PoStntoa plaćana ▼ gotevhiL Leto LXrv., št. 71 Ljubljana, ponedeljek 30. marca 1931 Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inseratl do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—. večji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica it. 6 Telefon it. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — TeL 190, NOVO MESTO. Ljubljanska c. tel. St. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. wm Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. BALKANSKA CARINSKA UNIJA Senzacijonalne informacije pariškega tiska — Dr. Beneš predlaga carinsko zvezo med balkanskimi državami in Malo antanto s Poljsko — Dr. Curtius o Briandovem govoru Pariz, 30. marca. Tukajšnji listi po nila takoj podvzeti odločne protiukre uniji. Po sklepu vlade bo zunanji min grad in v Atene ter tam predlagal osn skimi državami skupno z Malo antant priliki tudi posvetoval o skupnem nas štva narodov, če bo prišlo na dnevni r ske unije. V pariških krogih to inicija jo, čeprav izražajo bojazen, da bi taka gočila Briandovo Panevropo. London, 30. marca. Ostri Briandov :ovor na sobotni seji francoske poganske zbornice proti avstrijsko-nem-Ški carinski uniji je izzval v tukajšnjih krogih precejšnjo presenečenje. Oficijozni >Daily Heraldc objavlja oči-vidno inspiriran članek, v katerem naglasa, da se Anglija omejuje v svoji akciji zgolj na pravno proučitev av-etrijsko-nemškega pakta. Ce se izkaže, da je ta dogovor v skladu z mirovnimi pogodbami in ženevskimi protokoli, je za Anglijo ta zadeva rešena, odločno pa bo nastopila proti temu, da bi skupina držav vsiljevala drugim skupinam svojo voljo. Dunaj, 30. marca. Podkancelar dr. Schober bo pri današnjem diplomatskem sprejemu zavzel stališče k Bri-andovemu govoru. Oficijelne razprave o tem ne bo ker se Avstrija popolnoma solidarizira z odgovorom, ki ga bo podal nemški zunanji minister dr. Curtius jutri v nemškem državnem svetu. V razgovoru z urednikom >Sonn- und Montagszeitung< je nemški zunanji minister dr. Curtius med drugim izjavil: Predvsem moram ugotoviti, da bomo popolnoma mirno in stvarno proučili Briandov govor. Nočem prilivati olja k ognju in bom svoje stališče obširno in mirno obrazložil na torkovi seji državnega sveta. O tajnosti našega dogovora in presenečenju, o katerem je govoril g. Briand, lahko rečem, da smo storili vse, kar je bilo mogoče, da se tak sum odvrne, in iz mojih pojasnil bo razvidno, da bolj realno sploh nismo mogli postopati. Javnost ni bila postavljena pred gotovo dejstvo, marveč je bila ideja carinske unije med Avstrijo in Nemčijo izročena mednarodni-javnosti. Bilo pa bi nesmiselno in neoportuno vreči v javnost samo megleno idejo, ker bi to še bolj zbudilo sum in razne domneve. Zaradi tega smo morali najprej izdelati načrt, o katerem se sedaj lahko razpravlja. Postopali smo torej kar najbolj lojalno in smo se izogibali vsega, kar bi dalo povod za tako presenečenje. Zato ne more biti niti govora o tem, da hočemo nekako zanetiti požar in zbujati vznemirjenje. Iz svojih namenov ne delamo nobene tajnosti in krivično je dolžiti nas, da rušimo mir. Gre izključno za gospodarski, ne pa za politični problem. O kršenju mirovnih pogodb prav tako ne more biti govora. Naravno pot do sanacije Evrope se mora pričeti v malem, šele potem se lahko razširi na vso Evropo, pri čimer bomo lojalno sodelovali. Izredno obžalujem, da je g. Briand mnenja, da mi zapuščamo pot miru. Upam, da bo po naših pojasnilih to svoje mnenje korigiral. Avstrijski zvezni kancelar o carinski uniji Dunaj, 30. marca. Zvezni kancelar dr. Ender, ki je bil včeraj v Dornbirnu je imel ob neki slavnostni priliki go= vor, v katerem se je najprej bavil z notranjo politiko Avstrije ter na to govoril o pogodbi med Nemčijo in A v* strijo. Obrazložil je načelo in zgodo? vino Dostanka te pogodbe. Avstrija in Nemčija pogodbe še nista sklenili, temveč sta o tem najprej obvestili ve* lesile, pri katerih je ta načrt kar je značilno dvignil vihar ogorčenja. Za vsakim korakom med Avstrijo in "o vidijo v inozemstvu namene združitve, pred katero imajo očividno velik strah. Praktično je torej Evropa zelo daleč od tega, da bi mogla uresni* čiti idejo Panevrope kot gospodarske enote. Vsak korak v tej smeri zbuja največje nezaupanje. Ker manjka med evropskimi državami solidarnosti, je razumljiv tudi položaj Evrope napram Rusiji. Narod ne more razumeti posto* panja evropskih držav napram Rusiji ročajo, da je češkoslovaška vlada skle* pe proti avstrijsko*nemški carinski ister dr. Beneš fe dni odpotoval v Beo* ovanje carinske alijance med balkan* o in Poljsko. Dr. Beneš se bo pri tej topu na prihodnjem zasedanju Dru* ed vprašanje avstrijsko*nemške carin* tivo dr. Beneša v splošnem odobrava* regionalna razcepitev Evrope onemo* Znano pa je, da se Rusija brez strojev in inženjerjev iz Evrope ne bo mogla dvigniti in da se boljševizem tamkaj brez sredstev ne bo mogel držati. Za preprečitev evropske gospodarske kri* ze bi se morale združiti predvsem vse evropske države, kar pa najbrže tudi še ne bi zadostovalo. Temu velikemu bloku bi se morala priključiti še Ame* rika, na kar pa kakor dr. Enderju za* gotavljajo, niti od daleč ni misliti. Odgovor dr. Curtiusa Briandu Berlin, 30. marca. AA. Briandov govor v francoskem senatu ne bo ostal brez odgovora. Bržkone bo nemški zunanji minister dr. Curtius odgovoril Briandu na jutrišnji seji državnega sveta. V svojem govoru bo pojasnil predvsem očitek, da sta Nemčija in Avstrija postavila Francijo m ostale države, ki so podpisale ženevski protokol, pred gotovo dejstvo. Nemški krogi povdarjajo, da Je nastal prentir v nemško - francoskih odnosa jih, kar Briand obžaluje v svojem senatnem govoru, že tedaj, ko je Francija odklon0a poravnavo v saarsfcem vprašanju. Italijansko stališče Rim, 30. marca. Po raznih vesteh bo italijanska vlada objavita svoje stališče glede na nemško avstrijski carinski dogovor bržkone že te dni, ker so italijanski strokovnjaki dokončali svoje proučevanje. Italijanske stališče bo bržkone v splošnem odgovarjalo angleški sodbi in se bo bavilo, ne da bi se posebej spuščalo v vprašanje skladnosti z obstoječimi pogodbami, s pridržki, ki jih mora KaMja v interesu svojih gospodarskih stremljenj označiti. Briand ne potuje v Tunis Pariz, 30. marca. AA. Liati poročajo, da zunanji minister Briand, ki mora ostati v Parizu zaradi nemško«avstrijske carinske pogodbe, ne bo spremljal predsednika re» publike Doumerguea na njegovem poto* vanju v Tunis. Predsednika republike bo na tem potovanju spremljal pravosodni minister Berand. Rusija zadovoljna z žitno konferenco Anglija proti ugodnostni politiki in znižanju nadpro-dukcije — Argentinske grožnje z odpovedjo trgovinskih pogodb Rim, 30. marca. Na včerajšnji po* poldanski seji žitne konference v Ri* mu je podal angleški delegat Halli v imenu angleške vlade izjavo, da An* glija ne more ostati mirna zaradi pad* ca cen agrarnih pridelkov, nikakor pa tudi ne more pristati na ugodnostne tarife, ker je mnenja, da gre za splošno krizo, ne pa za krizo, izzvano vsled nadprodukcije. Vsako stremljenje za znižanjem agrarne produkcije je ne* varno in se mora zaradi tega ta name* ra popolnoma izločiti iz ukrepov za sa* nacijo agrarne krize. Iskati se mora druga pot po kateri se bo dovajalo ŽU to onim, ki ga potrebujejo. Ruski delgat Krizman je v svoji iz* javi naglasil, da je sovjetska delegacija z dosedanjim potekom konference zadovoljna, ker se je pokazalo, da konferenca ni naperjena proti sovjet* ski Rusiji. V svojih nadaljnih izvaja* njih je naglašaL, da Rusija ni izvajala dumpinga, marveč je dala na trg samo presežek svoje produkcije, ki se je zadnja leta vsled intenzivne obdelave zemlje zelo povečala. Kar se tiče gro* ženj argentinskega delegata, da bo Ar* gentina odpovedala trgovinsko pogod* bo z vsemi državami, ki kupujejo ru* sko žito, je Krizman izjavil, da ga pušča ta grožnja popolnoma hladnega, ker se Rusija predobro zaveda, da je vsak poizkus izločiti iz gospodarstva največjega producenta, v naprej obso* jen na neuspeh. Konferenca je nato izvolila petčlan* sko komisijo, ko bo podrobno prouči* la vsa vprašanja, o katerih je konfe* renca doslej razpravljala ter na to sta* vila plenumu primerne predloge. Trošarina na umetne brezalkoholne pijače S 1. aprilom se prične pobirati banovinska trošarina na umetne brezalkoholne pijače — V Ljubljani jo bo pobiral mestni dohodarstveni urad, na deželi pa oddelki finančne kontrole novine, so dolžni vsak prejem v M urah prijaviti pristojnemu oddelka finančne kontrole in obenem plačati trošarino na Ljubljana, 30. marca AA. Kraljevska banska uprava razglaša: Po odobrenju ministra financ se prične s 1. aprilom 1931 pobirati v dravski banovini banovinska trošarina na umetne brezalkoholne ptijače, ki znaša Din 1.