko«:? Mestni svet je namreč razpravljal o zadevi sodavičarja Moreta. Ta naj bi odstopil proti primerni odškodnini vogal na Masarvkovi in Šmartinski cesti. Zahteval je za ta vogal 28.000 din. Mestni svet njegove zahteve ni sprejel in je sklenil, da se glede te male parcele uvede zakonito razlastitveno postopanje. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Raznoterosti iz dnevne kronike Ljubljana, 13. julija. Po Ižanski cesti so sc pred dnevi podili cigani. Svoja kljuseta so naganjali, da bi čiraprej prišli iz ozemlja ljubljanske policije. Na čelu ciganske kolone je vozil eleganten, mlad cigan., Njegova konja sta bila lepa, mlada in dobro rejena. Poleg njega je sedela elegantna ciganka. Za njima pa so drveli drugi vozovi, polni ciganskega živžava. Ko so cigani prišli do hiše št. 118, kjer ima g. Ahčan že nad štiri leta obstoječo kokošjo farmo, so se vsi cigani, ciganke in cigančki zagledali v lep kokošji zarod. Lepo jutro je bilo. Bele in rdeče kokoši so se miroo pasle za visoko ograjenim prostorom. Vsi so 6 prstom kazali na kokoši in radi bi se polastili kokošje pečenke. Pač bi se mogoče lotili farme ponoči, a sta na straži dva velika psa-čuvaja. G. Ahčan sedaj redi že nad 1000 kokoši, petelinov in piščancev. Vse je lepo higiensko in ekonomsko urejeno. Salaj in niegova tolpa O drznem tolovaju Salaju smo že svoj čas obširno poročali. Bil je strah in trepet ljubljanski okolici. Sedaj se Ignac Salaj nahaja za gosto zamreženimi okni sodnih zaporov. Strogo je nadzorovan. Proti njemu je uvedena obširna kazenska preiskava. Policijska uprava je sestavila izredno obširno poročilo o vseh njegovih podvigih in tatinskih pohodih. Imel pa je Salaj okrog sebe zbrano prav čedno, pisano in mlado družbo. V njegovem spremstvu so pohajali zloglasni Anžurji in drugi vlomilci. Njemu so se dobrikale tudi mnoge ženščine. Preiskava doslej še ni mogla dognati vseh Salajevih tatvin in zločinov. V sodnih zaporih je do danes spravljenih do 15 Salajevih pomagačev. Računajo, da je ta tolpa napravila po raznih vaseh in mestih do 100.000 din škode. Mnogi tudi pričakujejo, da bo mogoče vendarle pojasnjen roparski napad na železniškega delavca v Zalogu, ko je bil lani ubit in oropan za okoli 50.000 din. Nad 40 krat kalnovana Žirovčanka Marija je nesrečnica. Tava okrog brez stalnega bivališča in brez 6talne službe. Bila je že nad 40 krat kaznovana zaradi raznih deliktov proti tuji lastnini, postopanja in potepanja. Ljubljanska policija jo je izgnala iz svojega okoliša na nedoločen čas. Doma pa se ni mogla strpeti. Junija je prišla v Ljubljano in ker ji ne da tatinska žilica miru, je segla po novih hlačah nekega meščana. Pred malim kazenskim senatom je bila včeraj obsojena zaradi te tatvine in prepovedanega povratka na pet mesecev strMega zapora. Marija je kazen sprejela. Zaradi os sc je vnela hiša Ose so na deželi neprijetna nadloga, pa jih ljudje preganjajo in uničujejo njihova gnezda. Ose se rade vgnezdijo v zemeljskih luknjah in tam jih je nalažje uničiti z ognem. Na tak način so uničevali ose v Andrencih v Slov. goricah, pa so pri tem zažgali hišo in hlev ter povzročili lastniku 40.000 din škode. Pri posestniku Leopoldu Rašarju sta bila v nedeljo sama doma Bašarjev 13 letni pastorek Slavko Juranič in njegov prijatelj iz najbližje soseščine Alojz Šamperl. Fanta sta opazila, da gnezdijo ose v zemlji nedaleč od hleva. Sklenila sta, da jih z ognjem uničita. Juranič je navezal na kol otep slame ter ga zažgal in nastavil na luknjo, skozi katero so izle-tovale ose. Na ta otep sta nametala fanta še dračja in slame. Tedaj pa so ju začele ose obletavati, da sta morala pred njimi pobegniti v bližnji gozd. Nesreča je hotela, da je v tistem hipu potegnil veter ter zanesel plamen proti hlevu. Vnela se je slama, nakopičena v šupi poleg hleva in v hipu je ogenj zajel celo zgradbo, s gospodarskega poslopja pa je preskočil še na hišo. Ker ni bilo hitro gasilcev na mestu, so plameni uničili obe poslopji do tal. Škoda se ceni na 40.000 din. Pojasnilo grajskega čuvaja Pojasnilo na notico v Vašem cenj. listu z dne 4. VII. 1938. pod naslovom »Vstopnina na slolp Ljubljanskega gradu.