List 50
Tečaj LIV.
rske, obrtniške in narodne
i
řzhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto
za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic".
V Izubijani 11. decembra 1896.
Vabilo na naročbo „Novic".
Leto se bliža svojemu koncu in bliža se čas, da se bodo čitatelji zopet morali odločiti kake liste naj si naroče za bodoče leto. Ker je zadnji cas se slovensko časopisje močno pomnožilo to ni več lahka stvar.


75
Novicam" ni treba razvijati svojega programa, ker je že dovolj znan. Njih program je znani stari slov program, katerega so se držali dr. Bleiweis, dr. Costa, dr. Toman in Svetec in kateremu so „Novice" bile zveste v najtežavnejših časih. Hodile bodo nekako srednjo pot in boja ne bodo iskale, a vendar odločni branile slovensko narodno stališče proti vsakomur.
Poganjale se bodo odkriťosrčno za najširšo in neposredno volilno pravico, kakor so se dosedaj najdoslednejše izmej vseh slovenskih listov, ker so prepričane, da bodo postavodajni zastopi tem bolje izražali pravo mnenje naroda, čim bolje bodo vsi stanovi poklicani ob volitvah izražati
svoje mnenje
Smatrale bodo za svojo nalogo zagovarjati koristi srednjih in nižjih stanov. Posebno pozornost bodo obraćale na koristi našega kmeta in obrtnika. Ta dva stanova sta stebra našega naroda. Posebno nima kmet pri nobenem narodu tacega pomena, kakor pri našem. Naš kmet ni samo tišti, ki druge stanove preskrbuje z živežem, temveč najboljši možje našega naroda so se rodili iz kmetskih hiš. Naši najboljši pisatelji, učenjaki, politiki so naj vec iz kmetskih hiš< Tako da lahko rečemo, da je kmet rešil našo narodnost
mestih je pa najvažnejši obrtni stan. To je jedini nezavisni stan, na katerega se moremo Slovenci zanašati. Zato je pa dolžnost slovenskih politikov in časopisov, da ne pozabljajo
koristi tega stanu.
„Novice" bodo v novem letu v jedrnatih in stvarnih člankih pojasnjevale vsa politična vprašanja. Posebno pozornost bodo obraćale kakor dosedaj slovenskem in: slovanském vprašanjem. Poganjale se bodo z isto odloćnostjo za narodno jednakopravnost in narodne pravice avstrijskih Slovanov, kot so se vedno v njenem polstoletnem obstanku.
Skrbele bodo pa tudi za pouk kmeta in obrtnika. Pri tem mislijo posebno pozornost
y
obračati novim iznajdbam. V poučném in zabavnem delu bodo skrbele za primerno poučno in za bavno gradivo. Uredništvo ima v tem oziru na razpolago več spisov.
Splošno se bodo „Novice" trudile v novem letu vsestranski zadovoljiti svoje čitatelje do katerih se obračajo, da jim ostanejo. zvěsti v novem letu in še kaj novih pridobe.
Dolžnost je pa, da izrekamo koncem leta tudi zahvalo vsem sotrudnikom in jih prosimo da nam ne odreko svoje pomoci v novem letu. Posebno bi nam bilo ustreženo s kratkimi poročili o dogodkih po Slovenskem, kar se lahko sporoči na dopisnici.
Izhajale bodo „Novice" v dosedanji obliki in obsegu tudi v novem letu in cena jim ostane stara in sicer za ljubljanske naročnike v tiskarni prejemane : za celo leto 3 gld. 50 kr., za
7
pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr. Po pošti prejemane za celo leto 4 gld., za pol leta
gld. in za četrt leta 1 gld. Za pošiljanje na dom v Ljubljani se plača za celo leto 40 kr. Na
roènino se pošilja: Blasnikovi tiskarni y Ljubljani.
494
m	mena. Pred vsem
Politiški oddelek.

hotela s tem pokazati, da sedanja
Odpovedana carinska in trgo vinska pogodba #
torej Ogri zahte
pogodba ni ugodna Ogerski, da morajo vati novo pogodbo, ki bode za Avstrijo še škodljivejša. Nikakor se ne motimo, če rečemo, da bodo Madjari stavili nove pogoje. Tega bi se pa Madjari ne bili upali,
Sedaj
obstoječa carinska in trgovinska pogodba z da je avstrijska vlada pokazala
odločno8ti in pogodbo
i
da
Ogersko je jako ugodna za ogersko državno polovico, sama hitro odpovedala ter s tem jasno dala razumeti Madjari imajo jednaki dobiček od carin, da si mnogo je ne obnovi, ako Madjari ne privolijo v ugodneje po-manje uvažajo, kakor naša državna polovica. Poleg tega goje. Pri tej pogodbi gre za več nego pri določevanju pa jim sedanje skupno carinsko ozemlje daje še drugih kvote same, če tudi dobiček ni tako očividen. Madjari so
bili pripravljeni dovoliti, da se dovoli petodstotno povi-
ugodnostij. Tako je povišanje carine na tuje žito
Ma-
10 0/
poljedelcev, ki bi žito prodajali, pač jih je pa mnogo več,
djarom v korist.
naši državni polovici ni niti
0
šanje ogerskega doneska k skupnim držav, dohodkom
y
da
bila avstrijska državna polovica donašala 65 °/
0)
oger
ki žito kupujejo. Naša državna polovica je industrijska ska pa 35 %. Za tako razmerje so se že ob volitvah zadržava, jej zatorej visoke žitne carine več škodujejo nego vezali glasovati vsi vladni privrženci proti ministerskému
koristijo.
predsedniku. Kdor tega ni obljubil, ga vlada pri vo
Poleg tega pa Ogri povsod znajo carinsko in tr- litvah ni podpírala. Sedaj pa
prihaja iz Ogerske novica
*
govinko pogodbo v prid tolmačiti. Naša državna polovica da nekateri vladni privrženci ne mislijo držati besede in se drži lojalne pogodbe, Madjari pa znajo njene določbe zahtevajo, da kvota nespremenjena 03tane.
narediti popolnoma za iluzorične.	Poročila iz Ogerske se tako slikajo, kakor bi vladni
Po pogodbi bi naši industrijski pridelki morali biti pristaši hoteli Banffyju delati neprijetnosti.
resnici je
car
prosti na Ogersken. Formalno je to res, dejanski pa Banffy se ž njimi dogovoril, da zahtevajo nespreme-Carina se naravnost ne pobira, ker se ne sme. njeno kvoto, ker je Avstrija bila sklenila odpovedati ca-
pa ne.
Zato se pa od avstrijskega blaga pobira veliko
večja
rinsko pogodbo. Vlada potřebuje tacih nasprotnih glasov
i
vožnjina po ogerskih železnicah nego od ogerskega. Poleg da se bode nanje sklicevala pri pogajanjih z našo
dr
tega so pa ob meji mitnice, ki pobirajo visoko mitnino žavno polovico. Vsaj je
predobre znano, ker se
od voz, ki peljejo na Ogersko.
Tako pobirajo Ogri carino od avstrijskega blaga v podobi mitnine in vožnjine. Da se zapre pot avstrijskim izdelkom se podpira domača obrt na Ogerskem s tem, da se továrnám odpuščajo davki ali se jim celo dovolju-jejo podpore, ako blago v Avstrijo izvažajo. Tako je mo-
Ogerska že poprej bila vse drugače pripravila za to po
gajanje
i
kakor avstrijska.
Pozvala je bila vse trgovske
korpo-
zbornice, kmetijske družbe in še nekatere druge racije, da povedo svoje želje, glede obnovljenja pogodbe Tako ima ogerska vlada nabrano mnogobrojno gradivo
i
na katero
se opira
pri
pogajanjih, avstrijska
pa
nič.
goče
y
da ogerska industrija uničuje avstrijsko.
je naša mlinska industrija tako uničena
ker
Posebno
ogerski
parni mlini ceneje dostavljajo moko v naše kraje, kakor jo morejo izdelovati do mači mlini. Zato se pa že dolgo v avstrijskih krogih naglaša, da se more premeniti carinska in trgovinska pogodba z ogersko ogerska državna polovica ne bode
na
način
da
mogla več
jo tako
Madjari so seveda želeli, da sedanja pogodba
obiti.
ostane še nespremenjena prihodnjih deset let.
To
se
bilo tudi zgodilo, da se ni odpovedala. Madjari so to že-
Zato moremo reči, da bodo pogajanja še jako težavna. Bati se je, da bode zopet pogodba se sklenila v škodo naši državni polovici.
Tega se je tem bolje bati, ker v naši državni polovici vlada in nekatere stranke stoje na stališču, da se pogodba mora vsekako ponoviti, ker to zahteva skupna državna korist. Ogri pa ne stoje na tem stališču in baš zaradi tega ložje pritiskajo na našo državno polovico. Sodba avstrijskih političnih krogov je popolnoma napačna. Na obnovljenje pogodbe nima naša državna polovica to-
leli
i
a tudi avstrijska vlada
to želela
y
da
ne bilo
liko interesa, kakor ogerska.