— od vsake steklenice pod 1 litrom vsebine, pri večjih steklenicah pa Din 1— od vsakega začetega Litra vsebine. Naravne mineralne vode in brezalkoholne pijace, napravljene brez dodatkov kemikalij, oo te trošarine proste. Za pobiranje te trošarine se odreja začasno sledeče: V Ljubljani pobira to trošarino mestni dohodarstveni urad skupno z mestno užit-nino. V krajih izven Ljubljane jo pobirajo oddelki finančne kontrole in sicer v prvi vrsti pri producentih (proizvajalcih) brezalkoholnih pijač. Le-ti so dolžni voditi od 1. aprila t. 1. dalje točen mesečni register o proizvodnji in prodaji brezalkoholnih pijač. Register se mora voditi v treh izvodih e kopiranjem. Ob koncu meseca se mora zaključiti in najkasneje do 8. dne prihodnjega meseca predložiti spristojnemu oddelku finančne kontrole ter hkratu plačati odgovarjajočo trošarino s poštno položnico na račun kraljevske banske uprave. Prodajalci in gostilničarji, ki nabavljajo brezalkoholne pijače izven dravske ba- cekovni račun kraljevske banske uprave. Vsako nasprotno postopanje od strani producentov in prodajalcev in gostilničarjev, ki ima namen prikrivati ali onemogočati plačilo te trošarine, se bo strogo kaznovalo. Vzorec registra kakor tudi vse ostale informacije dobijo interesenti pri pristojnem oddelku finančne kontrole. Povratek Pilsudskega v Varšavo Varšava, 30 marca. AA. Maršal Pil sudski je včeraj prispel z rušiloem »Viher« v Od in sko. Sprejema so se udeležit vsi člani vlade in člani in člani maršalove rodbine. Po naziranju poljskih političnih krogov pomenii povratek poljskega maršala po več mesečni odsotnosti začetek velikih 'zprememb v poljski vladi kakor tudi v poljski zunanji politiki. Varšava. 30. marca. Maršal Piisudski se ie davi po več tedenski odsotnosti vrni! v Varšavo in bo takoj prevzel vladne posle Tečaj o moderni šoli Danes je bil otvorjen v Ljubljani tečaj o moderni Soli, ki se ga udeležuje 450 učiteljev in učiteljic iz vse banovine Ljubljana, 30. marca Stremljenja za splošno poglobitvijo pedagoškega življenja po modernih vzgojnih načelih je rodilo pri nas že prav lepe uspehe, zmago teh modernih idej pa Lahko imenujemo tečaj o moderni šoli, ko je naše prosvetno ministrstvo povabilo tri nemške prvoboritelje za moderno šolo, da naše učiteljstvo seznanijo z idejami, ki jih propagirajo in so se prav znatno uveljavile ie tudi pri nas. Nemški strokovnjaki so se vabilu ministrstva odzvali dragevolje in UJU je organiziralo njih tečaje že v Beogradu, kjer se ga je udeležilo nad 1200 učiteljic in učiteljev, in v Zagrebu, kjer je nemške predavatelje poslušalo z največjim zanimanjem 700 vzgojiteljev, davi se je pa tečaj pričel v veliki dvorani >Uni-ona< za učiteljstvo naše banovine. 2e v petek zvečer se je iz Zagreba pripeljal v Ljubljano vodja tečaja g. ministrski svetnik Erih Hvlla iz Berlina, v soboto zvečer pa sta za njim prispela Šolski nadzornik g. Sehmidt, ki je nadzornik okraja Sprottau, in rek tor-u p ravnik Delovnega šolskega seminarja v Essenu g. Bfioger, ki so jih sprejeli zastopniki prosvetnega oddelka banske uprave in zastopniki UJU. Odlični tuji pedagogi so se nastanili v hotelu >Union<, kjer jim je bila v soboto zvečer prirejena intimna večerja, ki so se je udeležili šef prosvetnega oddelka g. dr. Lončar, inspektor dr. Kotnik, banski šolski nadzornik Rape in uprava UJU- Včeraj zjutraj so se v spremstvu gospodov, ki so jih prejšnji večer sprejeli, ogledali Ljubljano, frančiškansko in šentklav-ško cerkev ter še druge zgodovinske in umetniške spomenike, zlasti pa so občudovali iz Gradu prekrasno okolico in globoko zasnežene Kamniške planine. Opoldne so se nemški Šolniki t spremstvu zastopnikov UJU g. poverjenika Skulja, tajnika Kobala, urednika Dimnika, blagajnika Groma, odbornika Ribičiča ter zastopnikov prosvetnega oddelka g. Šefa dr. Lončarja in inšpektorja dr. Kotnika z dvema avtomobiloma odpeljali na Bled, kjer so si izpred hotela Petran ogledali jezero, nato pa nadaljevali pot v Bohinj, kjer jih Je v hotelu >Sv. Janeze le kratek čas zadržala zakuska, da jim je ostalo čim več časa za občudovanje najlepših točk naše domovine. Tuji gospodje so pri vsakem koraku delali fotografske posnetke, ki bodo gotovo najlepši spomin na naše kraje, pa tudi učinkovita propaganda za naša letovišča. Natančneje so si Bled ogledali na povratku in se zvečer vrnili polni hvale v Ljubljano. V veliki dvorani >Uniona< se je davi ob 9. zbralo nad 450 učiteljev in učiteljic iz vse banovine. Med njimi je zastopano vse učiteljstvo osnovnih šol iz Ljubljane in okolice, v kolikor ni zaposleno pri ljudskem štetju, nadalje mnogo učiteljev in učiteljic meščanskih šol, kljub temu, da Je na meščanskih šolah še pouk. Tečaju prisostvujejo seveda tudi vse učiteljice redovnice, prisotni so pa tudi gojenci in gojen-ke V. letnika moškega in ženskega učiteljišča v Ljubljani. Pri častni mizi sede razen gostov prosvetni šef dr. Lončar z banskim nadzornikom Lužarjem in Rapetom, univerzitetni profesor dr. Oewald kot zastopnik univerze in elani UJU. V dvorani so zasedene vse mize in stoli, popolnoma natlačena sta pa tudi balkon in galerija. Med občinstvom smo opazili večino ljubljanskih pedagogov, predvsem inšpektorja g- We-stra in Vadnala ter zastopnika ZKD g. dr. Rape ta. Predsednik tečaja poverjenik UJU g. Sknlj je na kratko očrtal, kako je prišlo do tečaja ter v nemškem jeziku pozdravil in predstavil zastopnike nemškega Centralnega instituta za vzgojo in pouk g. ministeri-jamega svetnika Hvlla, šolskega svetnika Schmidta in rektorja Bungerja, ki so jih navzoči sprejeli z navdušenim aplavzom. Nadalje je predsednik pozdravil zastopnike prosvetnega oddelka banske uprave, univerze, direktorje in pedagoge obeh učiteljišč, profesorje, zlasti pa sreske Šolske nadzornike, učiteljiščnice in učiteljiščnike. tovariše in tovarišice ter go. podbanovo dr. Pirkmajerjevo, ki je s svojo navzočnostjo dokazala simpatije do učiteljskega stanu. Prosvetni šef dr. Lončar je v kratkem slovenskem in nemškem govoru pozdravil predavatelje in tečaj v imenu banske uprave ter izrazil upanje, da bodo padli nauki na plodna *la v korist vsega naroda in države. Po govoru prosvetnega šefa je govoril v imenu univerze še univ. prof. dr. 0swal<1 nato se je pa burno pozdravljen v imenu gostov zahvalil za prisrčni sprejem mini sterijalni svetnik °. Hylla ter izjavil, da se je povabilu našega ministrstva in UJU z največjim veseljem odzval berlinski Zen-tralinstitut fur Erzieguni* und Unterrichtc, ki v zvezi z internacionalnim zavodom v New Yorku deluje predvsem na primerjalni vedi izobrazbe in je v zvezah skoraj z vsemi narodi vsaj po svojem mesečniku > Pedagog isches ZentralblatU. Spoznati hoče smernice vzgoje vseh narodov, vendar pa je glavno naček) instituti princip nemške ustave, ki v vzgoji zahteva duha narodnosti in sprave med narodi. Vajeni smo, da za zbližan je med narodi in za zboljšanje razmer med njimi delamo z gospodarskimi in carinskimi pogodbami, vendar je pa prav tako važno in morda še bolj uspešno duševno zbližanje in prav vzgojitelji, ki jim je izročena mladina, so poklicani, da dovedejo narode do prave sprave in miru- Že lepa slika, ki smo si jo pridobili pri študiju vašega šolstva, nam je jamstvo, da bodo tudi naši tečaji končni cilj vsega tega našega delovanja. Govoru nemškega pedagoga je sledilo burno odobravanje. Ko je poverjenik UJU g. Skulj še naznanil, da so predavanja vsak dan od 9. do 12. ter od 15. do 17. in, da je zadnja ura namenjena vsak dan diskusiji, ki naj se je poslušalci čim najbolj udeležujejo, je tajnik Kobal razglasil še nekaj informacij zaradi nakaznic za stanovanja in drugih podrobnosti tečaja, nato je pa pričel minister!jalni svetnik g. Hvlla svoje prezanimivo predavanje Iz kratkega razgovora v odličnimi tujimi pedagogi posnemamo, da so dobili povsod v naši državi najboljši vtis, zlasti jih pa veseli veliko razumevanje za njihoea predavanja, ki so povsod sijajno obiskana. Posebno jih je presenetil velik obisk v Ljubljani, ker je sedaj ob ljudskem štetju, ko je velik del učiteljstva zaposlen s popisovanjem prebivalstva, čas za take prireditve zelo neugoden. Že po teh vtisih In razgovorih, po izvrstni organizaciji in po nenavadno živahni udeležbi pri diskusiji je upravičeno njih upanje, da ostane nemška centrala in naše učiteljstvo v najtesnejši zvezi, ki jim bo eventualno sledila celo za-željena izmenjava učiteljev oziroma učite-ljiščnikov zaradi nadaljevanja študij in hospitacij. Ugotovili so, da njih ideja ni samo že razširjena pri nas, temveč da se naše učiteljstvo prav živo udejstvuje po njihovih principih. Posebno se je o tem prepričal rektor Bunger pri praktičnih vajah s šolsko deco in je bilo kljub jezikovnih težav lahko delati z njo. Predavanjem Je priključena tudi mala razstava del učencev Delovnega šolskega seminarja v Essenu, ki ga upravlja rektor Biinger ter pismenih del učencev osnovnih šol okoliša Sprottau, ki ga nadzoruje šolski svetnik Sehmidt. Kar se pa našega ljudstva in lepot naših krajev tiče, so propagatorji modernega šolstva do dna srca očarani. Zima v Ameriki Newyork, 30. marca. V zapadnih SLOVENtSK; NAROD,; dne 30. marca 1031 Stev. 71 Peki in cene kvasa Odgovor veleindustrljalca g. Arka pekovskim zadrn' gam ▼ Ljubljani, Celju, Maribora in Zagreb, 29. marca. V št. 68 »Slovenskega Naroda« z dae 26. t. m. Je izšel nekakšen odgovor