r i Največji slovenski dnevnik V Združenih državah - Velja za vse leto - . . $6.00 g Za pol leta.....$3.00 SI Za New York celo leto - $7.00 inozemstvo celo leto $7.00 GLAS The largest Slovenian Daily m tike United States. ImucJ every day except Sundays 21a inozei list slovenekih delavcev v Ameriki TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 291. — fiTEV. 291. Entered mm Second Class Matter September 21, 199Z, at the Post Office at New York, N. I, under Act of Congress of March 3, 1871" ^woeaei and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea S—387S NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 12, 1931. — SOBOTA, 12. DECEMBRA 1931 VOLUME — LETNIK PREDSEDNIKOV NAČRT ZA ODPRAVO DEPRESIJE HOOVER JE PREDLOŽIL SVOJ GOSPODARSKI PROGRAM KONGRESU IN NARODU Od predsednikovega programa bodo imeli vsi prebivalci dobiček, ne pa kaka posamezna skupina ali razred. Pomožne organizacije so se j ako dobro obnesle. — Delodajalci so se organizirali in so sklenili, da bodo čimveč delavcev delno zaposlili. — Zaprte banke naj čimprej mogoče prično z delnimi izplačili. Japonski kabinet je odstopil NOBLOVA NAGRADA D r. Nicholas Murray Butler in Miss Jane Adams sta dobila No-blovo nagrado. — Butler se zavzema za svobodno trgovino. Predsednik Columbia sit v v iXew Yorku dr. Univer-Xicholas SIXG-SIXG. X. V.. 11. decem-ra. — Rudolf Duringer je bil u- i ' sinrčen v električnem stolu kmalu po 11. uri ponori, ker je usstre-od lik ova n a z Xoblovo nagrado zafli] pl««»lko Virginio Brannen 27. mir. Ivo je dr. Butler prejel to novico, je rekel, da je to največja east, katero bi v svojem življenju mogel doseči. Dr. Butler je rekel, da je bila konferenca v Ženevi v januarju j velikega pomena in ako bi se na kak način izpremenilo, kar je bi-]tjil jP namreč 220 funtov, lo tedaj sklenjeno, tedaj pravi. v ječi mu je najbrže tekni da ne ve, kaj vse bi se moglo zgoditi v prihodnjih desetih letih. \arodi bi padli v jamo bupa in si ne mogli več pomagati. Ko so ga časnikarski poročevalci obiskali, je sedel dr. Butler na stolu, katerega je rabil Benjamin Franklin v knjižnici vseučilišča. Dr. Butler obhaja letos svoj 70. rojstni dan in trideset len ieo,1 dovoljeno odkar je predsednik Columbia ] juhila vseučilišča. I Svoje čestitke dr. Butlerju in Miss Adams je po radiju izrazil norveški poslanik Wilhelm Mor-genstierne. WASHINGTON, D. C., 1 I. decembra. — Predsednik Hoover je danes pozval kongres in ameriški narod, naj podpirata njegov program, kojega svr- ....... „ . • 71___v__ 1 „ , , i Murryv Butler in pisateljica Miss smr,l>n ha je, privesti Združene države zopet na pot prospe-1 Jllno ^dams sta ^ za ,9:n ritete. — To je nestranski program, — je dejal predsednik časniškim poročevalcem, — in jaz se zanimam bolj za njega temeljne točke nego za podrobnosti. Nekaj priporočil je bilo vsebovanih v njegovi letni poslanici dočim se je za nekatera zadnje mesece javno zavzemal. Predsednik je nazval svoj načrt z besedami: — Definitiven program za odpravo deflacije. — Namen tega programa je, — je dejal Hoover, obnoviti stari "job", ne pa ustvariti novega. — Delavcem v pisarnah in v delavnicah je treba pomagati, obnoviti je treba njihovo nakupno silo, da bo povpraševanje po deželnih produktih naraslo. Na kratko povedano, procese likvidacije in deflacije je treba preprečiti ter povesti deželo na pot pro-speritete. — Ta program, — je poudaril predsednik, — bo izvedel ugoden vpliv na vsakega moškega, t^sako žensko in otroka ter ne bo dajal prednosti nobenemu razredu oziroma skupini. Predsednik zahteva naj dajo brezposelnim podporo prostovoljne organizacije in krajevna zastopstva. Tovarnarji naj delo razdele, da bo mogoče zaposliti čimveč delavcev. Hišnim posestnikom naj se pomaga z obnovitvijo morgičev. Banke, ki so bile zaprte, naj