« Pisec trdi, da pobiram prostovoljne prispevke, oziroma vstopnino. Hvala za njo, kdor mi jo da, ni pa resnica, da bi zahteval vstopnino, ki dosedaj ni predvidena, oziroma predpisana. Pisec se obrega ob prostovoljno vstopnino, ne vpraša pa, koliko truda stane trikratno tedensko pomivanje 165 stopnic, sobe in terase, cunje, metle iu krtače. Pometanja niti ne omenjam, in vsi izdatki gredo iz moje plače, če bi že bili dohodki na vstopnini tako briljantni, kakor pisec trdi, da bi zadostovali za mojo letno plačo din 25.000, mu jih rade volje prepuščam. Nadalje, da je nekdo plačal vstopnino s kovancem za din 10, ni resnica. Ako bi to storil za eno osebo, bi gotovo ostalo zahteval nazaj, če ni morda plačal za večjo družbo. Strinjam pa se s piscem glede enotne vstopnine na stolp, kar bi bilo v interesu javnosti, tujskega prometa in mestnega poglavarstva samega in bi s tem izostala vsaka nepotrebna kritika glede vstopnine. Strinjam se tudi glede vidnih napisov pri obeh vhodih na stolp za enotno vstopnino. Odločno pa zanikam, da bi bil kričal: »Kdor nima denarja, naj gre nazaj dol,« kakor trdi pisec. Iz športne krošnje Tour de France. V peti etapi v nedeljo od Rojana do Bordeauxa (198 km) je privozila v cilj v Bordeauiu cela grupa 64 dirkačev, tako, da ni bilo mogoče ugotoviti niti vrstnega reda. V končnem Startu je za dolžino kolesa zmagal Belgijec Meulenberg Eloi s časom 5:12.42. Takoj za njim so prišli na cilj Seroadei (Italija), Bini (Italija), Treckaut (Francija). 09. dirkač Weckerling ima čas 5:13.58, dočim ima 88 po redu Seidel še vedno čas 5:23.49. V šesti etapi od Bordeauxa do Bayonne (223.5 km) je zmagal Italijan Rosti s časom 6:22.54; z istim časom 6:24.34 sledijo Cottur (Italija), Naisse (Francija), Le Guevel (Francija), Tanne-veau in Gianello (oba Francija). 7. Slovadei (Italija) 6:26.32. VVengler (Nemčija), Lesuer (Francija) in 10. Leducq (Francija). V skupni oceni vodi sedaj Francoz Leducq s časom 40:09.20. 2) Wengler (Nemčija) 40:09.46. 3) Majeras (Belgija) 4:10.08. 4) Rossi (Italija) 40:10.20. 5) Magne (Francija) 40:11.08. Tekme za srednjeevropski nogometni pokal so prinesla naslednje rezultate: Genova je na domačih tleh premagala Rapida (Bukarešta) 3:2; Ferencvarroz je komaj zmagal v Bukarešti proti tamkajšnji Risensii z 5:4; Juventus pa je v Torinu tudi g težavo obvladal Kladno z 4:2 (2:2). Z kazenskim rezultatom pa je premagala hrvaška Slavi ja Ambrosiano (Milan) z 9:0 (2:0). Lahka atletika. Nemški lahko atleti so zadnjo nedeljo nastopili proti trem državnim reprezentancam in odnesli v vseh treh dvobojih lepe zmage. Poljske lahko atlete so premagali v K6-nigsbergu v razmerju 105:79, Švicarje v Frankfurtu 108:50, Dance pa v Hamburgu pa le s težavo z 93:87 točkami. Med najboljšimi rezultati omenjamo tek na 10.000 m Poljak Noji 31:17.4, skok v daljavo Bieback 720 cm, 100 m Klosch (Nemčija) 10.4, 200 m Kreher (Nemčija) 22 sek., 400 m Klupsch (Nemčija) 48.5, 1500 m Strossen-reuther (Nemčija) 3:55.3; štafeta 4-krat 100 m Nemčija 41 sek., štafeta 4-krat 400 m 3:19.2, skok ob palici Sutter (Nemčija) 4 m, met kopja Stock (Nemčija) 68m; met diska Lampert (Nemčija) 48.80 in, met kroglje Lampert (Nemčija) 15.69 m, met kladiva Hein (Nemčija) 54.98. Plavanje. V Darmstadtu so bili pri nemškem plavalnem prvenstvu doseženi zelo dobri rezultati. Omenjamo: 100 m prosto ženske Schmitz 1:08.3, 200 m prosto moški Plath 2:18.2, 200 m prsno moški Baller 2:43.2. 