Zato
Ogri'še radi pri
treba novih pogajanj. Gotovo bi ne bila odpovedala po
godbe
y
da ni avstrijski državni zbor tega odločno zahte-
val. Poprej se je to že zahtevalo v deželnih zborih.
Tr-
jenjali, ako se le od naše strani opusti vedno zatrjevanje, da je pogodba v državnem interesu.
Ogersko carinsko ozemlje in pa to, da bi ogerska
govinski minister baron Glanz je bil prisiljen obljubiti, državna polovica morala skrbeti za vse polke, ki imajo
da Avstrija pogodbo odpove. V madjarskih krogih je to vzbu- onostran Litve dopolnilne okraje
y
Madjare hitro po
dilo veliko nevoljo. Madjarski listi se grozno jeli napa
učilo
y
da je žanje pogodba potrebna in hitro bi jo obno
dati avstrijsko vlado in državni zbor, da z obstoječo po vili z vse drugačnimi pogoji nego pa sedaj.
njih zatrjevanju za avstrijsko državno polovico ugodno
Če nova pogodba ne bode tako ugodna za našo dr
pogodbo ništa zadovoljna. Avstrijska vlada je pa boječ, žavno polovico, kakor bi lahko bila, bode to pač le krivda
da se Madjarom ne zameri
y
čakala z odpovedjo
Ho
prijenljivosti avstrijske vlade in avstrijskega parlamenta
tela je baje pogodbo odpovedati še le zadnji dan leta. in posledica napačne misli, da se pogodba mora ponoviti
Ogerska vlada
pa tega ni čakala, temveč je sama po- za vsako ceno. Madjari bi bili brezumni, če bi odjenja-
, če vidijo, da je jim pripravljena naša državna po-
godbo odpovedala. To je gotovo storila iz gotovega na
vali
405
lovica v vsem odjenjati. Nova pogodba bode taka, kakor bode znala naša državna polovica braniti svoje koristi. Sedaj je še čas, ko bode pogodba obnovljena, za deset let zopet ne bodo pomagale nobene pritožbe. Kakor si bodemo sedaj postljali, tako bodemo ležali.
Politični pregled.
Slovenska šola v Gorici. — Mestna slovenska šola v Gorici se je zatvorila, ker je njenih pet učencev prestopilo v „Slogino" šolo. Italijanski listi so zaradi tega jako veseli, češ, sedaj se je pokazalo, da je ta šola bila povse nepotrebna. Nadejamo se, da italijansko veselje ne bode dolgo, temveč vlada pouči goriške mestne očete in mestni šolski svet, da je slovenska šola v Gorici potrebna, a mora biti v mestu, ne pa zunaj mesta. čuditi se pa moramo, da je vlada trpela, da so Italijani do tega pritirali, da se je mestna slovenska šola zatvorila Njena colžnost bi bila od mestnega zastopa odločno zahtevati, da osnuje slovensko ljudsko šolo v mestu, ne pa zunaj mesta Vidi se, da vladi nedostaje dobre volje. Tako delà vlada, katero podpirajo slovenski poslanci !
Narodna jednakopravnost na Goriškem. — Pravo-
sodno ministerstvo je poučilo goriško okrožno sodišče, da ima slovenskim stránkám pošiljati slovenska vabila. Poslalo je bilo nekaterim slovenskim stránkám v Kobaridu italijanska vabila. Zaradi tega se je pa bila poslala pritožba na ministerstvo. Sedaj so pa dotične stranke že dobile slovanska vabila.
Proračunska debata se je začela v soboto. Prvi dan sta govorila mej drugim dr Laginja in dr. Gregorec. Prvi je govoril o isterskih in tržaških razmerah, poslednji pa o štajerskih in koroških. Poslednji je govoril jako odločno. Na-glašal je, da na Štajerskem in Koroškem ni nobenega okrajnega glavarja in nobenega komisarja, ki bi znal slovenski. Bila sta nedavno dva slovenska shoda. Jednemu je predsedoval neki mladi, drugemu neki stari groi, ki oba slovenski ništa razumela. Pri celjskem in celovškem porotnem sodišču se še ni čitala nobena slovenska obtožnica, pisal noben slovenski zapisnik in dal noben slovenski pravni pouk. Prav kot bi lopovi bili samo Nemci. Kritikoval je poslednja imenovanja učne uprave na Koroškem in grajal, da pravosodni minister od-pravlja slovenske uradnike iz Štajerske. Vlada s svojim posto-panjem pospešuje nemško in italijansko iredento. Na Štajerskem se Bismarck tako proslavlja, da mora obžalovati vsak pravi avstrijski domoljub, posebno če pomisli na poslednja od-kritja o Bismarckovem postopanju Po Koroškem se kaže veliko nasprotje do Slovencev. Nedavno je upil v Beljaku nekdo po ulicah, da mora ubiti kakega slovenskega psa.
Borzni davek. — Državni zbor je sklenil povišati borzni davek. Financni minister, ki je naudušen za vse mogoče davke, ni bil za povišanje tega davka in rekel, da se sedaj mora borzi prizanašati, ker na borzi ni dosti kupčije. Izposloval je dolocbo, da zakon stopi v veljavo čez dva meseca, kadar se razglasi Sedaj se bode razglasitev gotovo odla-šala in odlašala, če tudi bi vlada baš tu lahko dobila nado-mestilo za odpravo časniškega koleka. Ker je predlagano povišanje borznega davka kaj neznatno, se tudi ni bati, da bi zaradi tega kak borzijanec přišel na boben.
Časniški kolek. — Državni zbor je v prvem branju vsprejel dr. Russov predlog, naj se odpravi časniški kolek in upelje svobodna kolportaža. Predlog se je izročil odseku, ki ima v 14 dneh poročati o njem. Stvar je posebno važna za manjše nezavisne liste. Vladni listi tako dobe kolek povrnen. Pravosodni minister se je izrekel proti predlogi. Zato pa iz vse stvari ne bode nič. Državni zbor tudi ne bode napel vse sile proti vladi. Levica je ta predlog stavila jedino za to, ker so volitve blizu in hoče postati popularna. Na vsej stvari jej
pa ni nič. Večji židovski listi pa še ne marajo za odpravo časnikega koleka, ker že dobe toliko podpore od kapitahstov, da kolek plačajo. Če bi se pa kolek odpravil, bi ti listi zgu-bili mnogo vpliva, ker bi se osnovalo mnogo novih listov. Če bi listi več tacega vpliva ne imeli, bi jih tudi več kapitalisti tako ne podpirali. Sicer je pa mogoče, da je levica nekoliko stvar zaradi tega sprožila, da pokaže grofu Badeniju svojo ne-\ voljo, ker se ne ozira na vse levičarske želje. To se je dalo celo posneti iz govora dr. Russa, ki je rekel, da levica pod koalicijsko vlado ni bila za odpravo časniškega koleka, ko je to vlada lojalno podpirala.
Prememba zborničnega reda na Hrvaškem. — Hrvaški sabor se sedaj posvetuje o pooštrenju zborničnega reda. Omejila se bode znatno svoboda govorov in dala večja oblast predsedniku. Poverovijenje volitev se bodo pa izrocilo poseb-nemu odseku. V ta odsek se bodo volili samo vladni privr-ženci in ti bodo mej seboj stvar naredili. Odsekov sklep bode končen in zbor samo poverjevanje volitev ne bode tklepal. Gospodje imajo za tako postopanje svoje uzroke Vladni privr-ženci se boje, da bi se javno razpravljale nepostavnosti pri ^ volitvah.
Avstrija, Rusija in Francija. — Listi vedo povedati, da se snide naš cesar na Cap Martinu s predsednikom Francoske republike Faure om in da v maju poseti ruskega carja v Petrogradu. Tema dvema sestankoma je pripisovati velik političen pomen. V času torej, ko se je razkrilo nelojalno skrivno počenjanje Nemčije napram Avstriji in je Italija vsled poraza v vojski z Menelikom toli ponižana, se Avstrija přibližuje Franciji in Rusiji To vsekak pomenja nastalo nezaupanje Avstrije napram svojima zaveznicama Netnciji in Italiji. Trozveza torej hira in neovrženo je, da so ji šteti dnevi življenja.