pekovskih zadrug t Ljubrjao4, Celja, Mariboru m Ptuju, ki kuknkrtra v trditvi, da se dobi iz 100 kg moke samo 120 do 122 kg kruha — ker gre ▼ prvi vrati za kruh, ki ga kupujejo siromašni ljudje. Ta trditev je docela v sloga kalkulacije velikih do* bičkov tovarnarjev kvasa, ki so jlb nedavno odkrile i»te zadruge in njihovi eventualni suflerji, ki — vise tako kaše — kakor da tudi sami teže za tem, da Postanejo tovarnarji kvasa. Smatram, da bom tem strokovnjakom, ki tako slabo razumejo svoj posel, da ne morejo dobiti n 100 kg moke več, kakor 120 kg kruha, najbolje odgovoril tako, da prekinem z njimi vsako nadaljno polemiko. Za pravitaost svojih prejšnjih trditev se pa sklicujem na >Schweizerische Ba-cker- und Konditor-Zeitungc iz letošnjega leta št. 33, stran 6, kjer je rečeno, da se dobi ta 100 kg moke 137.5 do 146.7 kg kruha, kar mora biti vsakemu nepristranskemu čitatelju mnogo merodajnejše od naravnost čudne trditve nekolikih pekovskih zadrug, pa si bo isti po verodostoj-noatl trddtve te podrobčja pekovske obrti lahko sam napravil zaključek o verodostojnosti njihovih ekskurzij na polje industrije kvasa. Vsiljuje se vprašanje, čemu vodi teh par zadrug, ki ob ogromnem številu pekovskih obrtnikov v naši državi ne repre-zeaitirajo celokupnega pekovskega stanu, to kampanjo, aH iz altruističjiih nagibov aM eamo da ustrežejo komu drugače? Vladimir Anko, veteindnstr;ja!ec (Besedo imajo nosi čitatelji še o cenah kvasa Te dni je bil objavljen v »Slovenskem Harodu< članek o neupravičenem dobičku pri prodaji kvasa, ki nd povsem točen. V kalkulaciji stroškov za izdelavo kvasa se je izpustila naslednja postavka. Iz brozge, ki ostane po izdelavi 1000 kg kvasa, se izdela približno 100 1 alkohola, ki krije ca. eno tretjino režije, odnosno poviša s tem super-profit na Din 13.— pri kg prodanega kvasa. Nadalje se je omenilo, da je izšel dne 10. aprila 1929 zakon, na podlagi katerega se ne sme izdati nobena koncesija za izdelavo kvasa za dobo 6 let in da je glavni motiv 7a koncesijoniranje in monopoliziranje produkcije kvasa zahteva po kontroli države za pripadajočo ji trošarino v znesku Din 4.— za 1 kg kvasa. Po našem mnenju ni to "lavni motiv tega zakona, ker bi država, ki nadzira tisoče podjetij, da točno plačujejo uš»lužbenski davek, tudi lahko vodila natančno kontrolo Še nad petimi ali tudi desetimi novimi tovarnami, ne da bi ji bilo treba za dosego točne, kontrole segati po tako rigo rozini h odredbah, ki so v očito škodo konsumentov in njej sami. Ni moj namen raziskovati motiva tega zakona, temveč dokazati le škodljivost take odredbe, ki ubija a priori vsako konkurenco, v kar naj sluzi sledeči primer. V letu 1928 je bila izdana neki tvrdkl koncesija za izdelavo kvasa po ameriškem sistemu. Povdarim po ameriškem sistemu, ker je morda ravno ta sistem imponiral v Beogradu in bil povod, da so izjemoma izdali koncesijo Nova tvrdka se je nekaj mesecev resno pečala z mislijo zgraditi veliko tovarno za kvas ter je tudi že naprosila za stavbno dovoljenje. Z izdajo novega zakona v mesecu aprilu 1929, ki je zasigural kartelu monopol, je tvrdka takoj opustila vse projekte za veliko tovarno. Začela je izdelovati dnevno nekaj kg kvasa in sicer samo toliko, da si s tem varuje koncesijo; pri tem pa inkasira že dve leti mastno odškodnino od kartela, odnosno karteliranih tovarn. Z navedenim zakonom se je omogočila zooet možnost proste konkurence in znižanje pretiranih cen kvasu, podprl se je način industrije, odnosno trgovine ki ni običajen med reelnim trgovskim svetom. Vsekakor je pa zastaviti ves vpliv pri kompetentnih oblastih, da zadevo preiščejo ier ugotove, če je po zakonu dopustno izrabljanje koncesije v take namene. Omeniti pa je še, da se doba 6 let, ki monopolizira izdelavo kvasa, avtomatično podaljša s tem, da se vsako leto citira ta zakon v >Službenih Novinaru. V aprilu I93u je bil namreč ta zakon na novo obnovljen in s tem podaljšana doba do L 1936. Vsekakor je zagonetna taka praksa podaljšanja zakona, ker bi vsakdo pričakoval, da se sele po preteku določene dobe podaljša zakon zopet za gotov čas, če je še za to potreba. Prijatelj kruha. Glas svarilne trombe Nisem se še oglasil, cenjeni gospod urednik, v tej prekoristni, pripravili in praktični rubriki, ki je pravzaprav kot nekak zvočnik, skozi katerega lahko prav vsak trobi in opominja ta pokvarjeni svet — da se izrazim s časom. Torej oglašam se prvič in to zato. ker hočem — ne sebi — temveč miši mladimi dobro in ji hočem skozi ta »veliki zvočnik« zatrobiti teme* I ji to na ušesa. Sicer jih je o teh stvareh že precej trobilo, pa mislim, da vendar ne bo škodilo, če zatrobim tudi jaz. Torej že troibim in sicer o »ran-dijih«. — Čudno, kaj ne, pa vendar je zelo potreb* no. Gresta po cesti dva mlada miečna štu* dentka: »Ti, pošluš, prid po-poudan k men bova šla mai vn!« »Ja veš. dons pa namorai, mam — no ugan, kuga — ran-di. Ar duš fant, de bjo ti vidu — kolosalna stvarca; no ja pa soj tjo bom že enkrat pokažu!« »U kiro pa hod?« »U četrto, ampak je že useen fajn!« Pa zopet drugič poslušam dve mladi študentki. »Ja veš danes pa ne morem imam se=» stanek.« »Mi ga boš pokazala?« »Bom, pa pomisli, v peto že hodi!« in tako dalje. Pa mislite, da vse to ni res? na lastna ušesa sem že večkrat slišal take m sihone pogovore. Zato pazimo na mlad-mo! Starši, odprite oči in bodite previdni! ne verjemi' te vsega svojim Ijuočkom! Vam pride punčka domov: »Mamica, popoldan se grem pa k prijateljici učit!« Pa sinček: »Mama, popoldan imamo sejo Rdečega križa«. A dekle se ne gre učit in sinček ne gre na sejo, temveč vaša punčka ima sestanek, pa sinček tudi, pomislite, »ramdi«. Učenje — »randi«, »randi« — Rdeči križ, pomi<i* mo malo, morda pa to gre skupaj. — Starša, pozor torej! Pazite na svoje male, na nje, ki so bodočnost naše domovine, da se vam že v zgodnji mladosti ne skva* rijo. Ne dovoljujte svojim hčerkam in sinčkom preveč »randunčenja« ker koncem koncev bi bil res potreben — Rdeči križ. Tako torej, to sem hotel povedati, in sem tudi povedal. Ti mladina pa, če to bereš, pojdi sama vase in izprašuj si vest, ki je gotovo — ne rečem pri vseh — zelo kosmata. Zato mladina, obrij si to vest, da bo zopet čista in gladka. In mladina, §e enkrat ti polagam na srce — pusti »iran^ dije« dokler si še premlada, kajti resnično povem ti, da jih boš imela ko dorasteš in ko bo čas za »ran dije« čez glavo dovolj. To vem namreč iz lastnih izkušenj in zato mi, draga mladina, lahko brez skrbi verjameš. Upok o j eni lju bitelj mladin e. Okrajšave imen TPD, JZSS, JS, JM itd. brez konca in kraja so formule sodobne naglice in prak* tičnostL Formule duha časa, bi lahko rek« li, saj so te okrajšave prav tako upravičene kakpr kemične C02 i. dr. Dr. Plečnik celo priporoča, naj bi ogljikovo kislino imeno* vald kar na kratko »Ce#Osdve«, ker je to ime krajše kot »ogljikove kisline« in tudi mnogo več oziroma prav vse pove, iz česa ogljikova kislina sestoji. Zakaj se tproj ljudje jeze na okrajšave dolgih imen raz« nih uradov, zavodov, farm in društev, če* prav so take okrajšave praktične z vseh strani? Saj vendar prej nspdšete OUZD kaikor »O red nji urad za zavarovanje de* larvcev«, ko za to dolgo ime porabite sko* raj vso vrsto. Računajte čas, delp in papir, če bi te litanije napisali milijonkrat, kar se z OUZD gotovo zgodi vsako leto. Bilo bi — recimo — milijon vrst in, ker gre na vsako s strojem pisano stran okrog 30 vrst, bi bilo to na ^to 33.333 strani. Knji* ga, ki ima 333 strani je že precej debela in sto takih knjig je že cela skladovnica t-itcrh knjig, ker na stroj pišemo le na eno stran. Kdaj napiše najboljša tipkardca 33.333 strani in koliko je treba papirja ter koliko vse to stane, namreč papir, delo tip* Icassc in pisalni stroji z vsemi potrebšoi« nami, bi se tudi dalo hitro izračunati, a ni treba, ker vemo, da z okrajšavo OUZD, k; ima le štiri čuke, prihranimo sedem osmin vseh teh stroškov, ker za štiri črke rabimo le pičlo osmino dela, časa in pro» štora kot za vseh 33 črk dolgega imena. »Zbornica za trgovino, obrt in industrijo« ima z vejico 35 črk, razen teh je pa na črkah naših imen še ppbio kljukic, pik in črt, kd so prd pisavi najbolj zamudne. Moti se namreč, kdor misli, da je cirilica, ki nima niti kljukic nit pik, bolj zamudna od gajice — pač je pa gajdca prav rada teh znakov Lažje čitljiva, ustirno to, saj dan* današnji pišemo lc še s strojem in nam ni treba več gledati na kljukice, pač pa samo mimogrede omenjam, da so naši stari bo* horioicp, torej pisavo brez kljukic, pisali mnpgo lepše in raizločnejše, kakor sedaj pišemo gajico. Imeli so pač več časa in manj nervoznosti. Ce brzojavimo Zbornici za trgovino, obrt in industrijo plačamo 6 besedi, če pa brzojavko naslovimo kar na ZTOI, pa le eno besedo. Ali mislite, da se veliki firmi tak prihranek ne pozna? Kaj pa celi deželi? Zakaj pa tudi trgpvska pod* jetja skrajšujejo svoja imena, ki si jih človek rudi lahko zapomni in imajo tudi to dobro lastnost, da so obenem efektne marke. Čevlji Peter Kozina ali Peko se vendar sliši čisto drugače. Sicer je pa te