1500 in Arends 20:47.1, 100 m hrbtno ženske Schmitz 1:21.4. Zahtevajte povsod naš list! Krai Barometer- 1 sko stanje || ienipt ■ rstnri 17 ('** Uciattvnu 1 vlfttra v ** 1 3 C C ■o c !j ow Veter t sni er, inkont) Pada- vine . C3 03 n i *u- -S e « E m/m vr3ta Ljubljana W7 25-4 12-8 75 10 E, — Maribor 7594 21-0 13-0 80 10 0 — Zagreb 761-5 25-0 10-0 9J 0 0 — Belgrad 761-9 25-0 12-0 80 2 SW, — Sarajevo 763-2 25-0 6-0 90 0 0 — — Vis 761-3 26-0 15-0 60 2 NW, — — Split 761-5 29-0 18-0 40 0 NNE, — Kumbor 759-1 27-0 21-0 30 0 NE, Rab 761-9 25-0 17-0 50 3 0 Dubrovnik 760\ 26-0 19-J 30 0 NE, — — Vremenska napoved. Spremenljiva oblačnost, nestalno vreme, nagnjenje k nevihtam. Splošne pripombe o poteku vremena ▼ Ljubljani od včeraj do danes. Včeraj je bilo do 7.10 večinoma jasno, nakar se je naglo skoraj popolnoma pooblačilo. Ob 9.10 pa se je zopet zjasnilo in tako ostalo do 12.20. Ob tem času je oblačnost zopet narasla, vendar pa se je vse popoldne zelo spreminjala. ♦ Ob 13.10 je padlo nekaj kapljic dežja. Zvečer in ponoči je bilo precej oblačno. Koledar Sreda. 13. julija: Marjeta devica. Četrtek, 14. julija: Bonaventura. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; Mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10; mr. Bohinec ded., Cesta 29. oktobra (Rimska cesta) 31. Na ljubljanskem državnem konservatoriju so koncc šolskega leta 1937-38 diplomirali naslednji gojenci: diplomo srednje šole drž. konservatorija iz orgel kol glavnega predmeta je dobil član frančiškanske družine Majhenič fr. Salvator. Iz klavirskega oddelka na visoki šoli drž. konservatorija sla diplomirali Hrašovec Silva in Osterc-Valjalo Marta. Diplomo pedagoškega oddelka iz orgel kot glavnega predmeta je dobil Bohinc Stanko. Opozorilo telefonskim naročnikom. Vljudno opozarjamo vse telefonske naročnike, da poteče dne 15. julija rok plačila telefonske naročnine i obrokov instalacije. Čekovne položnice so bile vsem naročnikom pravočasno dostavljene; v primeru pa, da je naročnik položnico izgubil, naj kupi na pošti prazno in nam na isto nakaže dolžni znesek z označbo ček. računa 10.225. Za vse eventualne informacije naj se naročniki obračajo na tel. št. 43-07, pošta Ljubljana 1. Dijaki letnika 1911 z ozemlja ljubljanskega vojaškega okrožja, ki še niso odslužili svojega kadrskega roka, se pozivajo, da se javijo v lastnem interesu do 1. avgusta t. I. na poveljstvu ljubljanskega vojaškega okrožja, soba št. 16, ob delavnikih med 11 in 12 uro dopoldne, zaradi napovedi svojih dovršenih šol. S seboj naj prinesejo vsa potrebna dokazila. Prosvetno društTo sv. Cirila in Metoda, Bežigrad, ponovi na splošno željo občinstva v nedeljo, dne 17. julija 1938, ob 8 uri zvečer na cerkvenem dvorišču igro »Pri kapelici«. Vsi vljudno vabljeni. — Odbor. Rezultat natečaja za meščansko ioln na Viču. Mestna občina ljubljanska je razpisala natečaj, da z njim dobi čim najboljši načrt za novo poslopje meščanske šole na Viču, kakor je ie prej razpisala tudi natečaj za načrt dečjega zavetišča v Trnovem. Na ta način pa mestna občina omogoča sodelovanje najširšega kroga arhitektov pri obranističnih nalogah našega mesta ter s svojimi razpisi natečajev prav znatno poživlja umetnostno udejstvovanje. Prt včerajšnji seji razsodišča je bila prisojena prva nagrada 8000 din inž. arh. Vinku Glanzu. Druga in tretja nagrada sta bili združeni in »pet razdeljeni tako, da je dobil inž. arh. Edvard Ravnikar 5000 din nagrade, po 2500 din nagrade sta pa dobila za svoja projekta inž. arh. Pavel Gocsll in inž. arh. Milan Sever. Kukuljevič premagal svetovnega prvaka Budgeja Včeraj popoldne in danes gostujeta v Belgradu ameriška teniška igralca, in sicer svetovni prvak Donald Budge in