Nemčija. — Znano je, da je bila Nemčij a zmirom prva pri napravi intrig in zmedarij Mislil bi pa vsakdo, da bo ta vsaj zdaj, ko so se njena znana nesramna počenjanja o tajnih zvezah razkrila, nekaj časa mirovala. A ta ne počiva s svojim nepoštenim delovanjein. Sedaj intriguje napram Rusiji zoper Francijo. Ona ve za dobre razmere mej tema dvema državama. Te hoče uničiti. Znano ji je, da sta si Francija in Rusija nejedini glede dardanelskega vprašanja. Vsled tega je jela Nemčija propagirati za to, da naj bi se le Rusiji dovolil prehod skozi Dardanele. S tem dclovanjem se hoče Nemčija prikupiti Rusiji, ob ednem pa napraviti razpor mej Rusijo in Francijo, katera poslednja bi ne bi mogla trpeti, da bi imela sama Rusija pravico iti s svojimi ladijami preko Dardanel. Seveda na te limance se najbrže ne bo usedla Rusija. Po drugi strani se pa Nemčija laska Franciji in ji ponuja pomoč zoper Angleže v Egiptu. Za to pa zahteva Nemčija od Fran-cije, da se ta za zmirom odpove Alzaciji in Lotaringiji. Zopet manever. Ve se dubro, koliko zamore Nemčija s svojo veljavo v Egiptu zoper Angleže ; a zato zahteva od Francije omenjeno znatno odpoved Pričakovati je. da se Francija na to vado ne bo dala ujeti. Iz vsega se pa zopet vidi, da hoče Nemčija za majhno izkazano uslugo, imeti velik dobiček, in da ji je na Alzaciji in Lotaringiji veliko ležeče in da teh še ne smatra za gotovi svoji pokrajini, drugače bi se ne bala toliko za nje
Kuba. — Da se kubanskim vstašem godi dobro zlasti v denarnem oziru dokazuje to, da so razpisali veliko denarno nagrado, kdor bi jim privedel španskega poveljnika Weyler-ja živega ali mrtvega. — V Španiji vedoč, da ne opravijo nič s Kubo, posebno, ker imajo vstaši na svoji strani Zjedinjene amerikanske države, so jeli misliti na to, da bi Kubo prodali Zjedinjenim amerikanskim državam. Za ta kup so se že poga-jali pred 50 leti, a so se obravnave razbile. Ko bi se Španiji sedaj ponudila primerna svota za Kubo, bi ta isto takoj prodala.
Turčija. — Že samo neznosno slabo iinančno stanje mora prej ali slej pokopati Turčijo za zmirom. Iskali so po-
496
vsod večjega posojila, a-niso ga
* . i i
Poskusiii so s prosto zaznamovana dejanja iz malomarnosti in se ima ka-
voljnimi „doneski",' a tudi ti se niso obnesii.
Sedaj
ropa
znovati z zaporom
od
treh do 14 dni, s čimur se
turška vlada razne nedotakljive zaklade in fonde in izposojuje lahko.spoji tudi denarna globa do 100 gld., ali z de
pri teh denar. Seveda izposojeni denar se ne bo nikoli vrnil. narno globo od 5 do 300 gld. Po § 5. zakona je nje-Koliko bodo pri tem trpeli razni državni zavodi in naprave je gove določbe uporabiti tudi pri vrstah blaga, ki spa-umljivo. Najbolj pa osvetljuje slabe denarne razmere v Turčiji dajo pod zakon glede prometa z živili. Po § 4. kaznji-
to, da niti uradniki ne dobe svojih plaë. Se-le minole dni se vost s tem ni izključena, če se rabijo oznamenila o je tem izplačala gaža za mesec april 1895. Nezasl.šno ! Da izviru s premenam*, katere more navadni kupovalec
pa uradniki ne žive od zraka, bo pao vsakem u umljivo.
Ker
ne dobe svoje plače, kaj počno ; izmozgavajo in molzejo ubogi
In to
blaga le spoznati, če je posebno pozoren.
se
trgovinski minister pooblašča, da zagotove vrste blaga
narod, kar se da, in dado se podkupiti za vsako stvar In to naredbenim potom propiše, da je na takem blagu ali je pri nižjih kakor pri višjih uradnikih Kako so pri takih oko- njegovem závitku napraviti izrecno oznamenilo o iz-
liščinah razmere pri državni upravi, tolmači si lahko vsakdo. viru blaga, ali »da se vsaj sme, le če ima izrecno oznamenilo o izviru prodajati, ponujati ali sicer stavljati
. vpra-
** E
Obrtnija.
r*
v promet. Predno se izda ta naredba je po šati trgovske in obrtniške zbornice, ki imajo zaslišati udeležene obrtne zadruge in če se gre za surovině,
poljedelske
m
gozdarske koristi zastopajoče
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani
(Konec.)
tudi
združbe. Prestopek te naredbe je kaznovati tudi z zaporom ali z denarno globo.
Zbornica je povabila udeležene kroge, da izreko
vsak
Izrečeni předpis
§
ima namen
da
svoje mnenje o náčrtu zakona. Došel je pa
jeden
dvom o tem
da
ne
odstrani	odgovor, v katerem se pravi, da naj se zakon izda v
spada poraba krajevnih	interesu industrije in da ni nasvetovati nobene pre-
imen, ki so postala vrstna oznamenila (n. pr. kremžko	membe. Odsek se je tudi podrobno bavil z zakonom
belilo, kolonjska voda, konjak, novo jičinski vozovi itd.)	in pripomnja le, da ta more reelno produkcijo in so-
pod
1
in 2. tega načrta. Ravno tako so
pa more- lidno trgovino podpirati in kupujoče občinstvo varo-
biti še druge vrste oznamenil, ki po svojem etimolo
vati
škode. Predležeči načrt zakona odgovarja
po
brez-
giškemali sicer svojem izvirnem pomenu obsezajo mnenju odsekovem čutni potrebi in ga bodo navedbo krajevnega značaja, ki pa po specijelnih obi- dvomno solidni kupčevalci in konsumenti z veseljem čajih prometovih ne pridejo v tem oziru v poštev, da pozdravili Ker odsek ni načrta zakona nič premenil,
kažejo na kraje
izvir blaga. Taki konkretni slučaji predlaga poročevalec: Zbornica naj v tem smislu po-
naj se s stališča realnih potreb naravnost pretresaj o roča. in predlagajo morebitne spremembe predležečega for-
Predlog se sprejme. XV. Zbornični svetnik Jernej Žitnik poroča o
mulovanja paragrafa, o katerem se tu govori
spre
prošnji občine spodnje idrijske za dovolitev še jed-
membe katerih je želeti nikatere se dado zjediniti z nega živinskega semnja dne 10. marca vsakega leta.
napominanim načelom. Pri teh pretresovanjih naj se ozira na poslednji předpis se sklicujoči tega načrta.
5
Občinsko predstojništvo utemeljuje prošnjo da živinorejci na slabo obiskanih semnjih
s
v
tem, Idriji
V drugem odstavku
. se namreč misli ne morejo prodati živine in jo morajo goniti na drugi na take dostavke k omenjenim, iz krajevnih imen na- semnje, da je Spodnja Idrija pripraven kraj za semnje, stalim oznamenilom, ki paralizujejo njihno splošno in da se bodo s pomnožitvijo semnjev povišali ob-
ime
m
restituirajo izvirni kraje
pomen
besede
činski dohodki. Proti semnju se izrekati sejmski ob-
(na pr. pristna kolonjska voda, naravna karlovarska čini Spodnji Logatec in Žiri, ker bi semenj z njiho-
sol itd.). Dočim načrt zaznamovanje
blaga z
navedbo vimi kolidoval
Spodnji Idriji so vsako leto
njegovega
obče proglasa za fakultativno, torej in živinski semnji.
letni
bližnji Idriji je tudi 5 semnjev
rani načrtov § na slučaje, kjer mora interes gotove leto prosila za pomnožitev živinskih semnjev.
samo napačno zaznamovanje izvira, ne pa njega ne-	vsako leto in v idrijskem sodném okraju je v vsem
dostajanje proglaša za kažnjivo, se ozira ravno citi-	19 semnjev. Občina Spodnja Idrija je tudi že lansko
Svojo
stroke, obrtnije ali surove produkcije zahtevati ob-	prošnjo je podprla z istimi razlogi kakor letos. Zbor-
vezno zaznamovanje blaga z resnično navedbo nje-	nica se je takrat izrekla proti prošnji. Ker se raz-
govega izvira. Načrt zakona glede oznamenil izvira v	mere od lanskega leta niso spremenile in dosedanji
prometu blaga dopolnuje določila §§ 46, 47, 49 in 50	semnji v Spodnji Idriji zadoščajo ondotnim potřebám
zakona z dne 15. marca 1883., drž. zak. štev. 39 in
ter
se je
ozirati
na
utemeljena ugovora sejmskih
zakon o obrani znamk z dne 6. januvarija 1890, drž. občin Spodn. Logatec in Žiri, se odsek pridružuje
zak št. 19
1. načrta se določa, kdor na blagu ali mnenju c. kr. okrajnega glavarstva
in z
tega ovitku namenoma napravi napačno oznamenilo ozirom na to, da bi bila zaprošena pomnožitev sem
o izviru
blaga
isto osobito napačno oznamenuje z njev v narodogospodarskem oziru kvarljiva, predlaga :
imenom ali grbom kake države, dežele, pokrajine, ka- Čestita zbornica naj se v svojem poročilu na c. kr. kega kraja, kdor namenoma prodaja, ponuja ali sicer deželno vlado izreče proti Jpomnožitvi semnjev v Sp.
v promet stavlja blago s takimi napačnimi ozname-nili o izviru, dalje, kdor se namenoma poslužuje takih
Idriji.