stvari že odločila praktična potreba vsega sveta in je razpravljanje o njih popolnoma odveč. Res je, da si je težko zapomniti okraj* šave, ki so sestavljene iz samih začetnih črk, da človek pride večkrat v zadrego. Vsaj male organizacije naj bi take okraj* šav« rabile le v internem občevanju in pri dopisovanju s svojimi centralami, dru* ga če bomo morali triskati debel leksikon teh okrajšav sam/) za našo državo. Draga« če je pa z velikimi uradi, /avodi in organi* zaci jami, ti bi pa svoja imen* morali kraj* sati, če imajo le kaj zmisla za vrednost časa in dela. Predvsem mislimo tu na naš.', ministrstva, banske uprave in razne direk* cije. Železnice rabijo od nekda; okrajšavo na vagonih, zakaj bi sc torej tudi direk* cdja državnih železnic ne imenovala kar Ddž — tudi velikih črk ni treba, ker so zamudne za pisanje. Kar se pa organizacij tiče, naj bi se namesto CMD, SKJ, ZKD, JZSS i. dr. raje po vzgledu Orjune imeno* vale s prvimi zU>gi posameznih glavnih be* j sedi svojih imen, kakor se imenujejo tudi j vse tuje velike razstave, a jih vsakdo poz* I na po teh kratkih imenih, čeprav trajajo le nekaj mesecev. Tore;, skrajni čas ie, da si tudi naše organizacije izbere kratka in značilna imena, ki si jih vsakdo lahko zapomni, lahko izgovori in naglo zapiše. Prijatelj okrajšav. Kulturno delo Umetniške Matice IV. redni občni zbor Umetniške Matice, ki je štela lani že 1234 članov Ljubljana, 30. marca. j Tineta Kosa in slikarjev bratov Vidmar* Prodira spoznanje, da je resnična ' umetnost — življenjska, da je umetnik človek, njegovi produkti so pa namenjeni življenju, ljudem — ljudstvu. Toda globo* ko je še zakoreninjen nazor, »da je ume t* nost privilegij sitih in pa zaklenjen za* klad galerij«, po besedah našega umetni* ka. Kdo bi ne pozdravil potem stremljenja umetnikov, ki hočejo umetnost posplošiti, da bo dostopna vsem, last vseh?! Stopamo, in moramo stopati, iz dobe posameznikov in duševne zasužnjen osti »mas« v dobo skupnosti in stremljenj po popolni, vsesplošni demokraciji, svobodi, ko se ne bomo več ločili na izbrance Ln za* vržence. Seveda še temu mnogi oporekajo, zato nas pa mora tem bolj veseliti pro* gram kulturnega društva. Umetniške Ma* tiče, čigar IV. redni občni zbor je bil v soboto. Umetniška M. je bila ustanovljena leta 1928. Namen društva je propagirati so* dobno moderno umetnost z izdajanjem ce* nenih umetniških edicij, slik, umetniških monografij in almanahov, po načinu knjiž* nih družb. To njeno delo je tem važnejše, ker je upodabljajoča umetnost ljudstvu najmanj dostopna; slike, ki.pe si more nabaviti redki, zato je tudi ljudstvo ne pozna ter ne more ceniti. Tudi umetniške razstave se vrše le v večjih mestih ter jih ljudstvo nc poseča. Zato lahko trdimo, da je kvečje* mu en odstotek vsega naroda deležen do* brin te umetnosti. Umetniška M. pa srna* tra, da umetnost ne sme biti privilegij po* sameznih ustanov in posameznikov, tem* več last vsega človeštva — kar je tudi iz* vedljivo. Tudi naša knjiga je bila komaj pred stoletjem ljudstvu težko dostopna, saj je bilo 95 odstotkov analiabetov, danes je pa s pomočjo agilne propagande prodrla že v slednjo hišo. Pravtako je dandanes z upo* dabljajočo umetnostjo kot je bilo pred sto leti s knjigo — prav za prav je bilo, zdaj je pa tudi v tem pogledu mnogo bolje in ne v najmanjši meri po zaslugi Umetniške Matice. Njeni člani dobe vsako leto po dve originalni grafiki naših umetnikov in po eno monografijo za 24 Din letne članarine. Društvo je doslej izdalo grafike slikarjev': Frana Stiplovška, Toneta Kralja, Ivana Ko* sa ki NFika Pirnata ter monografiji kiparja * jov. Tako prejemajo člani za mal denar vsako leto originalne odtise grafik in knji* ge z reprodukcijami najboljših del posa* mesnih umetnikov ter so s tem stopili v najtesnejšo zvezo z našo sodobno umet* nos t j o. Da je društvo na pravi poti, kaže sta* len porast članstva; 1. 1928 je bilo 378 čla* nov, predlanskim, 82l), lani pa že 1234. Čla* ni so iz vseh slojev, obrtniki, uradniki, de* lavci itd., kar dovolj jasno dokazuje, da je umetnost dobrina, ki je dostopna vsem. Ako bo letos doseglo članstvo število 1500, bo U. M. lahko izdajala tudi barvne repro* dukcije, knjige pa v večjem obsegu. Priznati moramo, da je U. M. storila že v tej kratki dobi veliko kulturno delo. ki zasluži priznanje splošnosti, zato se pa zdi zelo čudno, da se še ni skoraj nič slišalo o njem, ko se vendar toliko govori o vseh mogočih kulturnih pojavih. U. M. izdaja monografije naših umet* nikov kot zbirko del slovenske likovne umetnosti. Z monografijo slikarjev Nan* deta in Draga Vidmarja je izšel li. zvezek omenjene zbirke. Naši esteti pa gredo menda mimo tega prizadevanja z v nebo uprtimi očmi; sicer pa najbrž mnogo piše* jo o umetnosti, kulturi, problemih . . . Na to se človek spomni, ko lista po monogra* fiji Vidmarjev in Kosa, kajti mnogi ne mo* re niti vedeti, da je izšla takšna ali dru» gaetna knjiga, 6e je ne dobi po naključju v roke — če je nihče niti ne omeni. Zbirko urejuje Tone SeliŠkar in nas jasno, prepri* čevalno seznanja v uvodih z našimi umet* niki. Na občnem zboru so tudi sklenili, da bo društvo razdalo med svoje člane okoli 30 daril, za katere se bo žrebalo, do žre* banja imajo pravico rudi novo pristopivši člani, ki se vpišejo do konca maja. Darila so krasne slike (originali), kipi, keramika, grafične mape itd. Blagajniško poročilo izkazuje 47.157.60 Din dohodkov in 46.772.90 Din izdatkov. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor in sicer: predsednik ing. arh. Serajnik Dominjan, podpredsednik Vidmar Nande, tajnik Seliškar Tone, blagajnik Kos Tine in odborniki: dr. Baumgarten Hugo, Vid* mar Drago, Stiplovšek Fran in dr. Jelene Celestin. Zborovanje odvetnikov Včeraj dopoldne se je vršila v prostorih odvetniške zbornice v Zagrebu redna letna skupščina Saveza odvetniških zbornic kraljevine Jugoslavije. Prisostvovalo ji je 33 delegatov vseh naših zbornic, ministra pravde je pa zastopal predsednik Stola sedmorice dr- Cimič. Skupščino je okrog 9. otvori 1 savezni predsednik Obrad Blagojevič iz Beograda. Po običajnih formalnostih je skupščina prešla na dnevni red; predsedoval ji je predsednik zagrebške zbornice dr. Politeo. G. Živadinovič iz Beograda je prečital poročilo o delu Saveza zbornic v preteklem letu. Vsa poročila so bila sprejeta brez razprave in skupščina je prešla na posamezne referate. Namestnik predsednik odvetniške zbornice v Zagrebu dr. Svetozar Ivkovič je re-feriral o obdavčenju trgovskih zbornic in njihovih pokojninskih fondov ter o drugih dajatvah državi. Zastopnik beograjske zbornice dr. Blagojevič ml. je govoril o zakonu o sodnih taksah. Zakon je kompliciran in nalaga veliko odgovornost odvetnikom, sodniki pa zahtevajo ©d teh več, nego je potrebno. O pomenu novih zakonov v praksi so referirah" zastopnik zbornice v Novem Sadu g. Kosta Majinski, zastopnik zbornice v Skopi ju g. Tasič, zastopnik zbornice v Zagrebu dr. Milovan Pinterovič in dr. Ivan Politeo Po odredbi novega zakona se zahteva, da morajo imeti listine, na podlagi katerih se izvedejo knjiženja v zemljiških knjigah, po javnih notarjih potrjene podpiše. Savez Zbornice je mišljenja, da na listinah, kjer gre samo do zneska 30.000 Din, niso potrebni overovljeni podpisi, listin ki se izroce zemljiškemu uradu z advokatovim podpisom, pa sploh ne bi bilo potrebno overoviti. Nadalje se je naglašalo, da nekatera sodišča nočejo priznati odvetnikov, čeprav imajo odvetniki pravico zastopati pred vsemi sodišči in vsemi oblastmi- Referent iz Skoplja g. Tasič je predlagal, da se vnesejo nekatere reforme v zakon o tapijah (pravne listine za zemljiško posest). Dopoldne so referirali še dr. LjudevU Šole iz Varaždina o načrtu zakona o 30C1-jalnem zavarovanju v zvezi z zakonom s odvetnikih. Popoldne se je skupščina nadaljevala. Tajnik odvetniške zbornice v Zagrebu dr. Vladimir Vidman ie referira! o zakonu o splošnem upravnem postopku in odvetnikih, dr. Ivo Politeo je referira! o temi ^Branilci de lege lata i de lege fe-renda-r, zastopnik ljubljanske zbornice dr Anton Urbane pa o splošni advokatski tarifi. Imamo področja, za katera tarife obstoje in zopet področja, ki nimajo attvo katskih tarif. Savez odvetniških zbornic zahteva, naj se za vso državo uvede enotna advokatska tarifa. V debati o raznih vprašanjih so sede-lovali poleg navedenih referentov dr. Bo-janič iz Velike Kikinde, dr. Žirovnik iz Ljubljane, Aea Pavlovič iz Beograda, Gju-rič iz Skoplja, dr. Dragomir Jankovič iz Beograda, Milan Dragovič iz Beograda ln dr. V smislu ČL 9 poslovnika je odredila glavna skupščina, da je sedež Saveza letos v Beogradu, za predsednika je pa bil izvoljen dr. Ivo Politeo. Prihodnja glavna skupščina se bo vršila v Ljubljani. Polkovnik Nedić med dobrovoljci Ljubljana, 30. marca 1931. V soboto zvečer so se pri činkoletu, kjer navadno zborujejo dobrovoljci, poslovili od polkovnika g. Mihajla N e d i ć a, ki je bil na lastno prošnjo vpokojen po 40 letni službi. Dobrovoljci, med katerimi je bil kot vojni tovariš tudi ban g. dr. Drago Maru« šič, so se zbrali