njegov partner v igri v dvoje Maco Naša igralca Punčec in Kukuljevič sta prišla v Belgrad prav zadnji hip, tako da sta morala popoldne igrati še vsa utrujena. Tekme so se pričele ob 3 popoldne. Med številnimi gledalci sta bila tudi ministra Kujundžič in Vrbanič, predsednik belgrajske občine in še mnogo drugih odličnikov. Kot prvi par sta v poedinih igrah nastopila Amerikanec Maco in naš teniški državni prvak Punčec. Prvi set je Amerikanec Maco z lahkoto dobil s 4:6. V drugem setu se je Punčec sijajno popravil in zmagal s 3:6. V tretjem setu pa je naš državni prvak že vodil s 5:0, nato pa popustil, tako da se je Amerikancu posrečilo rezultat izravnati. Končno pa je Punčec dobil po ostri borbi tudi tretji set v razmerju 7:9. Kot drugi par sta v poedini igri nastopila svetovni prvak Donald Budge in Kukuljevič. Naš igralec je že v prvem setu pokazal neverjetno borbenost in je tudi po težki in dramatski borbi zmagal. Oba igralca sta se za vsak posamezni games ostro borila, tako da sta ves čas izravnavala rezultate v gamesih. Končno je Kukuljevič ob stanju 13:13 dobil še dva gamesa in tako zmagal v razmerju 15:3. V drugem setu pa je zmagal Kukuljevič s 5:7. Zmaga Kukuljeviča nad teniškim prvakom Donaldom je senzacija prve vrste. V teku več kot dvomesečnih gostovanjih v Franciji v Vimble-donu in po drugih največjih evropskih mestih se ni posrečilo niti enemu igralcu to, kar je včeraj dosegel Kukuljevič. Včerajšnji pora'/ Donalda Budgeja bo odjeknil po vsem svetu in ponovno potrdil sijajno višino našega teniškega športa. V igri v dvoje pa sta z lahkoto zmagala Američana Budge-Maco nad Kukuljevičem in Čehoslovakom Drobnyjem v razmerju 6:3, 6:2. Tri glave so že padle v tekmi za lepo krčmarico Zivadinko Veljkovič v Biljanovcu pri Kra-ljevu. Zapeljiva krčmarica se je s svojimi oboževalci rada poigravala. Zmenila se je za šalo z dvema oboževateljima za sestanek ob isti uri. Ko sta se tekmeca srečala, sta se spoprijela in končala borbo z noži, v kateri je padel smrtno ranjen Mitar Veljkovič. To je že tretji krvavi zločin, ki je bil izvršen v teku enega leta zaradi mlade krčmarice. Predsednik ruske revolucionarne vlade Kerenski je napisal knjigo Resnica o pokolju Romanovih Ob 20 letnici zverinskega umora ruske carske rodbine < • •.«S8r->,.< n V noči od 16. na 17. julij leloe poteče dvajset let. kar se jo v ruski revoluciji odigralo eno njenih najbolj krvavih in brezobzirnih dejanj. To noč so odposlanci sovjetske politične policije v sibirskem Jekaterinburgu postrelili vso bivšo rusko carsko rodbino in njene najzvestejše spremljevalce, njihove trupla pa polili s petrolejem in sežgali. Z« dvajsetletnico tega temnega dogodka je bivši predsednik prve ruske revolucionarne vlade, Aleksander Kerenski, izdal v Parizu knjigo z naslovom »Resnica o pokolju Romanovih«, iz katere navajamo za ta tragični, pretresljivi jubilej naslednje odlomke: »Dvanajsetga marca 1917, leta zjutraj se je car Nikolaj II. še čutil vrhovnega zapovednika v svoji državi. 15. marca pa je v salonskem vagonu dvornega vlaka, v štabu poveljnika severno-zahodne fronte, generala Ruszkega, obdan sicer še z vsem svojim sijajnim spremstvom, toda že docela osamljen, od vseh zapuščen, izdan od svoje okolice, zadnji vseruski cesar podpisal izjavo o odstopu. Po podpisu odstopitvene izjave je car še tisti dan zapisal v dnevnik besede: .»Krog in krog je samo izdajstvo, zahrbtnost in bojazljivost.