Predlog se sprejme. XVI. Zbornični svetnik Alojzij Lenček poroča,
napačnih oznamenil o izviru pri naznanilih, trgovskih	da je trgovska in obrtniška zbornica v Gradcu nazna-
pismih, cenikih, računih, spremnicah in drugih pro-	nila, da je pri c. kr. trgovskem ministerstvu uložila
metu blaga služečih razglasilih, je kriv prestopka in	prošnjo, da bi čim prej umaknilo določila minister-
se ima kaznovati z zaporom jednega tedna do treh	skega ukaza z dne 26. junija 1896., štev. 25221 pošt-
mesecev, s čimur se lahko spoji tudi denarna globa	nega in brzojavnega naredbenega lista št. 57, po ka-
do 500 gld., ali z denarno globo od 5 do 500 gld
. se določa, da je kriv prestopka, kdor stori
1
terih je v prihodnje v poštnih oddajnih listih in pošt-
nih
oddajnih knjigah mesto s številkami zaznamo
497
vane pristojbine vpisavati zaznamek „M". Novota ob-stoja v tem', da so poprej znesek poštnine vedno s šfcévilkami zaznamovali. Sedaj pa se po novem ukaza vrši to le še tedaj, če gre za vozno-poštne pošiljatve v inozemstvo, ali če se plača višja, kakor navadna tarifna pristojbina, ali konečno če se za pošiljatve plača poštnina v gotovini — ne v znamkah — torej, kadar dotični oddajni poštni urad slučajno ne bi raz-polagal s poštnimi znamkami. Navedba poštnine v predelku „pristojbina" v poštnih oddajnih listih je za odpošiljalca v mnogih slučajih naj večje važnosti. Kupčevalec, ki ima vsaki dan razpošiljati številnih pošiljatev, nima časa praviloma preračunati višino poštnine. da-, pri poštnih zavitkih, pri katerih se do-ločitev spreminja po teži, vrednosti in pasu in je pre račun precej težek in zamuden, bi često izračunal drug kakor tarifni -znesek. Odpošiljalec, osobito špediter, mora natančen račun imeti s svojimi naročniki in je. če ne pozna pristojbine, popolnoma nezmožen, voditi kupčijske knjige in račune v potrebnem redu in popolnosti. Odsek se strinja z izvedbami graške zbornice, in ker so tudi na Kranjskem udeleženi krogi izrekli isto željo, meni, da jim je ustreči. Predlaga torej : Zbornica blagovoli graško zbornico posestrimo pri vis. c. kr. trgovskem ministerstvu podpirati. —
Predlog se sprejme.
XVII. Zbornični svetnik Alojzij Lenček poroča o dopisu trgovske in obrtniške zbornice v Gradcu, ki naznanja, da je v neki ulogi prosila c. kr. trgovsko ministerstvo, da bi za notranji poštni promet na Av-strijskem čim prej upeljalo na Ogerskem že leta obsto-ječo poštnino 1 kr. za tiskovine v teži do vštetih 10 gr in s tem osnovalo podlago zadevne vzájemnosti med obema državni polovicama. Z ozirom na hitro, skoro vsakdanjo menjavo cen je v veletrgovini z deželnimi pridelki in o»obito pri izvozni kupčiji z jajci navada in potreba, da dotične izvozne tvrdke vsaki teden najmanj trikrat razpošiljajo kupné ponudbe v velikem številu, često več sto in čez, na svoje dobavitelje — manjše trgovce in pokupovalce. Naj pa rabijo za ta sporočila dopisnice ali pa jih razpošiljejo kot tiskovine v obliki odprtih kart in okrožnic z rokopisno ustavljenimi cenami, v notranjem poštnem prometu
na Avstrijskem in kar se samo ob sebi razume tudi v vzajemnem prometu z Ogersko, so podvržene te pošiljatve poštninskemu stavku 2 kr. V notranjem ogerskem prometu pa znaša taksa za običajne kupone ponudbene karte le 1 kr. Trgovina z jajci in njihni izvoz sta dosegla velik obseg. Avstrijsko-oger-ski jajčji izvoz — brez ruskega prevoza — znaša okoli 500 000 do 600.000 meterskih centov na leto.
Malone tretji del angleške jajčjega uvoza krije Av-strijsko-Ogerska, dočim je jajčji uvoz Nemške in Švice skoro za polovico avstrijsko - ogerskega izvira. To za kmetijstvo, oziroma perotninorejo tako izredno pomembo trgovsko stroko kolikor moči podpirati in ji dovoliti vsaj onih olajšav, katere uživa na Ogerskem, je izvestno naloga viscke vlade. To pa tem bolj, ker se je drugače bati. da se zgodi v izvozni številki skupnega carinskega okoliša prememba v korist Ogerski in v istodobno Škode tustranske državne polovice. Odsek je mnenja, da je z ozirom na to, da se tudi na Kranjskem, osobiti z Dolenjskega izvažajo velike množine jajec. in trgovina z jajci na Kranjskem veliko let jako živahna, z veseljem pozdraviti misel, katero je izprožila graška zbornica posestrima; zategatelj predlaga odsek: Zbornica pod-
piraj prošnjo trgovske in obrniške zbornice v Gradcu
pri vis. c. kr. trgovskem ministerstvu. — Predlog se
sprejme.
XVIII.	Zbornični svetnik Franc Hren poroča o vprašanju, ali je zastop družbe za življensko za-varovanje „Germania" v Ljubljani v primeri s pra-vicam tukajšnih zastopstev „Fonciere", „Phonix". „Dunav" in mednarodne zavarovalne družbe zoper nezgode na Dunaju smatrati v resnici in po pravici in ne li imenona za glavni zastop. Kakor kažejo po-izvedbe ima zastopnik „Germanije" v Ljubljani iste pravice, kakor drugi tukajšni zastopi za življensko zavarovanje. Odsek torej predlaga: Zbornica se izreči
v smislu teh poizvedb. — Predlog se sprejme.
XIX.	Zbornični svetnik Fran Ksav. Sou van poroča, da je gospodarski odbor mesta Kostanjevice
prosil za dovolitev dveh novih letnih in živinskih semnjev in sicer dne 17. januvarija in 16. maja vsakega leta. V Kostanjevici so sedaj štirje letni živinski semnji. Semnja v pondeljek po sv. Jakobu in v pon-deljek po sv. Mihaelu sta pa ob času, ko so tudi v bližini semnji, zaradi česar sta slabo obiskovana. Nova semnja bi bila po mnenju prosilcev bolje obiska-vana in bi zategadelj prebivalstvu veliko koristila. Proti obema semnjema sta se izrekli le mestna ob-čina Novomesto in občina Rajhenburg na Štajerskem, semnju dne 16. maja pa ugovarja občina Raka, ker
je ravno tišti dan v Rovišah semenj.
C. kr. okrajno glavarstvo v Krškem je za semnja, ker ima Kostanjevica ugodno lego zanja; zajedno pa pripominja, da je upravičen ugovor glede sejmskega dneva v Rovišah in je želeti preložitve na kak drug dan. Odsek sicer smatra težnje gospodarskega obora v Kostanjevici, da bi dosegel pravico za letna in ži-vinska semnja na taka dneva, ob katerih bi bilo pričakovati številnega obiska, za opravičene; toda, če sta semnja o sv. Jakobu in sv. Mihaelu zelo slabo obiskana, bilo bi najboljše, da bi se bila opustila in in namesto njiju poiskala boljša sejmska dneva. Vsekako odbor s prošnjo za semenj dne 16 maja ni bil srečen, ker je na t-a dan v bližnjih Rovišah letni in živinski semenj, ki bi gotovo trpel škodo, če se osnuje konkurenčni semenj. Odsek je zategatelj iz narodno gospodarskih razlov le za semenj dne 17. maja. Pripominjati : pa mora, da je v politiškem okraju Krško vsako leto 86 letnih in živinskih semnjev, od katerih pripada na sodni okraj Kostanjevica 14. Krško 24, Mokronog 23 in Radeče 25. Okraj ima toraj jako veliko semnjev in odsek meni, da bi bilo Kostanjevici in njeni okolici v prid, če bi gospodarski odbor mesto zelo slabih obiskanih semnjev izbral druge dneve in tako osnoval za to mesto 5 dobro obiskanih semnjev, ki bi z bližjimi semnji v Št. Jerneju, Rovišah in Bu-šeči vasi popolnoma zado štovali za ta kraj. Na pod lagi tega predlaga odsek: Zbornica blagovoli v tem smislu izreči svoje mnejije c. kr. deželni vladi. Zbornični svetnik Avgust Š ka berne pripominja, da je število semnjev v okraju že sedaj veliko, da so letni semnji izgubili na vrednosti, zaradi česar se more izreči tudi le za dovolitev jednega semnja. Poročevalec Franc Ksav. So u v an odgovarja na to, da se je tudi odsek izrekel le za podelitev koncesije za jeden semenj, in da bo zbornica še enkrat stvar obravnavala, če se bo izrekla želja še po jednem semnju; zategadelj priporoča v sprejetje odsekov predlog, ki se tudi sprejme.
498
Stavbenski red
deželnega stolnega mesta Ljubljane
z dne 25. maja t. 1.