v lepem številu ter so se v kratkih govorih poslovili od g. polkovnika prof. dr. Turk, predsednik dobro-voljske organizacije Lorger, pater dr. Al-jančič, Lovšin in Gmajnar. Prof. dr. Turk je omenil, da so bili streLi v Sarajevu apel tudi na zatirane Slovence, naj bi se odločili, ali hočejo še nadalje hlapce vati, ali si mislijo sami kovati svojo usodo. Ko so slovenski dobrovoljci iz Rusije prišli na srbska bojišča, so imeli posebno srečo oni, ki so prišli pod poveljstvo polkovnika Nediča, ki je bil tedaj komandant 8. peš-polka. Dobrovoljci so našli v svojem komandantu vzornega in prevdarnega predstojnika in pravega očeta. Polkovnik Ne-dič je bil tudi na čelu vojske, ki je osvo-bojervala Koroško in ko je pozneje nastopil službo v Ljubljani, je temeljito spoznal naš narod. Njegove zasluge so sploh tako velike, da jih nI mogoče nagraditi in se lahko samo blagoslavljajo. Predsednik organizacije Lorger }e ipozval navzoče, naj vzkliknejo >živio<£ Nj. Vel. kralju Aleksandru in kraljevskemu domu. potem le pa v kratkih besedah cčrtal junaštvo, požrtvovalnost in očetovsko ljubezen polkovnika Nediča. Pater dr. Aljančič, ki se je boril pod poveljstvom polkovnika Nedl-ća, je opisal težke in slavne čase nekdanjih bojev ter povdarjal, da je sama božja previdnost tako vrlega vojaka, vnetega Jugoslovena in volikega moža, kakor Je polkovnik Nedič, !zbrala za to. da je bil tudi na čelu bojev za osvobojenje Slovenije. Polkovnik t. !\oii<' se je ginjen zahvalil ter povdarjal, da je ljubil Slovence Se v predvojnih časih, ko jt? n. pr. o Ljubljani vedel samo to, kar je našel na zem-ljevidu. Ko se je končno s Slovenci srečjl na solunski fronti, je takoj razumel, kaj jih je privedlo tja. Slovenci pač niso mu-gli služiti državi. Ki je očete in matere zapirala, sinove pa pošiljala na fronto, ,;a bi za njo umirali. G. polkovnik Je takole zaključi! svoj govor: »Naša država jo mlada in mlada naj ostane ,ker so v nadih srcih vedno mlade ideje. za katere smo se borili. To idejo in pa spomin na one, ki so za njo padli, bomo ko" sveto zapuščino izročili tudi poznim rodovom.! KOLEDAK Danes: Ponedeljek, dO. marca 1981 katoličani: Angola, pravoslavni: 17 marca, Pribtelav: DANAŠNJE PRlRKDUVi; Oneia in drama: zaprti. Kino Malti a. Samo Ti-Kino Ljubljanski dvor: Busterjeva karijera. Kh d Ideal: Na Golgoti sramu. DEŽURNE LEKARNK Danes: !*aho\v<\ Kongresni *'J. I'-i.tr. Sv. Petra cesta, Hočevar, Spodu^ diska. I Stepič Peter ] V soboto popoldne ob 13. je v Leonišču nenadoma umrl veletrgovec g. Peter Stepič iz &iške; podlegel je težki operaciji. Pokojnik je spadal med naše najpopularnejše može. znan zlasti v trgovskih krogih in čislan kot član najrazličnejših organizacij, posebno priljubljen je bil na kot odličen pristaš zelene bratovščine in požrtvovalen dlan SokoJa. Za izredno i;,.- i-ge mu je občinski s^et ljubljanski pod. lil meščanstvo, pokojnik je bil pa tudi predsednik stavbne zadruge »Sokolski dom« v Šiški, ki se je za njega žrtvoval z vsemi svojimi močmi. Našteti vse njegove zasluge bi bilo nemogoče, saj je bil delaven in radodaren povsod, kjer so bili, vedno je bil pa velik prijatelj tnd-i novinarjev. Rojen Je bil pokojni 9. marca pri Sv. Križu pri Kostanjevici na Dolenjskem. Kot kmečki sin je že z 10 letom odšel po svetu, kjer se je z žilavo vztrajnostjo in veliko prirojeno inteligenco kmalu osamosvojil in postavil temelje svoji veliki vin&ki trgovini, ki slovi po vsej državi. Vedno veseli in v vseh organizacijah agl]-ni Peter Stepič je bil kljub svojim 55 letom še nenavadno krepak in živahen, zato je pa njegova nagla smrt tako globoko presun-ila njegove številne prijatelje in znance. Zapušča sina io dve omoženi hčerki Pogreb bo juLjubljanskega Sokola-. — Sokol 1. javlja svojemu članstvu, da je preminul zvest član in podpornik br. Peter Stepič. čigar pogreb bo v torek ob 3. uri popoldne izpred hiše žalosti v SjK)d-nji Šiški. Obenem vabi uprava članstvo, da blagega pokojnika spremi na njegovi zadnji poti v čim večjem šte"ilu. Obleka civilna z znakom. Zdravo! Uprava. Afrika govori Senzacijonalni kulturni zvočni Hlm. Lc še nekaj dni nas loči od premere filma, ki ga že z veliko nestrpnostjo pričakuje staro in mlado — to ie premiere zvočnega ekspedicijskega filma »Afrika govori« ali kakor imenujejo film s podnaslovom »Raj pekla«. Prvič je prodrla zvočna kamera v pragozd med divje zven. v pustinjo med njene eksotične prebivalce "n posnela njihove glasove povsem naravno in toano. Filmska in zvočna kamera sta nam takorekoč živo pričaran ves afriški črni kontinent na filmsko platno in človek pri gledanju tega filmskega dela malodane pozab!, da sedi v kinematografu, tako živo vplivajo prizori in naravni glasovi Sko« roda mraz spreleti gledalca, ko vid: pred senoj ogromnega kralja pustinje — orjaškega leva in čuje obenem njegovo rjovenje, ki se mogočno razlega po dvorani In kakor 'ev, tako se nam predstavijo sloni, leopardi, bivoli, žiraie, zebre, nosorogi, gnu-ji, noji, razne vrste opic i. t. d., vsi s svojimi naravnimi glasovi poleg slike. Ni čuda torej, da je film vzbudil vsepovsod ogromno senzacijo in da tudi ljubljansko občinstvo že težko čaka velikonočne premiere tega grandioznega filma. Predstave bodo na velikonočna praznika vsa'kokrat ob 11. uri dop., nadaljne dni pa dnevno ob pol treh pop. v Elitnem Matioi. Iz gledališke pisarne Gospa Slava ScherbaniiSeverjeva gostuje v sredo 1. t. m. v ljubljanski dra* mi in sicer v vlogi Olge v Andrejeva dra* mi Mladoletje. Gospa je že parkrat nasto« pila na gledaliških deskah z veliko ambi« cijo, ki dokazuje njen talent pa tudi s pre* cejšnjimi in prignanimi uspehi. V sredo kreira vlogo Olge, ki jo je sicer igrala v naši zasedbi gospa Vida Juvanova Pred* stava je izven abonmana in veljajo znižane dramske cene. Zadnje tri dni velikega tedna ostane drama zaprta. Stev. 71 >S L O V E N S K I N A R O Dc. dne 30. marca 1931 Stran S Dnevne vesti — Ustanovitev češkoslovaško - jugoslo-venske trgovske zbornice. Jutri ob 15.45 se bo vršil v posveto vabi ioi staromestne-4-a magistrata v Pragmi ustanovni občni :-bor češkoslovaško . jugoslovenske trgovske zbornice. Udeleže se ga naš trgovinski nrnister Juraj Demetrović, naš poslanik dr. Albert Kramer, češkoslovaški trgovinski minister, dr. J. M a t o u-5 e k ter zastopniki drugih gospodarskih ministrstev in krogov, zainteresiranih na gospodarskem zbližan ju med obema državama. Slovanski zadarskeni življenju, ker vzbujajo in pospešujejo podjetnost in dajejo lastni ti< /leli nov impulz delu in produkciji ter s tem povečujejo konzum. Razstavljale! na ljubljanskih velesejmib so bili doslej z uspehi zadovoljni, sklenili so t*"ajne trgovske zveze z odjemalci, kupcu se pa tudi nudile velike ugodnosti, kajti t«-! skupnem prostoru je monadzornica« k pouku Njen nastop se je učiteljema končno zdel sumljiv in telefonično sta obvestila okrajnega predstojnika v Višegradu. Ta se je z avtomobilom odpeljal v Dobruno in zahteval od nadzornice, naj se legitimira. Ugotovili so, da ima ponarejene listine in so jo aretirali. Pri preiskavi so ugotovili, da jo zasledujejo oblasti, ker je v Kumanovem ubila svojega ljubčka in pobegnila, poleg tega je pa osleparila več učiteljev in učiteljic v Novem Sadu, Subotici in drugod. Izročili so jo sodišču. — Ciril Metodova podružnica v Litiji priredi >Svetčev večer« dne 12. aprila t. 1. — Samomor zaradi vpokojitve. V sobo-to zjutraj se je v Osijeku ustrelil vpokoje-ni direktor bolniške blagajne Nikola Klemm, star šele 44 let. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico, kjer je pa še istega dne umrl. Vzrok samomora ni znan, domnevajo pa, da se je Klemm ustrelil zato, ker so ga vpokojili in ker je bil zelo zadolžen. Iz LJubljane —lj Poročila sta se od ve mik v Ljubljani g. dr. Ferdinand M a j a r o n, sin predsednika odvetniške zbornice in prvega častnega doktorja naše univerze g. dr. Danila Majarona in gdč. Marija Renata T o s 11, hčerka ravnatelja Kreditnega zavoda g. Avgusta Tostega. Priči sta biH gg. banski načelnik dr. Leo Stare in ravnatelj paniroic Vevče v Zagrebu Egon Srebre. Mladima zakoncema želimo obilo sreče! —lj Ljudska universa *a obrtniške vajence. Za danes zvečer napovedano predavanje za obrtniške vajence se ne bo vršilo, ker je dvorana Mestnega doma nujno oddan?. Z ozimni na to, da je danes teden praznik, se bo vršilo prihodnje predavanje šele dne 13. aprila ob pol 7. uri zvečer —lj VI interna produkcija gojencev drž. konzervatorija v Ljubljani bo v torek, dne 31. t. m. ob 6. uri pop. v Piiharmonični dvorani. Vstop prost. —I] Pianist Ivan Noč si je deloma radi svoje izvrstne igre, deloma pa vsled skrb-J no izbranih sporedov pridobil svojo stalno koncertno publiko, ki z velikim veseljem poseča njegove koncerte. Letošnji niegov koncert bo v sredo, dne 1. aprila ob 20. uri v FUharmonični dvorani z izvrstnim, deloma popolnoma novim programom, nakar Še posebno opozarjamo vse njegove prijatelje in eestilce. Predprodaja v Matični knjigarni. —Ij Samo še danes ob pol treh pop. Chaplin v kinu »Dvor«. Chaplinova šalo-igra »Chaplin kot natakar« se bo predvajala na splošno željo občinstva še danes nepreklicno zadnjikrat, ob pol 3. pop. v kinu »Dvor« na kar opozarjamo vse tiste, k! si še niso ogledali sijajne burke velikega umetnika! —Ij Sočani! Vabimo vas, da se udeležite polnošteviluo pogreba člana g. Petra Stepiča, ki se vrši jutri ob 3. uri pop. iz Tržne ulice 6 (Sp. Šiška) na pokopališče k sv. Križu. — Odbor. 