« t Car Nikolaj II. je docelu razumel svojo osamljenost v tem trenutku, pa je kot docela navaden, zaseben ruski 'človek sebe in svojo rodbino izročil varstvu novih revolucionarnih oblasti. »#• ■ • le rodbina, ki jo je obiskala velika nesreča" Mi. začasna revolucionarna vlada, ki jo je volja ljudstva komaj dobro poklicala na oblast, smo prav tako kakor car čutili in vedeli, da ni več vladarja — pelilične sile — in da stoji pred nami zares povsem navaden, od vseh zapuščen, osamljen človek, ki potrebuje varstva zase in za svojo rodbino. f Odvratni umor ruskega carja, njegove žene in njegovih otrok, izveden na 6krivaj v temni kleli, je bil dejanje nesmiselne maščevalnosti. Priznati moramo ob tem spominu, da je Nikolaj II. lahko in brez borbe slekel s sebe sen imperatorja, ko 60 je na koncu znašel v rokah rabljev GPU, ter je pokazal izredno plemenitost in veličino svojega duha... Po carjevem odstopu je izhajalo vsa politika začasne moje vlade do njega in do njegove rodbine iz enega samega dejstva: pred nami ni stal več politični sovražnik ali kakor sedaj radi pravijo v Sovjetski Rusiji »ljudski sovražnik«, temveč je bila samo navadna rodbina, ki jo je obiskala velika nesreča. Ta rodbina se je postavila ood naše varstvo, mi pa smo bili dolžni, da jo varujemo in da z ničemer ne umažemo časti nove revolucionarne oblasti. Toda kako bi se bilo mogla rešiti ta carska rodbina v razbesneli revolucijski vihri, ko so tisoči demagogov razplaintevali v ljudstvu spomine na preteklost, pohlep po maščevanju, pohlep po krvi?... Edina rešitev mejo beg čez Rešiti bi jo bilo možno somo na en način: spraviti carsko rodbino čez mejo. Za vojne niso bile samo vse tiste države, ki so se bojevale z nami, ampak tudi nevtralne, zaprte za morebitni prihod bivšega cerja. Rilo je sklenjeno, da se obrnemo za to na angleško vlado. Naša odločitev se je ujemala z željo bivšega carja in carice. 21. marca 1917 je prvi minister za zunonje zadeve v začasni moji vladi, P. Miljukov, govoril o lem z angleškim poslanikom sirom Buclianom. 23. marca je iz Londona prišel odgovor: »Kralj in vlada britanskega Veličanstva bosta srečna, če bosta lahko nudila v Angliji pribežališče bivšemu ruskemu carju.« Na la način že v prvih dneh ruske revolucije ni več bilo zunanjih zaprek za odhod carsko rodbine iz Rusije. Toda za to so bile nepremostljive notranje zapreke Odločitev vlade, da bo odpeljala carsko rodbino iz Rusije (to odločitev sem razglasil v Moskvi 20. marca) je izzvala strahovito besnost in nejevoljo pri skrajnih revolucionarjih v peterbur-škem sovjetu. Prišlo je celo do poskusa ugrabitve carja z dvorca v Carskem selu, kjer je bil pod varstvom oborožene stražo. Po naključju se je končala ta nočna ekspedicija brez uspeha za organizatorje, čeprav so revolucionarji že udrli v dvorec ter celo prišli do bivšega carja. Ha bi odpeljali carsko rodbino, bi bilo treba dobiti vlak od Peterburga do obal daljnega Ledenega morja, do Murmanska, kjer naj bi čakala angleška križarka. V tistem brezvladju, ki je vladalo za prvih revolucijskih dni na železnicah, kjer so razne vrste revolucionarnih »odborov« bile vsemogočne, ie bilo to nemožno. Poskus, da bi odpeljali carski vlak iz prestolnice, bi nemudoma izval stavko in sabolažo. Potrebno jo bilo čakati nekaj časa, vzpostaviti razr-vani upravni aparat in nekoliko pomiriti ljudske 6traeti... vae i° M bili potrebni trije meseci, šele v juniju je nastala doba, ko bi mogli izvesti naš načrt brez vsakega tveganja. Toda... — ta čas se je stališče angleške vlade glede prihodn bivšega carja in njegovo rodbine na Angleško, temeljito spremenilo. Poroka dveh pritlikavcev v Bleckprolu na Angleškem. Ženin je star 28 let, nevesta pa 27. • ir? ESr < * '• ~ i Angleške boj'ne ladje, ki^ so te dni prispele v Haifo (Palestina). Z njim so se pripeljali močni oddelki vojakov. Angleži so jih poslali tja, da bi preprečili nadaljnc nemire v Sveti deželi. Angleška vlada preklicuje vabilo Ze 10. aprila je bilo v angleških listih sporočeno uradno stališče zunanjega ministrstva. V njem je — zagonetno za nepoučene — bilo govora o tem, da »britanska vlada več ne vztraja na prejšnjem predlogu, da nudi gostinstvo carski ruski rodbini...