(Dalje.)
Določila za neosamljene industrijalne stavbě.
90. Pri neosamljenih industrijalnih stavbah ve-ljajo občna določila, vendar z nastopuimi izjemami :
Obrtnijske raznoterosti.
Odstranjenje madežev in z usnjem prevlečenih stolov
je navadno jako težavno in se naj večkrat niti ne posreći.
Te-
kočin a, od katare izvirajo madeži, je navadno pregloboko vdrta v usnje. Tolščne madeže poskusi odpraviti s bencinom. a potem stol zli kaj z rumeno čeveljsko crème.
Hišo s 25 nadstropji grade sedaj v Novem Jorku in bode kmalu dodelana. Spodaj pa ima ta hiša še klet v dve
Vse stene razven onih, ki so v bližini kurišč, nadstropji. Ljudje ne bodo hodili po stopnicah v
potem razven onih, ki meje na javno cesto ali na so-sedno lastnino, se smejo napraviti iz pregradnih zidov; pri tem se je ravnati po določilih § 80.
napravljati lesene vmesne stene, z izjemo onih
prostorov
î
kjer se opravljajo ognjenevarna delà
ali
se
spravljajo proti ognju nevarne zaloge:
hiši v
višja nadstropja. ker bi to bilo prezamudno Napravljena bodo posebna dvigala, katere bodo gonili posebni stroji. Z nenavadno hitrostjo bode ta priprava ljudi dvigala v višja nadstropja in jih doli spuščala.
Kit za stvari iz morske pene se napravi, če se
zmeša
del
plovne krede,
z
delom arabskega gumija in
toliko vode, kakor
treba.
napravljati tramovne strope s priprostimi tlomi
iz desek brez sipe in brez ometa in zamaza, potem uporabljati strešinske grede za strešno konstrukcijo:
napravljati poljubno število nadstropij, toda pro-
M-
Kmetijstvo.
I»
stori
>
v katerih imajo delavci dalje časa opraviti, se ne
smejo narejati pod 3 m višine in skupna višina poslopja ne sme presezati 18 m in ob cestah z ne več nego 12 m
širine ne 15 m. Razven tega je tudi tukaj paziti na dolo-
Krmljenje krav mlekaric po zimi.
Velikega pomena je za našo govedorejo, kako kr-
čila
89.
1
tučka d),
Stanovanja pri industrijalnih stavbah. 91. Pri osamljenih industrijalnih stavbah je do-
•	mm
puščena predgradna stavba za stanovanja lastnika, uradnikov in delavcev, če se pri tem izpolnjujejo določila 0
mimo govedo po zimi. Krava ne bode imela dosti mleka ako jej ne bodeš dajal dosti krme.
Zimsko krmljenje je različno in se ravna potem kakšne so krave. Drugače moraš krmiti menjene za mesarja, drugače krave,
i
1
drugače kr

ki molzejo
krave, ki so na-ne molzejo in
debeljenju krav tukaj
pr
ne
delavskih hišah. Ta stanovanja morajo tedaj

kadar
se
bodemo govorili. Posebno je važno, da se krave mijo tište tri mesece, ki nimaje mleka. Pri krmljenj
kr
v
dotikajo delarne, od te ločena biti s požárními zidovi
tem času je na to
gledati. Krava
1
Pri neosamljeno stojećih industrijalnih stavbah je
molži zgubila mnogo močij
je
ob dolgi

mora se zopet popraviti
ta stanovanja zidati po predpisih obstoječih za hiše dopuščene so stavbinske olajšave četrtega oddelka.
?
a
i'osode za
od
in gasil
dje
92.
Pri
vseh industrijalnih stavbah mora biti
Poleg tega se pa ne sme pozabiti, da od breje krave tele od dne do dne več zahteva. Poleg tega je pa treba še na to gledati, da bode krava pozneje imela dosti
da imajo mnogi navado, da kravo predolgo
mleka
Zal
molzejo. Posledica temu je
»
da
tele slabo
Poleg tega
konstrukcija takšna, da se morejo posode za potrebne	je pa ge navada, da kravo ta čas, ko ne molze, jako
količine vode postaviti na primernih krajih; ravno tako	siab0 krmijo. Nasledki ne izostanejo. Krava je slaba in morajo biti na razpolaganje prostori za hrambo potreb-
nega gasilnega orodja.
ima
Stranišča.
93. Za napravo dobro prezrakovanih stranišč in pisoarjev v primerni legi skrbeti tako, da je za vsakih 25 oseb najmenj jedno stranišče na razpolaganje in da so za delavce in delavke narejena ločena stranišča.
Stavbinska prošnja za industrijalna poslopja.
s žabo tele.
Seveda se krava tudi ne sme tedaj debeliti
več
krajih se takim kravam daje samo seno. Dobro seno je gotovo dovolj redilno, a v vampu zavzemlje preveč prostora in krave vsled tega pri taki krmi rade povržejo.
Ce se daje
3
do
kilograma koruzne moke
i
namesto
trikratne množine sena, se dosežejo boljši uspehi
Kadar se začno krave molzti
?
se jim mora dajati
94. Pri industrijalnih stavbah je stavbinsko proš- več krme, preše in krmske moke naj se posebno rabijo
njo opremiti po
19
obče se na takšne stavbě smi- Bobova moka je najboljša. Če se kravam da taka moka
1
selno uporabljajo tudi vsa druga določila tega stavbin- imajo dosti in dobrega mleka, kravam ne škoduje, mleko skega reda, kolikor niso premenjena s predstojecimi do- in surovo maslo ne dobi od take moke nobenega zoper-
Ravno tako potrebujejo prenaredbe, prizidave in nega okusa. Vendar se je kravi ne sme dajati čez 4 kile,
ločili.
prezidave oblastvenega odobrenja, kakor pri novi stavbi. kar sicer ovira prebavljanje. Pivske tropine in detelja se
#
Določilo glede obratnih naprav
95.
Obrtnega reda, ki v svojih določilih pri po-sameznih obrtih zahteva posebnega odobrenja obratne naprave, se določila tega stavbinskega reda ne dotikajo.
(Dalj
sledi.)
tudi pogo3to dajo kravam
Slad
tudi dobra krma. ravno
tako oljnate preše. Koliko naj se daje te ali one krme kravam, ne bodemo navajali, kar bode umen živinorejec najbolje sam določil. Jedna žival ni jednaka drugi, torej
more se le s skušnjo določiti, koliko in kakšne krme
íreba kravi dajati.
Pozabiti se pa ne sme kravam dajati soli. Dobro
„Santi Marii" so dobili svežo vejico pelina, katero
je
je tudi kuhanje in parjenje krme. Krave imajo potem več bil zapazil Peter stoječ na krmilu.
mleba. Vendar krave potem slabše prebavljajo in je za
Pelin, svež, zelen, ravnokar odtrgan
je
torej pri plemeni živini treba previdnosti. Repo, korenje vesel zaklical.
in peso se lahko kuha ali pa zreže in daje mej drugo
Vsi mornarji s Kolumbom vred hiteli so gledat
krmo. Pred vsem pa mora živinorejec dobro poznati najdeno rastlino.
krave svoje, ker le tako more urediti umno krmljenje.
To ni nobene dvombe, Peter,
rekel je ad-
Kmetijske raznoterosti.
Konisko meso se jé v vedno večji meri. V Berolinu so lani pobili 7620, v Hamburgu 3951, v Vratislavi 2884
V Lipsiji, Monakovem, Kolonji, Draždanah, Devinu
konj. .
(Magdenburgu) in Hanovi u so tudi lani pobili po več kakor
tisoč konj. V Krefeldu so jih pobili 458, Dortmundu 539, Kasslu 245, Moguneiji 405 in Gorlici 378.
Ravnanje z biki in žrebci. Da so biki in žrebci dolgo za rabo se ne smejo prezgodaj začeti spuščati in prebi debelila.
pogosto. Dajati se jim ne sme take krme, temveč samo oves. Phanja jim ne smeš dajati skrbi njim za zadostno gibanje
Poleg tega
pa
mirai. — To je pelin, ki raste samo na suhi zemlji. Zahvaljen bodi, Gospod, ki nam je poslal to znamenje svoje milosti !
Kmalu so se tudi na „Pinti" razlegli veseli klici. Ladija se je veselo povrnila in se hitro približala ad-miralski ladiji.	.
Vesele novice, gospod Kolumb,
zaklical je
Alonz Pinson.
Izvlekli smo iz vode kos trnja,
desko, palico in majhno palčico brez dvombe izrez-Ijano s človeško roko. Zahvaljena bodi božja vsemo-gočnost! Sedaj ne moremo več dvomiti. da smo blizu suhe zemlje!
JÍ
To trenotje je pr
tudi
»
Nina
Ze iz da-
: :m
ljave je nasproti mahal Vincent Pinson z vejico šipke.
Glejte, gospod Krištof, kako veselo znamenje Áí^*suhe zemlje! Vejica je sveža in zelena, vidi se, da je
Poučni in zabavni
del.
Krištof Kolumb.