178-n — lj Pevcem Lj. Zvona! V torek popoldne zvečer se udeležimo korporativno z zastavo pogreba našega ustanovnega in podpornega člana ter dobrotnika društva g. Petra Stepiča. Zbirališče točno ob tri četrt na 3. pred pokojnikovim domom v Tržni ulici, Ljubljana VII. — Odbor. —lj Srajce, športne in modne, kravate in nogavice, v krasni izbiri in najceneje pri Šterk nasl. Karničnik. Stari trg 18. Iz Celja Nafbo)Jse: ograje ejš^ zato 15 <*aicei*€5Šei --c Nocojšnje predavanje univerzitetnega profesorja dr. Jesenka ii Ljubljane je odpovedano. Prihodnje predavanje na ljudski univerzi v Celju se bo vršilo v ponedeljek 13. aprila. —c Razglas. Na podlagi odredbe ministrstva socijalne politike in narodnega zdravja ter razpisa banske uprave dravske banovine v Ljubljani in pravilnika za izvrševanje zakona o nadzorstva nad živili, se opozarjajo trgovci in obrtniki, da je strogo prepovedano za zaviranje vseh življenjskih (potrebščin uporabljati časopisni, popisan aH star papir. V to svrho se mora uporabljati izključno le popolnoma čist in brezhiben papir. — Mestno načel-stvo Celje? —c Ukinitev telefonske in telegrafske sekcije v Celju. V noči od SI. marca na 1. aprila t L bo prenehala po nalogu ministrstva poslovati celjska XXXV. telefonska telegrafska tehnična terenska sekcija. Ves njen obširni delokrog — oskrbovati in vzdrževati je morala okrog 760 km telefonskih in telegrafskih prog na teritoriju vse bivše Spodnje štajerske — bo prevzela dosedanja X. telef. telegraf, teh. terenska sekcija v Mariboru, kamor naj se od 1. aprila dalje obračajo vsi interesenti iz Celja in bližnje tor daljne okolice. Ukinitev sekcije bo težko prizadela zlasti našo trgovino in industrijo, obenem pa seveda v splošnem vse telefonske abonente, že doslej je sekcija, ki je razpolagala s skromnimi krediti in malenkostnim personalom, le z največjim naporom, ki zasluti javno pohvalo, skušala ustreči naročnikom Kaj nas čaka z ukinitvijo, si vsak lahko misli. Zato bi bilo nujno potrebno, da bi se merodajni faktorji o stvari podrobno informirali in ukinitev sekcije preprečili, oziroma dosegli preklic zadevnega odloka. —c Iz življenja In delovanja celjskega obrtništva. V soboto zvečer se je vršil v novi spodnji dvorani Obrtnega doma v Gledališki ulici pod predsedstvom g. Vinka Kukovca 40. občni zbor Obrtnega društva v Celju, obenem pa je bil to prvi občni zbor, ki ga je imelo celjsko narodno obrtništvo pod lastnim krovom. Po kratkem opisu dela in borbe za nakup lastnega Obrtnega doma je predsednik podal besedo tajniku g. Dragu 2abkarju, ki je podrobno poročal o velikem, stvarnem delu odbora v preteklem letu, ko je bik) na 22 sejah in neštetih sestankih in ogledih rešenih nebroj važnih obrtniških vprašanj. V preteklem letu je umrl svest član g. Franjo Strupi, čigar spomin so počastili navzoči stoje s trikratnimi »shvrac-kHci. Društvo šteje 112 članov. Tudi blagajniško poročilo, ki je bilo na predlog pregledovale a računov g. Gologranca ods-breno, je v odsotnosti obolelega blagajnika g. Rutarja prečital g. žabkar. Nato je bil po daljši debati z listki izvoljen naslednji novi odbor: £g. Kukovec. Golčer. Holobar, Vrenko, Lečnik, Kovač, Ssjbar in Hohnjec. za namestnike gg. Grilec, Belak in Krajne ter za revizorja gg. Golograne in Vehovar. Nekaj pred polnočjo je prej se ' n;k g Kukovec z." kij učil 'vno uspeli !n razmeroma dobro obiskani občni zbor. «?«!«*•» tto;s/oms}mih * Mcfcfr. (encrfstcc, naš rojak iz solnčne Dalmacije, sedaj član berlinske državne opere pride v Ljubljano in gostuje za Veliko noč v veliki operi v Elitnem Kinu Matici! VELESENZ ACIJA! ! Postna cvetna nedelja Včerajšnja nedelja je bfr- kljub vsemu kisla — Žalostno dejanje prodajalca butar Ljubljana. 30. marca. Včeraj je bila torej cvetna nedelja. To je pa tako važno in pomembno, da se moramo vsekakor o tem pogovoriti natančneje. Razlogov je več, pomenili bi se pa Janko tudd brez njih, se pravi, če bi se lagali, toda danes še ni 1. april. Torej razlogi! Moramo se predvsem ozirati na čas in njegovo obeležje — cvetna nedelja je poseben dan, že zaradi butar in sploh v verskem pogledu: Slovenci smo pa venrlar veren, bogaboječ rod. In tudi v mnogih drugih pogledih ne smemo prezreti cvetne nedelje, n. pr. zaradi pomladi, 40 danskega posta, velike noči itd. Sploh pa čas vodi naša dejanja in nehanja, odnosno se ravnamo po njem, saj veste, kako je to, da ob pustu moramo noreti, v predpustu se ženiti in možiti, na veliko noč se mastiti, no, in na cvetno nedeljo prenašati butare, čas veleva tako. Cvetna nedelja je res velikega pomena za ljudi, tega ne moremo zatajiti, za ljudi namreč, toi se ravnajo po pratiki — in kdo se ne ravna po nji? — S cvetno nedeljo se nasmree začne veliki teden, kar ni kar tako, začenja se z njo navadno pomlad, končuje post, slaba volga, slaba prebava, z njo si začno ljudje obetaiti toliko dobrot in graditi gradove v oblake, odpirati srca, trkati nanj a, prosit za ljubezen m kredite — pa saj ni mogoče vsega našteti v enem stavku. Skratka, na cvetno nedeljo pnične vse cveteti, vstajati, da potem vstane ali obleži na veliko noč. Morda se tudi baš zaradi tega imenuje ta nedelja cvetna. Tudi to bi bito zanimivo vedeti, zakaj pravimo prarv za prav nedelji pred veliko nočjo, da je cvetna Zaradi butar menda ne, vsaj ljubljanskih ne, ker te ne cveto, čepratv so rumene in pisane kot močeradi in zelenci. Težko je povedati, kaj neki cvete na cvetno nedeljo, zaradi česa je ta nedelja cvetna Pa pustimo to in recimo, da je bila včerajšnja nedelja v resnici cvetna, četudi n« po pravici. In kot rečeno, v resnici začne s to nedeljo marsikaj oves tri, kako odevete, je seveda druga stvar. Vse to ni važno. Najprej moramo namreč ugotoviti, naj je bilo tako aH tako, naj je bila včeraj kakršnakoli nedelja, vesela ni bila, bila je kljun vsemu postna, kljub butaram kisla, še solnce je bilo skopo, sploh pa vrag vedi, kaj je kje cvetelo tisi kaj je bilo veselo, cvetno in nedeljsko, kajti na kratko se lahko reče, da je bil včeraj v Ljubljani samo pristno nedeljski dolgčas. V resnici pa tudi ni bilo tako žalostno kot se nam zdi na prvi pogled. Ljudje so sicer res v velikih skrbeh, ker je velika noč takorekož že pred durmi ter so zaradi tega dokaj bolj čmerikavi in potuhnjeni; moramo namreč pomisliti, da ljudje veliki teden navadno poleg vsega drugega čistijo tudi stanovanja, pravtako kot plesni ve mošnjičke, velike iehte imajo, ruse ali ščurke in pajke preganjajo, nekateri se ta teden tudi prvič okoprjejo po dolgi zimi in sploh imajo toliko raznega nevšeč-nega dela, da je njih sitnost umljiva, nikakor jim pa ne smemo delati krivice. Res je, da ni bilo včeraj videti na ulicah mnogo cvetočih obrazov, je bil pač dan butar, toda če se vzame, tudi butare so na prvi pogled cvetoče, butar je pa bilo mnogo in sicer največ seveda dopoldne. Pravijo, da se s takšno stvarjo osreči otroke. Zakaj ne. Nekateri so res mahali z omeli kar blaženi po cestah, zlasti tisti, ki so jih imeli bogato obložene s pomarančami. Pa tudi nekatere stare ženice so prenašale butare tako slovesno in samo zavestno, kot da noerjo bandere, in še bolj junaško kot nosijo naši Janezi kranjske marele. Da, kot rečeno, velik je pomen cvetne nedelje, saj sreča in blaženost nista postranskega pomena za ljudi. Vedeti moramo namreč, da je postavljanje z butarami svojevrstna parada za nekatere ter da ne more nobrno živo bitje živeti brez parade, .postavljanja In kaj bi naj rekli o paradiranju z butarami, ko je pa to povrh vsega tudi tradicija. Srečni pa niso zaradi nje le nekateri, temveč mnogi, ne izvzemši branjevk in izdelovalcev butar. Kar se izdelovalcev butar tiče. moramo sicer Tesnici na ljubo povedati, da njih srtjča letos ni bila popolna, o šemer se jr lahko prepiičal vsak v soboto zvečer in včeraj dopoldne. Mnogo »umetnin« je aanreč ostalo kljub nizkim cenam. Zato bi pa moralo boleti vsakega ljubitelja Le naše narooiie umetnosti srce, če ga Ima vsaj toliko kot jezika. Če bi v*del, kaj ae je godilo takrat z butarami. Posebno pr«»-iresljiv takšen dogodek se je odigraval včtraj dopoldne tik frančiškanskeea mostu na Cankarjevem nabrežju. Tam sta .mela včeraj do zadnjega trenutka razstavljeno svoje blago starejea kmetica in njen mož. Dolgo sta upala, da se bo še vseeno nekaj prodalo. Ob 10. so pa »alnji upi splavali po vodi. Kajti včeraj je bili predvsem postna, potem šele cvetna nedelja. Ljubljančanom ob takih nedeljah cveto žepi, srca pa praiv nič, niti mak> se ne odpirajo — ne srca ne žepi —, skra -ka. nimajo najmanjšega smisla ne za umetnost in poezijo, niti v obliki butar. Seveda to ne drži za splošnost, drži pa za mnoge vseeno. Torej, kmet in kmebie* r.a čakala, z-unan. Zato sta se morala odločiti, kot se Jih je te mnogo dragih v soboto zvečer, za sednje žalostno dejanje — za slačenje aH degradiranje bntar. Da, srca bi se rooiala trgati z butarami vred. Menda si lahko Taedstarl&ate, kako se bn-r-vre siačijo. 