« Za tem nejasnim sporočilom se je skrival trdni sklep tedanjega predsednika angleške vlade Lloyda Georgea, da ne dovoli carski rodbini prihoda v Anglijo. Nimam prostora, da bi zdaj razložil vse razloge, ki so vplivali na ta sklep Lloyda Georgea. Dolžan sem, da povem samo toliko, da 60 vsi ti razlogi izhajali iz »notranje političnih razmer v Angliji«, kar verjetno ni bilo brez podlage. Jasno, da Lloyd George ni mogel videti vnaprej tudi onega najstrašnejšega, kar se je pozneje zgodilo tedaj, ko je to stvar sklenil. In zato se je po |x>kolju carske rodbine pri Lloydu Georgeu pokazala popolnoma razumljiva potreba, da bi vrgel s sebe vso odgovornost .za to, in to^še tembolj, ker je pokojni angleški kralj Jurij V. brat carjeve tete, do svoje smrti z veliko žalostjo prenašal nesrečni konec svojih bližnjih sorodnikov. LIoyd George je začel trditi, da niso Angleži nikdar umaknili vabila ruski carski rodbini, naj pride v Anglijo, vsaj dejansko ne, temveč car zato ni mogel priti v Anglijo, ker je začasna vlada bila »pod oblastjo sovjetov« ter ni smela ostvariti tega svojega sklepa. Med Lloydom Georgeom in menoj je ta spor trajal več let. Rešen je bil šele tu pred nedavnim in popolnoma v korist moje začasne vlade. Rešen je bil s popolnoma nepristranskim pričevanjem tretje osebe, hčerke pokojnega angleškega veleposlanika v Petrogradu, sira Georgea Buchannnn. Ta je v svojih spominih v celoti ter v posameznostih, ki nam celo prej niso bile niti znane, potrdila, da je v juniju 1917, ko je bilo vse pripravljeno za odhod carske rodbine v Anglijo, iz Ix»n-dona prišla odločna odpoved... V svojih »Spominih« je Llo.vd George, ko je priznal dejstvo, postavil vprašanje: Ce bi tudi bil od Angležev odobren carjev prihod, ali bi potem »slabotna začasna vlada« imela dovolj moči, da bi strla odpor levičarjev? To domnevo popolnoma zavrača neko nedvomno dejstvo, namreč: odhod bivšega carja z rodbino v Tobolsk v Sibiriji, odhod, ki 6mo ga mi pripravili in izvedli docela naskrivaj. Celo javnost v Petrogradu je zvedela za to šele po dejanju. Kriva |e tudi Nemčija Druga prilika za rešitev bivše carske rodbine je bila ob sklepanju miru med Nemčijo in Sovjeti v Brestu Lilovskem. Tedaj bi bila Nemčija med mirovnimi pogoji lahko zahtevala, da pošljejo Sovjeti carsko rodbino v Nemčijo, saj je bil cesar Viljem 11. bratranec nesrečnega zadnjega carja. Toda Viljem II. se za svojega sorodnika ni hotel zavzeti. Tobolsk je bil poslednja postaja na poti cer6ko rodbine k nesrečnemu koncu, ki je prišel 16. junija 1918. leta v Jekaterinburgu, prestolnici Urala. To mesto se zdaj imenuje Sverdlovsk v čast prvemu »predsedniku republike Sovjetov«, ki je hkratu s samim Leninom vodil iz Moskve usmrtitve Nikolaja Romanova. Zanimiva in grozotna podrobnost je tale: poslednji car iz rodbine Romanovih in njegova družina so bili ubiti v hiši Ipatijeva. Ta Itatijev pa je bil spet zadnji zastopnik tiste veje Ipatijevih, ki so nekdaj ustanovili samostan, v katerem se je skril pred poljskim preganjanjem mladi ustanovitelj dinastije Romanovih, boljar Mihael. Če vržemo pogled na preteklost, vidimo, kako »o se v poslednjih mesecih življenja bivšega carja vsi dogodki okoli njega spletali v usoden vozel. Tudi to svojo usodo je zadnji car čutil, lahko rečemo, vse svoje življenje. Še davno pred vojno in revolucijo je emr Nikolaj II. govoril svojemu ministru Stolipinu: »Nič od tega, česar se lotevam, mi ne bo šlo izpod rok. Odveč 6em. V tem primeru je ljudska volja brez moči... Dan 6. maja (rojstni dan Nikolaja II.) je praznik velikega trpina Janeza. Kolikokrat sem 6am sebi govoril njegove besede: »Tisto grozotno, pred čemer me je bilo strah, se mi je zgodilo, tisto, česar sem se bal, me je zajelo.