(Zgodovinski roman. Ruski spisal E Šreknik.)
Šeštnajsto poglavje.
Veliko odkritje.
(Dalje.)
Kaj, prepozno?
so nevoljno vzdihnili vsi.
Da prepozno!
potrdil je Kolumb.
Za
pot nazaj na Spansko treba je več časa, kakor za vožnjo semkaj, a naše zaloge že pohajajo Jedina re-
šitev
smrt
zemlja, ki je pred nami. Za nami je Torej vi se nočete vrniti ? — zaklical je Anton
zbližajoč se Kolumbu.
Ne, tisočkrat ne, malopridnež!
zaklical je
Kolumb z močnim glasom.
Jaz pojdem v Indijo
in sedaj se ne povrnem. Ti pa bodeš za svojo pre-drznost sedel v ječi, v posameznem zaporu, dokler ne zagledamo suhe zemlje.
temi besedami je Kolumb zgrabil Antona in
na mah vrgel ga na krov.
Primite ga!
ukazal je
vi fantje,
glejte nanj, in to bodi vam za opomin! Jaz sem vaš admiral in zahtevam brezpogojno pokorščino.
Vsi so molčali. Avtoriteta Kolumbova, ki se je tako odločno pokazala v odločilnem trenotku, je uničila v kali vsak daljši upor.
Mirno! Na svoja mesta! Stražniki doli! ukazoval je admiral.
ravnokar odtrgana. Sedaj se ne more več dvomiti, da je blizu zemlja.	■
Da zemlja je blizu !
klicali
so
veseli
mornarji.
Sedaj
pri tacih očividnih znamenjih ni mogel
nikdo več dvomiti o tem, in vsi so lemu pričakovanju.
se
udali vese
Zvečer so še poleg navadne molitve, peli Salve Regina in nikdar niso glasovi te himne bili krepkejši in veselejši. Jedva so utihnili poslednji glasovi, ko je Kolumb stopil k moštvu in je nagovoril.
Do sedaj nas ni zapustila božja milost in njeno sveto varstvo, in kjer nebesa kažejo svojo milost, mora tudi člověk pozabiti svojo jezo. Zato vam odpuščam včerajšnji upor. Vsa znamenja potrjujejo moje mnenje, da se 700 milj od Kanarskih otokov nahaja suha zemlja. Nadejam se, da pridemo do nje še to noč. Zato dobro čuvajte na prednjem delu ladije, vsaj veste, kako veliko nagrado sta obljubila gospodarja Španjske tistemu, ki prvi ugleda suho zemljo. Poleg tega jaz dam tistemu srečnežu baržu-nasto suknjo. Sedaj pojdite z Bogom. Naš smoter je skoro dosežen. Predno se pokaže zora, bodemo
že
zapeli: „Bog je moja sila in krepost!"
Mornarji so se veselo razšli. Vsak si je trudil izbrati boljše mesto za opazovanje in nikdo ni mislil na spanje, če tudi je solnce že bilo zašlo in je bila
Mornarji so se hitro razšli, a Kolumb je odšel v nočna tema pokrila morje. Sam Kolumb je sklenii
svojo kajuto, ne da bi koga pogledal
prebuditi vso noč na mostiču. Hodil je semtertja in
Molčeč, z zatajeno nevoljo in preklinjanjem v oziral se proti zapadu, z mrzličnim pričakovanjem
srcu so opravljali svoja delà, drugi dan zjutraj,
bilo
Nakrat, bilo je okrog desetih, je zdrhtel, zagledal se
je dne 11. okt. Vendar so celo najnevoljnejše še ta je v nočno temo ... Čez jedno minuto se mu je iz vil dan potolažila nedvomna znamenja suhe zemlje. Na globoki vzdih iz prsi. Opotekel se je in z rokami se
přijel za držaje. Toda ta slabost je trajala le jedno trenotje. Zopet se je zravnal, odkril klobuk in pobožno obrnil oči proti nebu. Potem se je nagnil čez držaje in zaklical:
—	Peter Gutjerec! Semkaj !... Hitro! ... Kmalu bodete priča mojemu odkritju!
—	Kaj je tacega, gospod admiral?
—	Poglejte tjekaj? Kaj je?
—	Svetloba, gospod admiral!
—	To torej ni prazna domišljija, zmota vida! Roderigo de Segovija, Dijego de Arana, vsi pojdite semkaj, da bodete videli, če se ne vidi svetloba.
Poklicani so hiteli na mostič, a ko so prišli na mostič, je svetloba izginila.
—	Nobene dvombe ni, — zaklical je Kolumb,
— da to svetlikanje ni druzega, kakor premikanje luči na suhem in to je znamenje, da je zemlja oblju-dena. Posvečeno bodi ime Gospodovo !...
Do dveh potem ni bilo nobene premene. Nakrat se je zabliskalo na „Nini", pokazal se je lahek dim,
in zagrmel je střel v znamenje, da se jasno vidi
zemlja. Mornar Roderigo Triana, doma iz Malinosa v pokrajini Sevilji je prvi zagledal pri lunini svetlobi peščeni holm, tekel k topu in zaklical z vso silo:
—	Zemlja! Zemlja!
Za Kolumba je bil ta střel znamenje zmage njegove ideje in odločitev njegove osode. Napolnil je vso njegovo osebo z neobjašnjivi čuvstvi. Globoka tajnost morja, za učenjake nedosegljiva iiganka je bila řešena, stal je pri zibeli novega sveta, iznajdenega v korist krščanstvu.
—	Umrl bodem, stoletja bodo minola, a mene bodo pomnili — govoril je sam seboj. — Dne 12. okt. 1492. 1. bode zaznamovan v letopisih vsega sveta! A kaj se razprostira pred mano : neobdelana puščava ali pa bogata dežela Cipango ? .. .
Jutro je dalo odgovor na Kolumbovo vprašanje : pred njim je ležal otok. katerega je on imenoval San Salvador, kakor bi ga prinašal v žrtvo Odrešeniku sveta.
Kje je pa sedaj otok, katerega je imenoval Kolumb San Salvador in domačini pa Guanaham ali Guanahani? Sramotno moramo priznati, da ni več znan kraj, kjer so se srečali prebivalci Novega sveta z došleci iz Starega sveta. Verojetno je le to, da je Kolumbovo brodovje bilo zadelo na jednega ravnih koralnih otokov znanih pod imenom Bahamskih, a katerega teh otokov je Kolumb imenoval San Salvador, ili dognano, kajti Bahamskih otokov je 12 večjih in kacih 600 manjših. Primikajoč se k Antilskim otokom se vlečejo od otoka Hajiti do polotoka Floride. Nekateri so pokriti z zelenjem, a vsi so jako revni, kar se tiče rudnin in koristnih rastlin, v tem ko je Kolumb iskal v Novem svetu bogastva obstoječega iz zlata, dragocenih kamnov in dišav. Ker tega ondu ni bilo, ni čudno, da je San Salvador kmalu pozabíjen in za-
puščen. Nezadostna zvezdoznanska znanja Kolumbova so tudi mnogo kriva, da ni natačnih podatkov, kje^ je bil San Salvador. Če tudi se je ob začetku vožnje mislilo napraviti točen zemljevid vožnje in vseh od-kritij, a vendar se to ni zgodilo, vsled pomankanja specijalnega znanja. To pomankanje znanja se posebno jasno vidi v določitvah zemljepisne širjave^ Tako je Kolumb določil zemljepisno širjavo Kube & 42°, namesto 21°. Na zemljepisno širjavo San Salva-dorja kakor jo je bil določil Kolumb, se torej tudi ni zanesti. Tudi drugi stari zemljevidi Zapadne Indije ne. morejo dati nobenih točnih podatkov. Na njih se do XVII. stoletja ne nahaja niti ime Salvador. Sploh se Bahamski otoki, ki nimajo posebne vrednosti, jako površno zaznamovani na vseh zemljevidih.
Pozneje so popraševali domače prebivalstvo, da bi izvedeli, kje je bil San Salvador, a ta poizvedo-vanja niso imela uspeha, kajti v 150 letih je bilo vse domače prebivalstvo izumrlo. V 1525. letu so ti otokiv ki so bili dosti gosto naseljeni, bili že tako ob ljudi, da je častiti Peter de Celja zbral v vsem 11 ljudij do-mačinov in jih peljal na otok Hajiti, da jih reši od-
peljave v robstvo.
Novejši preiskovalci, ki so si postavili za svojo nalogo, določiti, kje je San Salvador, začeli so natančno-preiskavati smer Kolumbove vožnje. Razumljivo je pa>. da pri tedanjem netočnem izračunanju in pomanklji-vem potnem zemljevidu ti poskusi niso priveli do zaželenega uspeha.
Smer vožnje Kolumbovega brodovja kaže na. štiri otoke, ki se nahajajo od severozapada proti jugo-vzhodu v sledeči vrsti : Kat-Island, Vatling-Island, Ma« riguana in Turk-Island.
Slednji teh otokov ima svoje zagovornike ima-
joče ga za San Salvador. Irving in Hunbold imata za
à.