6e si že ne morete, aakaj jih pr*v za prav slač';o; butaro sleči je mnogo lažje ko. o'.uečt, pomiti. Okraski, oi-nosno dekoracije se kratko malo odvežejo, motvoz ali kar je že, se odano ta, pa dekoracije padejo kar same od sebe od leskovih šib. To je res enostavno, si etie posebnega. Toda zakaj je potrebno masa-kriranje butar in kar na licu mesta, ko >3 vendar treba odpeljati okraske 4 stbe, tega ne vemo, pa tudi ni tako važno, kož > degradacija c sama na sebL Morali bi videti, s kakšno slovesnostjo, nemo jo in skoraj z obrednimi kretnjami opravljala to žalostno komedijo* kot japonski svečeniki! Zato je kaj takšnega tudi zabatvno, četudi žalostno. 7» slačenje bntar se mora vsekakor tudi šteti med narodne tradicije, četudi je mrtilfr šele letos. Saj je budi narodna posebnost in značilnost. Doslej do teh stvari nismo kazali posebnega zanimanja. Tudi omenjenemu slačenju bntar ni nihče prisostvovati, reveža sta opravljala ta žalostni obred sama zase. In kaj bi se še naj povedalo značilnega o včerajšnji nedelj«? O vremenu ni vredno govoriti, saj ni bilo vredno pišk.i-vega oreha. Sploh smo se glede vremena nekoliko razvad ili, nismo več zadovoljni z dnevom, ki ni ves saknčen. Povedati je še treba, da včeraj nekateri trgovci zopet niso praznovali, ker so jim tako pri aren naši pirruhi. O piruhih pa tudi še zdaj ni treba govorita, sline se nam itak dovolj cede, zlaeti danes, k* je ponedeljek. K otvoritvi tenis sezone TKD Atene Ugodna lega skrbno \*zdrževamh ten* nis*igrišč Atene v Tivoliju omogoča otvoritev prostorov že v prvih pomladanskih dnevih, V letošnjem letu se obeta izredno živahna sezona, saj se prijavljajo navdušeni igralci v celih skupinah že pred razpisom vpisovanja v društveni pisarni. Grade se nova igrišča, tako, da bo dovolj prilike za razna tekmovanja. Društvo vrši tudi priprave za postavitev prepotrobne garderobe, omaric, prh, toalet, za kar jc brez* uspešno vlagalo na mestno občino že od L 1922 dalje. Da pridejo vsi igralci na svoj račun, se bo oddajalo prostore po dveh sistemih, za« ključeno ki odprto. Tekmovalcem se nu*li posebno določene ugodnosti za izdaten tre ning. Prednost atenskih igrišč pred vsemi drugimi je v centralni legi in go.«inem zraku. Za naše matere je priročna bližina otroških igrišč. Priporočamo našim /enain ziasti igranje v dopoldanskih urah, ki bo na željo po odprtem sistemu razpoložljivo za prosto igro vsak dan, vsak čas. Tudi mladina naj se z zanimanjem odzove k tennds*igri, preizkušeni družabni igri vseh narodnosti, ki j« danes cenen sport in ne več domen:i poedinih. Za dobrih sto dinarjev dobi dijak polletno sezijsko karto, tako, da stane ura igre komaj dinar. Na željo dobi igralec tudi trenerja. Javljeni so razni medklubski domači in mednarodni turnirji. Prijave sprejema dnevno pisarna Are* ne. Dunajska cesta la/U (Kreditna banka). Točna navodila in pojasnila daje odbor tennis^odseka v dneh rednega vpi.sov.mia t. j. torek, dne 31. marca in sredo, dne 1, aprila t. 1. od 16. do 19. ure v damski sohi kavarne Emona. Stran 4 »SLOVENSKI NARODc, dne 30. marca 1931 Stev 71 c. a n 89 — Da, milostiva gospa, seveda. Takoj bo vse storjeno. Le urno, fanta! Z izurjenimi rokami sta strežaja dvignila Mihaela, zavila sta ga v bele odeje in položila na nosilnice; potem sta zapela jermena in odnesla bolnika po stopnicah. Zelda in Miranda sta stopah* počasi za njima. Bilo je sicer že pozno, vendar je pa stalo nekaj radovednežev okrog rešilnega avtomobila. Bolnika so položili v avtomobil, zdravnik je sedel k njemu, strežaja sta zlezla na kozla in vratca so se počasi zaprla; še enkrat je pretresel Zeldo Mihaelov kašelj. * V bolnici je vladala grobna tišina, dišalo je po lekih. Zelda je energično pregnala spomin na nedavno preteklost: Bolyston, Emergency — Cirv-in County-bolnica v San Franciscu, soba št. 36! Usmiljenke, duhovniki in sveti izreki so ustvarjali v čakalnici versko atmosfero. Crno oblečena usmiljenka ji je prišla naproti in s svojim dostojanstvenim mirom se je takoj prikupila Zeldi. Zelda ji je pojasnila vzrok tako poznega pose-ta in ji opisala bedo, v kateri je našla Mihaela. — Želim, da bi ne ležal v navadni bolniški sobi — je dejala usmiljenki; — ne, tega nočem. Bolniške sobe so grozne, strašne, ta misel bi mi bila neznosna. Saj bom vse plačala. Bolan je im moj prijatelj je — kakor da mi je brat; poznala sem njegovo mater ... Dobi naj naj... najboljšo sobo, posebno strežnico in zanesljivega zdravnika. — Zdravnik našega oddelka doktor Dwight je izboren, — je odgovorila usmiljenka dobrodušno. — Je zdaj tu? — Ne; pride vedno šele zjutraj. Do jutra bom pa že sama skrbno stregla vašemu prijatelju. — Kdaj pa pride dr. Dwight? — Med deveto in deseto; odvisno je od tega, kako dolgo je zaposlen z operacijami. Če želite, ga bom pa kar sama prosila, naj takoj pregleda vašega prijatelja. — Prosim, zelo sem vam hvaležna. In prosim vas, skrbite dobro zanj. Mislim, da je imel premalo jesti. Morda je celo lačen! — Lahko se zanesete, da mu bomo dobro stregli. Izvolite mi povedati samo bolnikovo ime in naslov. Kdo pa jamči zanj? — Jaz. — 2e prav, toda od kod naj vem, kdo ste in kje vas morem najti. Njeno ime, ki je bilo pognalo mlade- ga zdravnika kvišku, ni pomenilo črno oblečeni usmiljenki nič; mirno ga je vpisala v odprto knjigo in zabeležila naslov hotela. Na dr. Dwighta je pa drugo jutro njeno ime le napravilo vtis. Poiskal jo je v čakalnici, bil je plešast, prijazen mož resnih, odmerjenih kretenj in lepih, inteligentnih oči. — Ste vi dama, ki bi rada govorila z menoj v zadevi bolnika, katerega so pripeljali ponoči? — je vprašal. Ko je prikimala, jo je spoštljivo pogledal, potem je pa pazljivo poslušal, kar mu je pravila o Mihaelu in njegovem življenju. Tu pa tam jo je presenečeno pogledal, vmes je pa vzpodbujajoče mrmral: — Hm, hm, seveda, seveda. Ko je zaključila svoje pripovedovanje, je namršil obrvi. — Da—a, — je dejal. — Nekaj dni ga bo treba opazovati. X-žarki in redno meriti temperaturo — obtok krvi je slab. — Saj menda ni tako hudo? Zdravnik je skomignil z rameni. — To se še ne ve. Take primere je treba nekaj časa opazovati. — Dobrodušno se je nasmehnil. Odgovorila je zmedeno: — Da, seveda. Smili se mi, ker nima žive duše, ki bi skrbela zanj. — Razumem, — je dejal, — temeljito ga preiščemo in čim bomo točno vedeli, kaj mu je, vas obvestim. — Hvala — iskrena hvala, gospod doktor... Ali smem za trenutek k njemu? — Seveda. Predno odidete, me pa obvestite, kam naj vam sporočim rezultat pregleda. Mihaela je našla v prijazni sobici z okni na dvorišče. Usmiljenka ji je odprla. Mihael je ležal na visoki bolniški postelji; zatisnjene oči so mu tičale globoko v duplinah, glava je bila sklonjena nazaj in počivala je na nizki blazinici, dihal je slabo, kratko in hropeče. Brado je imel močno poraščeno s svetlo-rjavimi kocinami, njegovi lasje so pa bili zdaj gladko počesani in na sebi je imel belo bolniško srajco. Zelda je stopila molče k vznožju postelje in se zagledala v Mihaelov obraz. Kašelj — kašelj — kašelj. Njegovo telo se je stresalo in zvijalo v silnih krčih. Ko je bil napad pri kraju, se je nasmehnil in njegov obraz je bil zopet ;ak kot takrat, ko sta se prvič videla. — riallo! — je zašepetal. toda že to je zadostovalo, da ga je začel iznova dušiti kašelj. Prijela ga je za vročo roko in jo božala. Mihael se je pa samo smehljal s svojimi trudnimi očmi. ki so se onemoglo odpirale m zatiskale Cemu tudi besede, je pomislila. Pobožala ga je po glavi in mu pogladila lase s čela, ne da bi izpustila njegovo vročo roko. Posnemajmo Dostojevskega, ne pa Voronova Zanimivo predavanje ruskega zdravnika dr. Trofimova o pomlajevanju , V Rigi je predaval ruski zdravnik dr. B. Trofimov o pomlajevanju. Seznanil je poslušalce z metodami operativnega pomlajevanja, z biološko karakteristiko starosti in z glavnimi teorijami staranja. Profesor Mlečnikov, prvi učenjak, ki se je pečal s pojavi staranja iz znanstvenega vidika, je dokazoval, da je starost zastrupljenje človeškega organizma s strupi, ki nastajajo v spodnjem delu črev. Ameriška in nemška teorija pa vidita vzrok staranja v ustroju človeškega organizma in raznolikosti njegovih funkcij. Znana je tudi teorija, ki pravi, da je starost posledica izgube prožnosti kože in notranjih organov, zlasti onih, ki služijo krvnemu obtoku. Predavatelj je navajal zunanje vzroke staranja, kemične, mehaniške in biološke vplive, socijalne pogoje življenja, pa tudi notranje vzroke, psihične činitelje, telesne in duševne napore itd. Naslikal je dva tipa starcev, razlikujoča se med sleboj po telesni in duševni premoči. Kot primer je navajal starce, pri katerih igra glavno vlogo dobro ohranjeno ali celo povečano hrepenenje po telesnih nasladah, kar jih požene pogosto v nemoralna dejanja. Na drugi strani pa vidimo ljudi, ki jim je starost sinteza