čimprej mogoče prično z delnimi izplačili vložnikom. Ustanoviti je treba zasilno rekonštrukcijsko finančno korporacijo. ' Banke je treba zaščititi potom narodne kreditne zveze ter revidirati bančne postave, da bodo bolj služile varstvu vlagateljev. Zvezne izdatke je treba zmanjšatj in povišati davke. — Poziv za podporo nezaposlenim je našel sijajen odmev, — je izjavil predsednik. Iz vseh krajev dežele prihajajo poročila, kako razne krajevne organizacije pomagajo nezaposlenim. S tem je ta problem za stalno rešen, in organizacije, ki so bile v ta namen ustanovljene, bodo še naprej poslovale. Delodajalci so organizirani in bodo svoje delavce delno zaposlovali, namesto, da bi jih gotovo število odpustili. S tem bo pomagano milijonom ljudi, ki bi bili sicer brez vsakih dohodkov. DURINGE JE PLAČAL ZA SVOJ GREH Bil je njegov 26. rojstni dan. — Umoril je plesalko. — Jokal je pri zadnji večerji. TORNADO VARKANSAS i aprila. Oba sta se vozila v avto- mobilu, katerega je vozil Francis Crowley, ki se tudi nahaja v smrtni celici zaradi umora nekega policista. Bil je ravno 26. rojstni dan Du-ringerjev, ko je moral umreti. j Duringer je bil najtežji, kar jih še umrlo v električnem stolu; teh- Ilrana ječi mu ,)e najbrže teknila, kajti za časa zapora se je zredil za 40 funtov. Duringer je zadnji dan svojega življenja večinoma molčal, samo rekel je: — Xaj bi saj moje usmrčenje preložili čez moj rojstni dan ali pa čez Božič. Tornado je ubil tri osebe. — Devet oseb v razvalinah. --Starisi in sedem otrok rešenih iz razvalin. TEX ARK AX A, Ar k., 11. dee. Tornado, ki je zadel to mesto zgodaj zjutraj, je ubil tri osebe, mnogo več pa jih je ranil. Tornado, kateremu je sledila velika ploha, je porušil hiši nekega Oerrvja in Hardina. Dva Ilar-dinova otroka so našli na polju, kamor jih je zanesel vihar, ki jih je dvignil iz postelje. Nedaleč od obeh teh hiš je vihar porušil kočo nekega črnca. V razvalinah koče Iso ljudje našli moža. ženo sedem otrok, — vse žive. Bili so samo malo ranjeni. PODLEGEL JE OSTRI KRITIKI GLEDE ZUNANJE POLITIKE TOKIO, Japonska, 1 I. decembra. — Japonski zunanji minister Wakatsuki je danes izročil mika-du svojo resignacijo. Zaeno ž njim so odstopili vsi ministri. Resignacija se je baje zato izvršila, ker so po vseh deželah ostro kritiziral japonsko zunanjo in finančno politiko. Zadnji dan so ga obiskali starisi in sestra ter je bilo materi da je pri slovesu po-svojega sina. Xekaj ur predno je šel v smrt, se je poslovil od "2:i na smrt ob- H. F. POWERS BO MORAL VISETI Powers je bil obsojen na smrt na vislicah. — Porota se je posvetovala samo dve uri. CLrARKSBl-RG, \V. Ya., 11. decembra. — Ilarrv F. Powers je Voditelji obeh političnih strank, Minseito in Seigukai, so se že za-! čeli posvetovati, da bodo izbrali novo ministrstvo. Sedanji ministri bodo ostali toliko časa v uradu, da bo stvorjen noy kabinet. Kot domnevajo merodajni krogi. bo posledica te izpremembe možnost, da bo Japonska odpra-! —, , . vila zlato valuto ter omejila izvoz Cunard proga je hotela zgraditi največji parnik GRADITEV PARNIKA VSTAVLJENA zlata. Ker je bilo izza meseca oktobra poslanih samo v Združene države za stodvainpetdeset milijonov dolarjev zlata, da se zadosti taitiošnjim plačilnim obveznostim. se je pojavil strah za japonsko valuto. na svetu. — Premalo potnikov in delo je vstavljeno. OPERNA PEVKA JE IZGINILA Santa Bionda je nenado- so jen ill tovarišev in nazadnje jeibil spoznan krivega umora Mrs. bil peljan še k celici svojega prijatelja Orowleva. Ko sta si segla v roke. je Duringer jokal. Crowley pa se je smejal. Duringer je prosil, da bi smel imeti zadnjo večerjo skupaj s Orovrtlevem, kar mu je bilo dovoljeno. Jedla sta molče. Za večerjo sta imela pečeno kokoš, zmečkan krompir, cranberry omako in ice eream. ma izginila. — V pismu