San Salvador Kat-Island, španski zgodovinar Munoc in Anglež Beher smatrata za San Salvador Batling-Island, Varnvagen, Mariguana in Navareta Turk-Island.
Za svoje mnenje vsi ti preiskovalci navajajo nekaj podatkov, a proti vsakemu mnenju je cela kopa ugovorov. Beherjevo mnenje veija še za najbolje ve-ljavno mej zemljepisci in ima največ privržencev. Po. tem takém se mora za San Salvador priznati Valling-Island, ker njegova lega in obrisi v vseh ozirih se najbolje vjemajo s Kolumbovim potnim dnevnikom.
(Dalje sledi.)
Poučni in zabavni drobiž.
\	V
Alarihov zakonik! Spanska akadenija znanosti je fe dni izdala zakonik zapadnogotskega kralja Alariha, ko je v šestern stoletju vladal v Španiji in južni Franciji. Ta zakonik je potrdil leta 506. shod škofov in drugih veljakov v Airu. Od tega zakonika se je bil ohranil še samo jeden rokopis v katedrali v Lûonu in ga je ^ndu našel pred nekaterimi leti avstrijski zgodovinar Beer. Ta listina je najstarša izmej dosedaj najdenih španskih listin Akademija znanosti je preskrbela latinski prevod zakouika in ga je izdala v gotišČini in latinšóini.
l î^^ÊÊÊÏÊ^,*........Y,.P.?.!..............§
—	Stritarjeva ôoletnica. Prezaslužni slovenski pesnik in pisatelj slovenski, profesor Jos. Stritar prrznuje svojo 60-letnico. Akademiško društvo „Slovenija" na Dunaju slavila je •dne 4. dec ta lepi jubilej. K lepemu slavlju došel je jubilant sam, slovensko dijaštvo in mnogo drugih Slovencev in slov. drž. poslancev. Yrstilo se je petje in naudušeni govori. Slav-Ijenec sam je mnogo govoril in prebral tudi lepo pesem, ka-tero je nalašč za ta večer zložil za „Slovenijo". Vse slavitelje »audajala je, kakor vse Slovence sploh naudajati mora le ena želja, da bi Bog ohranil velikega pesnika in pisatelja še dolgo let slovenskemu narodu !
—	Mestni občinski odbor radovljiški imenoval je v svoji seji dne 2 t. m gospoda cesarskega svetnika Ivana Murnika zarad njegovih neprecenljivih zaslug za mesto radov-Ijiško z velikim naudušenjem častnim občanem.
—	Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so poslali od 1. do 30 novembra, t. 1. : gosp. Ant. Šlamberger, <î k. notar v Ljutomeru, kot volilo pokojne Jere Filipovič-eve po odšteti dedni pristojbini 89 gld. 25 kr. ; gosp. Martin Pe-telin, ck. prof, v Novem Mestu 5 gld. ; si. uredništvo „Zgo-dnje Danice" zbirko 10 gld.; preč. gosp. mestni župnik Iv. Vrhovnik, blagajnik šentjakobske-trnovske moške podružnice v Ljubljani, 6? gld, katere je nabral povodom otvoritve Veli-kovške šole; veleč. gosp. kurat Fr. Tavčar 2 gld ; gosp. slikar Ljudovik Grile 1 gld vsled dobljene stave; g Ivan Eebek, ključavničarski mojster v Celju, 3 gld.; gosp. Lovro Letnar, naducitelj v Mengešu, 2 gld 80 kr.v iz prihranilčeka ; veleČ. gosp. Josef Vodošek, kapelan v St. Rupertu nad Laškim, 5 gld., katere je zložila „Grassellijeva vesela lovska družba na Kolobji" ; podružnica za Št. Kancijan in okolico 23 gld. 50 kr. letnine ; gosp. Ant. Goršek, blagajnik podružnice v Žalcu, 30 gld. kot čisti dobiček v družbin prid prirejene veselice in kot blagajnik „kluba proti brezpotrebni rabi besed, posebno nemških spačkov" prvo zbirko 2 gld. ; podružnica v Šiški po svojem gosp. tajniku Jos. Tavčar 135 gl. letnine za 1. 1896 ; gosp. Leopold Tratnik hiš. posest. in pasar v Ljubljani, 1 gld. ; veleč. gosp. Fr. Bratkovič 100 gl. letnine za žensko in moško podružnico v Št. Juriju ob juž. :želez. ; podružnica za Laški trg in okolico po svojem gosp.
predsedniku Konrádu Elsbacher 24 gld. letnine in 10 gld. kot podporni donesek, ki ga je daroval preč. gosp Jak. Smolej, župnik pri sv. Miklavžu nad Laškem; Mohorjani prisilne de-lalnice v Ljubljani 1 gld. 75 kr. ; preč. gosp. dekan lv. Lu-kežič, prvome8tnik podružnice v Komnu, 19 gld. 40 kr. letnine in ustanovnine ; gosp. blagajnik podružnice v Recici 1 gld. 80 kr. katere je gosp Ivan Gosar nabral v veseli družbi; gosp. Ant Terčelj, blagajnik moške podružnice v Aj-
dovščini, 40 gld. letnine in 30 gld čistega dohodka v družbin prid prirejene veselice ; podružnica v Konjicah 30 gld. 35 kr. ;
družba čestilcev novodošlega ribniškega dekana preč gosp Fr. Dolinarja, zbrana na dan njega slovesne inštalacije 15. nov. v gostilni pri Cenetu 16 gld. ; preč. g Ivan Sakser, župnik v Hotedršici, 2 gld. ; preč. gosp župnik Ant. Žlogar, prvo-mestnik podružnici za „Gorenjsko Dolino" zbirko 29 gld. ; gosp Jos. Lipuš, prvomestnik podružnice za Pribloves, 5 gld. 50 kr, katere je nabral pri podružnicnem občnem zboru ; preblag, gospa Franja Maily-jeva, tovamarjeva soproga v Ljubljani, 100 gld. pokroviteljine in veleč. gosp. Iv. Reenier, kapelan pri sv. Jakobu v Ljubljani, 1 gld. — Za pobita okna Velikovške šole so ta čas poslali: Veleč. gospod Fr. Šaloven, kapelan v Žrečah, 3 krone, 2 kroni je doroval gosp. trgovec Ig. Šmid, 1 krono pa tovariša; preč. gosp. Peter Bohinjec, župnik v Horjulu, 5 gld. ; veleč. gosp. Marko "Vales kurat v Branici, 3 gld ; gosp. blagajnik podružnice za
Rečico 7 gld. 80 kr. katere je nabral pri banketu ob priliki blagoslovljena nove šole 19. nov. t. 1. in veleč. gosp. kapelan Jos. Cerjak 12. gld katere je zložila vesela družba zbrana pri Sv. Križu poleg Slatine. — Zahvaljujoč se današnjim po-žrtvovalnim kličemo: Živili nasledniki!
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
. — Mestna železnica v Ljubljani. Kakor znano dobila je kranjska stavbinska družba dovoljenje za preddela za železnico, ki bi šla od južnega kolodvora, preko mesta v Kurjo vas, Vič in Spodnjo Šiško Ta preddela je stavbinska družba pověřila inženirju Pietro Conti-ju, ki bo takoj pričel delati dotične nacrte.
—	Slovensko gledališče. Na čast Gorenjcem, ki hočejo v obilném številu posetiti slovensko gledališče, pela se bo v nedeljo dne 13. t. m. izvirna opera „Gorenjski slavček".
—	Novo cerkev bodo jeli na pomlad graditi v Smart-nem pri Litiji.
—	Druga železniška zveza s Trstom. Deputacija poslancev iz Trsta, s Solnograškega, Goriškega, Koroškega in Moravskega je bila dne 3. dec. pri ministerskem predsedniku in ga prosila, da naj vlada čim preje se odloči glede druge železniške zveze s Trstom. Ministerski predsednik je obljubil, da se bode vlada še v tej proračunski debati izjavila, za katero progo se je odločila in da se bo v prvem zasedanju nove zbornice že predložila predlogo glede denarne zagotovitve te železnice. Iz tega je posneti, da dobi Trst v najkrajšem času drugo zvezo zosrčiem Evrope.
—	Požar. Dne 30. novembra je uničil požar gostilni-čaiju Juriju Ložarju v Prelogu, občine Ihan v kamniškem okraju, leseno hišico z vsem gospodarskim orodjem, obleko, živili in klajo vred. Škode je 2000 gld. Pogorelec je bil zava-rovan za 1000 gld. Ogenj je nastal, ker se je pri pečenju kruha preveč zbělila peč
—	Samomor. Dne 2. dec přeřezal si je 781etni Matija Tomšič v Ilirski Bistrici z britvijo vrat in trebuh. Umrl je še isti dan. Tomšič je bil že dolgo časa težko bolan in si je smrtne rane prizadjal najbrže v hipoma nastali slaboumnosti.