« Tako je govoril sam o sebi pokojni, zadnji car velike Rusije... Radio Programi Radio Lfublfana Sreda, 13. julija: 12 Citre in iramli igrajo (plošče) — 12.45 Poročila — 1.1 Napovedi — 13.20 Zvoki iz Jugoslavije (Rad. orkester) — 14 Napovedi — 18 Pisan spored Rad. orkestra — 18.40 Mladinska ura: Julij v naravi (K. Miroslav Zor) — 19 Napovedi, poročila — l9.:!o Nac. ura: Slovenija — otnoRrafski center Evrope (Ciril Ho-čevar, novinar - Ljublj.) — 10.50 Za zabavo in za ples (plošče) — 20.30 Prenos sinfonič. koncerta iz Rogaške Slatine. Dirigent: V. Šušteršič; solist: L. Pfeifer (violina) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Zdaj pa na dopust (za slovo igra Rad. orkester). Drugi programi Sreda, 13. julija: Blgrad: 20 Violinski koncert g. Dimitrijcviča, 20.30 Humor, 21.30 Narodne pesmi — Zagreb: 22.10 Plesna glasba-— Varšava: 21.10 Chopinov koncert, 22 Poljska komorna glasba — Vraga: 19.25 Koncert orkstra Ilenoš, 20 Urno. koncert Dvorakovih del 20.30 Slušna igra, 22.30 Plesna glasba iz Bratislavo — Budimpešta: 18.45 Ciganski orkester. 20.25 Opera Mozart: «Cosi fan tutte« — Milan: 21 Simfonični koncert po koncertu in ob 23.15 plesna glasba — Rjm. ]g gj Koncert pestre glasbe, 21 Komedija »Školjka«, 23.15 Plesna glasba — Dunaj: 20 Vesel spord iz cirkuškega življenja, 22.30 Dunajski simfoniki, 24—3 Nočna glasba — Kiiln: 20 Zdraviliški koncert — llambrg: 19 10 Prizor z glasbo in peklom, 21.30 Mozartova dela na ploščah, 24 Nočna glasba. 24 Hervey Allen: Antonio Adverso, cesarjev pustolovec »Saj nima smisla, prečastiti, da stopate zraven. Saj ste videli, da sem prav kar surovo žalil gospoda.« Don Luis se je otresel duhovnika in dejal Denisu: »Pridite. Udarila se bova na dvorišču.« V dolgi nizki gostilni je bilo še precej temno, zunaj pa je še vedno vladal pozni, belkasti evropski somrak. Bila je ura, ko nebo odseva zadnjo luč z zahoda in jo končno sesa vase. Manjši predmeti, kakor stvari človeške velikosti, ne mečejo več nobene sence* Na hiše in na vso naravo se sklanja nekaj strašnega, dih z mrtvaških poljan, šumi življenja zvene pritajeno. V tej tihi svetlobi sta si moža stala goloroka nasproti. Le malo korakov sta bila narazen na trati, ki je bila na kratko pokošena. Trata je bila skoraj sredi dvorišča. Don Luis je dejal s pritajenim glasom: »Mislim, gospod stotnik, da pod pričujočimi okoliščinami lahko pustiva vse nepotrebne zunanjosti.« Denis je prikimal. »Ker nimava sekundantov boste pač tako prijazni, da boste poveljevali k izpadu. Jaz bom potem kratko štel do tri in začel. Ali vam je razdalja prava? In dajala se bova, dokler bova sposobna za boj. Kaj ne?« Denis je odgovoril: »Izpadi« Don Luis je medtem zaklical: »Prečastiti, kličem vas za pričo, da se midva tu boriva po vzajemnem poštenem dogovoru.« Postavila sta se v kritje. »Eden, dva, tri!« Rezili sta zaškrtali in švignili drugo k drugemu. Jeklo je za-žvenketalo, topotanje njunih nog in težko sopihanje je polnilo dvorišče. Skoraj dobra minuta je pretekla med navadnimi izvabljanji in paradami, ne da bi bilo prišlo do resnega napada, ker je vsakdo od njiju hotel preizkusili, v kakem slogu se bori nasproinik. Denisov način je bil kratki boj z mečem, kakor ga je skoraj sleherni gospod z dvora obvladoval. Deloma je pa uporabljal tudi nagle izpade in se spuščal v boj tiste vrste, ko se merita moža tik drug ob drugem, kakor to pri vojakih uče za težje rapirje. To je bil preprost in nevaren slog, vendar bi bile Denisove parade lahko še redkejše. Preobilica gibov pri napadanju jo markizu izdajala, da je roka, ki je tako grozeče ravnala z mečem, bila vedno malo ovirana po tehniki sabljanja. Na to pomanjkljivost je markiz postavil svoj bojni