duševnega dela vsega življenja. Poosebljenost tega ti- pa je n. pr. Lev Tolstoj. Glede pomlajevanja ljudi zavzema dr. Trofimov odločno odklonilno stali-prvi poskusi dunajskega kirurga Lichtensterna so imeli za posledico v prvi vrsti povečano hrepenenje po telesnih nasladah. Namesto mirne, srečne starosti se polasti pomlajenega človeka ogabna požrešnost in živalska poštenost. Znanstvena Literatura pozna primere, ko je imelo pomlajevanje tako težke posledice, da je povzročilo erotične zablode, nasilje in celo smrt v nekaj urah. Po mnenju dr. Trofimova dosežemo s prenosom spolnih žlez samo enostransko okrepitev spolnega delovanja brez splošnega pomlajevanja telesa in duha. To ne vodi k pomladitvi, temveč k razvratu starcev, ki bi morali biti veseli m srečni, da lahko prežive zadnja leta svojega življenja v miru. Dr. Trofimov smatra pomlajevanje iz socijalnega vidika za brezpomembno, iz moralnega pa za nedopustno. Kakor krščanstvo in veliki misleci, med njimi zlasti Tolstoj in Dostojevski, tako priporoča tudi biologija starim ljudem, naj vzgoje svojega duha, da ostane čil, kajti s tem se tudi telesno pomlade. Dr. Trofimov svetuje ljudem posnemati Dostojevskega, ne pa Voronova. Proces proti diissel-dorSskemu morilcu V začetku aprila se prične v Dusseldorfu senzacijonaflna obravnava proti zloglasnemu dusseldorfskemu morilcu Petru KiiTtenu, ki ima na vesti toliko zločinov, da ni čuda, da se ves svet zanima za obravnavo proti njemu. Obravnava se prične najbrž takoj po velikonočnih praznikih, najkasneje pa 13. aprila. To bo manstre-proces, kakršnih pozna svet malo. Pristojne oblasti v Dusseldorfu so se pripravljale nanj ce4e mesece. Ker je že zdaj izredno mnogo prijav, posebno od strani tiska, in ker bi v porotni dvorani justične palače v Dusseldorfu ne b*lo dovolj prostora za občinstvo, je sodišče adaptiralo ogromno poslopje bivših policijskih vojašnic, v katerih je velika dvorana »Thurn-halle«. Doslej so izdali samo inozemskim novinarjem razen ameriških 150 legitimacij. Kako dobro razume Nemčija pomen in naloge novinarstva in kako gre novinarjem na roko, je razvidno iz odredbe poštnega ravnateljstva v Dusseldorfu, ki je dalo napraviti mnogo posebnih telefonskih celic za novinarje, obenem pa zelo razkošno opremilo večjo dvorano, kjer bodo novinarji med odmori počivali. Iz Amerike se je prijavilo že 17 dopisnikov, sodišče pa dobiva še vedno nove prijave in prošnje glede legitimacij. Med procesom, ki bo ena največjih senzacij, kar jih pozna kriminalna zgodovina, bo posloval v Dusseldorfu poseben poštni urad. Snovvdenova varčnost Angleški finančni minister Snow-den je znan kot zelo varčen mož ne le v zasebnem življenju, temveč tudi v svoji važni javnd funkciji. Tudi kot kancelar državnega zaklada štedi celo pri vžigalicah. Kmalu potem, ko mu je bilo poverjeno vodstvo angleških financ, je izdal odredbo o splošnem Šte-denju. To pa ne velja samo za splošno državno upravo, temveč tudi za najvišje državne funkcijonarje. Kvestura angleškega parlamenta je te dni opozorila poslance, da v prostorih parlamenta ne bodo več na razpolago vžigalice. Samo v spodnji zbornici so porabili poslanci doslej 12.000 škatlic vžigalic na leto. To pa pomeni po mnenju varčnega Snowdena izdatek, ki ga je vredno črtati. Člani obeh zbornic si bodo morali v bodoče sami kupovati vžigalice, če bodo hoteli kaditi. Mesto ločitev Vsako mesto ima svojo slavo, če ni lepo že po naravi, se mora pobrigati za umetno lepoto, da postane privlačno. Mesto Reno v ameriški državi Nevada je pa postalo privlačno s tem, da ločitev zakona menda nikjer na svetu ni tako lahka, kakor tam. V vsaki ameriški državi presojajo namreč oblasti razloge za ločitev zakona drugače. V državi New York mora biti dokazano, da je mož zalotil ženo In flagranti ali nasprotno, če hočeta zakonca sploh govoriti o ločitvi. V mestu Reno pa oblasti še daleč niso tako stroge. V Renu zadostuje, da se mož ali žena sporečeta ali ozmerjata pred pričami in že je razlog za ločitev tu. Poleg tega je v državi Nevada zelo lahko dobiti državljanstvo. Zadostuje, da biva človek tri mesce v Renu in že je državljan Nevade in meščan mesta Rena. S svojim liberalizmom pri ločitvi zakona in sprejemu novih meščanov je postalo mesto zelo popularno, kar pa tudi dobro nese. Mesto ima krasne hotele, ki so vedno polni zakoncev, žele-čih razdreti zakonsko zvezo. Najlepša je v Renu sodna palača, pred katero stoji vsak dan najmanj sto avtomobilov. Zanimivo je, da stoji tik sodne palače največji hotel Riwerside, da ločenim zakoncem ni treba dadeč hoditi. V Renu imajo vedno večino žene, kajti možje pridejo šele v zadnjem hipu na sodišče, dočim prižene žene radovednost že takoj, ko začne sodišče razpravljati o ločitvi zakona. Reno je torej tudi mesto svobode m dobrin kupčij, kajti tudi s svobodo se delajo dobre kupčije. Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shujša- nju, bledici, obolelosti žlez, izpuščajih na koži, tvorih uravnava »Franc Jožefova« voda izborno toli važno delovanje črevesa. Odlični možje zdravilstva so se prepričali, da celo najnežnejši otroci dobro preneso >Franc Jožefovo« vodo. »Franc Jožefova« grenči-ca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah b» špecerijskih trgovinah. On in ona. — Čas Joči tudi najboljše prijatelje, dragi moj. — Da, prav praviš. Pred 20 leti sva bHa oba 18 letna, zdaj sem pa jaz star 38 let, a ti šele 28 let. GbSfcna Ljubljana Vestni pogrebni zarod I Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znan-tem pretužno vest, da je naš nadvse ljubljeni, dobri papa, stari papa, brat, stric, svak in tast, gospod (Peier Stepic veietrgovec in posestnik, član upravnega odbora Kreditnega društva, meščan , ljubljanski itd. v soboto, dne 28. marca 1931 ob 3. uri popoldne, po kratkem, mukapolnem trpljenju, previden s svetotajstvi za umirajoče, v 66. letu starosti, mirno preminul. Truplo blagopokojnega položimo na mrtvaški oder v mrtvašnici, Stara pot št. 2, v ponedeljek dopoldne pa ga prepeljemo na njegov dom v Tržno ulico 6 (Spodnja Šiška), od koder se vrši pogreb v torek, dne 31. marca 1931 ob 3. uri popoldne na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 28. marca 1931. Mirko Stepič, sin; Francka por. Geržina, Zofka por. Tinto, hčeri; Marija Zorič, sestra; Jože Stepič, brat; Mara Stepič roj. Šterk, sinaha; Vladimir Geržina, Ernest Turko, zeta, m rodbine: Geržina, Turko, Šterk Marija, Štefk Peter, Koren, Valjak, Beraus DRVA, PREMOG, mizarski, stavbni les in ladijska tla prodaja Ivan Bohinc, Ljubljana, Linhartova ulica 3. Naročila se sprejemajo tudi v Židovski ulici l/I. 32>L PROSTOVOLJNA JAVNA DRA2BA KLOBUKOV Dne 30. marca in naslednje dni se bo vršila dražba približno 600 finih moških in deških klobukov v ceni od Din 30.— do Din 80.— komad. Dražba se bo vršila pri tvrdki S. Bizjak na Kongresnem trgu št. 8. Prodajalo se bo v skupinah in tudi posamezno. 1131 Deske. trama, letve raznih dimenzij za stavbe, ograje in pode — dobavi po najnižji ceni Ilirija", d. z o. z., LJUBLJANA, Dunajska cesta 46, tel. 28—20, Miklošičeva cesta 6, tel. 25—95 MODROCE vrhne la afrik. močno blago a Din «40.— zložljive postelje, posteljne odeje, žimo in blago za preobleko pohištva najceneje kupite pri Rudolf Sever LJUBLJANA, Marijin trg št. 2 > mM al i og1asi< Vsaka beseda 50 psvr. Plača mm lahko tudi Za odgovor znamko I — Na vprašanja brem i nd&rttarktm**- - Najmanj*? o&lam IHa L Mikuš Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo zalogo a ^?icov in solnčnikov ter sprehajalnih palic Popravila se izvršujejo -: točno in solidno. :- Telefon 2059 DVIGNITE PISMA v upravi »Slov. Naroda«: »Sreča 978« »Pomlad 1931«. PEČARJA dobro izvežbanega tudi v postavljanju, treznega in pametnega in mladega lončarja sprejmem. Pismene ponudbe na naslov: Franc Konjedic, Stražišče pri Kranju. 1160 JAJCA ZA VALJENJE od rac »Khacki campbell« (letno znese do 300 jajc) po 4.— Din oddaja Frece, Ko-pr1 vnica pri Rajhenburgn. — Istotam se dobe jajca od sta-roštajerskih kokoši za valjenje komad po 1.50 Din. 1161 dva delavca za izdelovanje cementnih cevi (samostojna), sprejmem. — Naslov v upravi »Slovenskega Naroda«. ii64 PISALNI STROJ, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe z navedbo cene in znamke pod > Pisalni stroj 1142c na upravo »Slovenskega Naroda«, DIMNIKARSKEGA VAJENCA sprejme Ignac Oečovnlk, dimnikarski mojster v Slovenski Bi- strici št. 106. 1146 + Izdihnila je svojo blago dušo naša ljubljena mati, stara mati in tašča, gospa Premog suha drva PotačaHL Botorifim & vdova po tohničarskem mojstru, meščana ljubljanskem po dolgem trpljenju v 87. letu starosti, previđena s svetotajstvi za umirajoče. Pogreb drage pokojnice se bo vršil v torek, dne 31. marca 1.1. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Zvonarska ulica št 7, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 29. marca 1931. ŽALUJOČI OSTALI. Ob&laa Ljubljana Mestni pogrebni sarod Pratnje Josip gfcgsjaaft, _Za »Narodno tiskarno« Fran Jezeraek. — Za upravo in lnseratni del Usta: Oton Christot, — Vsi v Ljubljani. 35