—	Detomor. Cerkovnik v Grmu pri Trebnjem je našel
na pokopališču nov plité v grob z novorojenim detetom. Areto-vali so 201etno I. Peskar, ki je na sumu, da je otroka umorila*
—	Roparski napad. Dne 3 t. m. ponoči napala sta blizu vasi Rupe na reški cesti dva nezaana moža vozni ka Ant. Šenkinca iz Šenbij na Pivki, ko se je ta vračal iz Ka stovščini kamor je peljal prodat seno. Napadalca sta mu pretila z nožem, na kar jima je voznik vrgel mošnjiček z de-narjem in se jih tako odkrižal.
—	Izpred porotnega sodišča. Dne 2. dec je bil
pred tukajšnjim porotnim * sodiščem obsojen na 2 leti težke ječe 23letni tesarski pomožnik Ivan Pogačar iz Ljubljsne, ker je v noči od l.,do 2. avgusta na vrtu Bobenčkove gostilne na Glincah vsled nekega prepira udaril laškega zidarja Franc Ermacora tako s polenom po glavi, da se je temu vsled udarca utisnila čelna kost in je izgubil levo oko. — Bajtar Blaž Sla-novec iz Lahovč, obdolžen hudodelstva težke telesne poškodbe je bil od zatožbe oproščen. — Dne 4. dec. je bil obsojen na 6 mesecev težke ječe 341etni Josip Ćehovin iz Čermelic pri Senožečah zaradi izdavanja ponarejenega denarja. — Dainar Jos. Tavčar iz Javorij v škofjeloškem okraju, ki je bil obdolžen hudodelstva uboja, je bil od obt žbe oproščen — Dne 5. dec. je bU obsojen na deset let težke ječe 66letni delavec Janez Kunc iz Rovt, ker je zažgal svojemu bratu Kozolec in mu prouzročil 1500 gld. škode. — Posestnikov sin Janez Pečar iz Kranjske gore, obtožen hudodelstva uboja, je bil od obtožbe oproščen.
— Zbláznil je Aleksander Girardi, znani dunajski gle-dališki komik. Zdravniki pravijo, da je preveč rabil kokajin, da je imel boljši glas.
Morilec in samomorilec. V Nemet Kerestu
V •
ZI
Samomor. Ustřelil se je v Trstu pomorski poročnik Klein. Sodi se, da se mu je zmešalo v glavi.
Razletele so se stope za smodnik v Blumauu na ženo ubil, da bi ne motila ljubavnega razmerja mej njim in Dolenjem Avstrijskem. Dva topničarja je ubilo in dva težko neko udovo. Neki sosed je Steinu grozil, da ga ovodi sodišču,
veči premožni židovski trgovec Filip Stein, je svojo postarno
poškodovalo.
Tatvini na Hrvaškem. V hranilnico v Požegu so
udrli te dni tatovi in odnesli za več tisoc goldinarjev vred-nostih papirjev.
vsled česa je Stein užgal vsojo hišo in skočil v plamen, kjer ga je dohitela strašna smrt.
Pobiranje kristijanov v Turčiji. Zadnje dni je V Planku so pa tatovi iz občinske pisarne udrlo kacih 10 000 Kurdov v pokrajino Namurethe in ondu
odnesli blagajnico, zunaj jo razbili in odnesli, kar je bilo v njej. more in požigajo, češ, da morajo maščevati stara Žaljenja.
Ženska državni tajnik. V dižavi Uti v Ameriki je izvoljena pri zadnjih volitvah za državnega tajnika gospa
Oannan z večino 4000 glasov. V tej državi namreč volijo tudi
Loterijske srećke.
Najlepše
je
pa to,
da
je
njen protikandidat
bil
ženske
njen mož
Na ženo streljal. V Ogerski Subotici je našel hu-zarski stotnik Petak svojo ženo, ki se je pogovarjala s hu«
V Linču dne 5. dec. t.
67,
9, 24, 64, 43
V Trstu dne 5. dec t. 1.: 25, 24, 16 23, 50.
V Pragi dne 26. dec. t.
83,
9, 78. 90, 41.
zarskim poročnikom Korbom.
revolverjem je na poslednjega
Tržne cene.
třikrát ustřelil in ga hudo poškodoval. Druzega poročnika ki jima pritekel na pomoč, je Petak hudo ranil s sabljo. Petak se je sam ovadil potem vojaškemu oblastvu. Sodi se, da je
V Ljubljani dne 1. dec. 1896. Pšenica gld. 8 90 kr
sicer živel v najboljšem sporazumljenju
s
zbláznil, ker je svojo ženo.
Uropana nevesta. Y Biharju na Ogerskem je neka
lepa kmetska hči imela proti svoji volji na željo svojih sta-
rž gld. 6.50 kr., ječmen gld. ajda gld. 7.50 kr., proso
kr., oves gld. 6.50 kr
gld. 6 50 kr., turšica gld. 5 50 kr.,
kr., grah gld.
leča gld. 12 (Vse cene veljajo za 100 kgr.)
12
kr., fižol gld.
kr,
risev vzeti bogatega posestnika. Po noči pred poroko pa pride v hišo nekaj neznanih mož in odpeljejo lepo Minko. Očeta in mater so zvezali in jima za pretili, da ju ustrele. Lepo Minko odpeljali so z vozom in nikdo ne ve kam Sodi se, da
Dobro izučen
'm*
I«.'

je
v
odpeljal neki prejšnji snubec, katerega bi bila Minka rada krepak, star Šele 23 let, želi takoj službo nasto
1	• •	1	' • W A	a	. » « •	•	A	^	_	«	JL
vzela, a jej stariši niso pustili, ker ni imel do. ti pod palcem,
Društvo brezvercev se je osnovalo v Gradcu
in
piti.
Kdor
ga
želei vsprejeti
i
naj
se
obrne
šteje 38 članov. Društvo je sklenilo obrniti se, do vseh svobodno mislečih ljudij. da je podpirajo. Zlasti prosi proiesorje, doktorje in dijake. da bi večkrat prišli v društvo predavat. Post-bnega uspeha novo društvo ne bode imelo.
Pol milijona je zapustila neka gospa v Aradu, za ustanovitev sirotišnice. Osnovati mislijo sedaj tako vzgledno si-rotišnico, kakoišnih je
pismeno do
Alojzija Rojšeka
v Širmanskem hribu. Pošta Litija
malo na svetu.
Zaprt milijonar. Veliko
zbuj
to
da so
v *
aprli v Milanu milij
Yitela
je v sorodu z raznimi
lijanskimi plemenitaškimi rodbinami. Zaradi denamih zadev
dvakrat z nožem ranil svojega sina,
je odvetnik
(Kremser Senf)
znano kot najboljšo, sveže kuhano, razpošiljam kot po
, kilo
sodčkih 1 gl. 60 kr., 12 kilo 5 gl., 25 kilo 9 gl. 50 kr
Tisoč goldinarjev v peči. Odvetnik dr. Herkner »kušnjo po pošti v 5 kilo-sodčkih 2 gl 40 kr., 21
v Jičinu je nedavno nekega večera stikal v svoji blagajnici. Našel je v njej neko lahko stvar. Spoznal je, da je pismen ku-vert in ga je vrgel v papirni koš brez kacega premišljevanja. Diugi dan je přišel k njemu jeden njegovih klijentov in zahte-
Ferdinand Michl
5
val, naj mu povrne zaupani va lij 1000 gld
s
kal je in
Senfsiederei. Kreme, Kr. 513
kal
a ni mogel najti dotičuega tisocaka. Spomnil se je, da
Za robo se jamči
Nepovoljno se nazaj vzame.
bil tisočak utaknil v neki kuvert in dal v blagajnico
Sedaj
bilo jasno, da je prejšnji večer tisti knvert vrgel v papirni koš Iskal je v kesu, a tudi zastonj. Zjutraj je dekla bila pa-piija vzela iz krša, da je zakurila. Tisočak je šel torej v pec.
Odvetnik pa mora torej kl
Umor iz ljub
iz svojfga povrniti
Dne
t
m. je v Jungfern
dorfu pii Opavi 331etni Anton Heger umořil svojo postrežnico
zaradi tega, ker ni hotela ničesa slišati o njegovi ljubezni. Heger je čevljar in je bil že dvakrat oženjen, ter je sedaj ločen od svoje druge žene. Njegova postrežnica je bila ože-
ima že več otrok Heger je bil božjasten in
Mvtýu 25 kr. (SO
♦_•

njena
nska
jedenkrát že bil v bláznici. Zato ni izključeno
da
umořil
postrežnico v blaznosti

Ovà
wptv-y * irwih.

Zaprt odvetnik. Na Dunaj
so
prii
odvetnika
MHWMalH i! et Mrito
* ie kot	^__/
prim es
bobovi kavi
Maksa Tartaro, katerega so iskala nemška sodišča zaradi ne-
kega poneverjenja. Pri njem so našli tero je imel zašito v suknjo
a
voto denarj
ka

z
edíno zdrava
p i j a č a.
Dobi se povsod, pol kile sa 26 k*.
Svarilo ! Zaradi ničvrednih po-narejenih izdelkoT je treba pasitl
na isrirne zavoje ■ imeno:
Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk in založba: J. Blasuikovi uaslcdniki