načrt. Don Luis se do zdaj še ni z nobenim gibom izdal za kaj posebno prevejanega borilca. Na Denisov ripost in remizo je odgovoril s kontra ripostom, in to celo malce počasno, kakor se je zdelo Denisu. Denis se je mislil zanašali na to počasnost. Markiz ni slepo veroval v staro borilsko šolo. Toda kot fant se je učil pri starem španskem mojstru, ki je bil naravnost računsko omejen natančnež svoje umetnosti. Pozneje pa se je v Toscani temeljito seznanil z ročnim,, urnimi varljivimi gibi iz člena, kakršne določa italijanska Sola. Denisu sc je zdelo, da je prišel čas, da zadevo konča. Ker je mislil da bo kar lepo s stanovitnostjo in odločnostjo obvladal obrambo^ »počasnejšega nasprotnika«, je zdaj poskusil s silovitim izpadom. /a trenutek je njegov meč kar jezikal okrog Dona Luisa Stan markiz pa se je umikal z drobnimi, neverjetno spretnimi obrati telesa, kakršnih Denis še nikdar ni videl. S tem se je izognil celo liajbliskovitejšim napadalčevim sunkom. Napad se je končal s tem da Denis ni mogel več dovolj naglo preiti v kritje in že mu je kri’ orosila desni rokav. Zadet je bil v ramo. Na radost pa je opazil da se je Don Luis začel umikati. Markiz se je zares umikal. Delal je to s čisto svojskimi korakci, kakor da se giblje natančno po nekih krogih in pravokotnikih, začrtanih s kredo. Denisa so ti gibi prisilili, da se je moral obračati zdaj na eno zdaj na drugo nasprotnikovo stran, če je hotel naprej napadati in ga dosegati s svojimi udarci. Z vsakim korakcem je namreč markiz postavil rezilo v tako lego, da ga je varovalo in da je bilo hkratu pripravljeno za sunek. Po bliskovito sta na ta način prišla na drugi konec trate, tedaj pa je Denis nenadno zapazil, da ne zasleduje on nasprotnika, mar-več da nasprotnik vodi njega. To mora začeti zdaj drugače, mora... Tedaj pa se je markiz nenadno stegnil v kolenih in se sklonil naprej. Njegova levica, ki je bila zdaj po navadi skrita za hrbtom se je pri naslednjem udarcu pokazala, kakor da hoče pomagali, da bi lažje sunil Denisovo rezilo vstran. Dvoročno borenje z mečem in z bodalom je bilo v Franciji že zdavnaj iz navade. Denis je mislil samo, da vleče nasprotnik kratko in da se bori za ravnovesje. Zbral je vso zadnjo moč za nekaj kar je bilo podobno vmesnemu členu med udarcem s sabljo in sunkom z »Slovenski dom« Izba)« ruk delavnik ob It Mesečna naročnina 12 Din, u Inozemstvo & P‘- *«—•-— - - - mečem. Hotel je s tem zlomiti to smešno nasprotnikovo obrambo in mu zadati odločilni sunek. Markiz pa je samo pobesil ščiteč in se naglo umikal. Denis je šel za njim z zmagovitim pogledom. Zdelo se mu je, da je nasprotnikova konica padla. Zdaj je prišel konec 1 Vzdignil je roko visoko. Ne da bi kaj vedel, se je boril kakor jezdec, ki pri napadu zavihti sabljo. Na pravilno suvanje z mečem ni več mislil. Bilo je kakor, da mu roka sama od sebe leti navzgor. Da, zletela mu je navzgor — toda meč je padel iz nje. Z neznatno gibkim prestopom noge, kakor zaplapola raca s perutmi in hkratu z ostrim izpadom z boka je markiz prebodel markiza Denisa skozi srce. Ni preteklo niti dvesto sekund, odkar je naštel do tri Denis se ni ganil. Dve divje se^ vrteči črni plošči sta mu izginjali v očeh in se spreminjali v krožeče temne lise. Za trenutek je vladala na dvorišču mrtvaška tišina. Potem je pritekel mladi duhovnik in obrnil Denisa na hrbet. Poslušal je če mu srce še bije, potem pa je očitajoče pogledal Dona Luisa. Na njegovem obrazu se je boril izraz skoraj ženskega sočutja z nevoljnim moškim ponosom. prežet krik" V PrVCm nastropju ie donel do,K *aduSen, z bolečino Markiz si je obrisal meč in dejal: »Ah. Helena je gledala z napuščak Mladi duhovnik je ves rdeč v obraz pristavil: »Monsieur, tudi Bog je gledal.« ?°n *Luis je P.,:e!niril duh°vnil