namiguje na samomor. "Nikdo me ne bo videl _w II . vec. ••GLAS NARODA- — List slovenskega naroda v Ameriki I — Naročajte ga! Predno se je pričela popoldanska predstava v Metropolitan Opera House v Xew Yorku, je bilo ravnateljstvu sporočeno, da je operna pevka JSanta Bionda nenadoma izginila. Nastopiti bi imela z Robo Ponselle v operi "ija-nottedi Zoraima". V njeni sobi v Plaza hotelu so našli pismo, v katerem pravi svojemu učitelju v petju Kosakiju, da se namerava usmrtiti. Pismo se glasi: — Nimam poguma, da bi vzela plin; toda končala se bom na kak drug način. Xikdo me ne bo več videl. 'Xikdo v hotelu in tudi njeni bližnji poznanci in prijatelji nočejo povedati, ka je bil vzrok njene potrtosti zadnjih dni. Kot pravijo njene tovarišice v operi, je bila pri zadnji predstavi zelo dobro razpoložena in ni kazala ničesar, iz česar bi se moglo sklepati, da ima kake težave v svojem življenju. Vsi člani Metropolitan opere so bili presenečeni, ker je priljubljena pevka tako skrivnostno izginila. Nikdo ne more razumeti, zakaj bi si vzela življenje. Xjeni prijatelji pravijo, da je Bionda lansko leto zelo veliko denarja izgubila na Wall St. in da je bila vsled tega v denarnih za- MELLONA HOČEJO ODSTRANITI WASHINGTON, D. C., 11. dev. Poslanec Wright Patman iz Texa-sa je objavil, da bo pri sedanjem zasedanju kongresa stavil predlog, da je državni zakladničar Andrew "NY. Mellon odstavljen s svojega mesta. Patman je rekel, da ima že sko-ro končane vse podatke, s katerimi hoče podpreti svojo zahtevo. Svoje zahteve bo opiral na staro postavo, da zakladniški tajnik ne sme biti zaposlen v nika-kem. trgovskem podjetju. Dorothy Pressler Leinke iz Xorth-boro, Mass. Ker ga porota ni priporočila za pomiloščenje, bo moral Powers plačati svoj zločin na. vešalih. Porotniki so se posvetovali samo dve uri in 1.1 minut. Powers je z oglasi v raznih časopisih iskal neveste. Priglasila se je med možitve željnimi žena-j mi tudi vdova Lemke. Ko je iz | nje izvabil ves njen denar, jo .H1 umoril. Ista usoda je zadela tudi 1 Mrs. Asta Buick, Elcher in njene [ tri otroke. Ko je bila razsodba razglašena, je tisočglava množica pred- sodiščem v priznanje razsodbo zaslu-že kazni glasno odobravala. LOXDOX. Anglija, 11. dec. — • •• , , ' Vsled velikega primanjkljaja le- V oditelji opoziciiske stranke so * - - * . , J 1 tosnje leto v parobrodnem pro- j metu je Cunard ustavila gradnjo i največjega svojega parnika, ki j.^ . .. , , . Ido sedaj znan samo še poti irne- Opozicijska stranka je tudi za nom «<-t ostrejšo inandžursko politiko, to-! ,,..... - . iniD „ ,. . „ , , . 1'armk je dol«; 1018 čevljev m tla to vprašanje je vsled mirovne- , - - . -Q(im , ... * r . "i imel i o,(MM) ton. Kolikor se m<>- ga predloga sveta Lige narodov i i i i ' * . . re presoditi iz dosedan lega dela, stopilo precej v ozadje. i , - , , , ' . . . 4 . I bi bil parnik splavljen v treh me- i ri možnosti so za stvoritev no- -, , - ,. . seeih m bi bil postavljen v sluz- že izjavili, da bo zlata valuta odpravljena. ako pridejo ha krmilo. tudi za ZAROTNIKI NA FOJPINH MAXILA, Filipinski otoki, 11. decembra. — Poročila da tajno društvo "Tangulan", namerava vprizoriti vstajo, so imela za posledico, da je bilo aretiranih 115 oseb z revolverji. Governer George Butt pravi, da je Tangulan v zvezi s stranko, ■ ~ ki se poteguje za neodvisnost Filipinskih otokov. NOV POHOD BREZPOSELNIH V WASHINGTON PITTSBURGH, Pa., 11. dec. — Brezposelni, ki so ta teden šli v Washington, da predsed.- Hoo-vtrju predložijo svoje zahteve glede delavskih razmer, so na svojem povratku v tem mestu imeli sejo in sklenili, da bodo v februarju zopet šli v Waishing-ton. Prihodnje potovanje se bo pričelo 4. februarja. Vsi pa so mnenja. da so dosegli moralno zmago. kajti pokazali so. da so delavci med seboj složni. GRE POJOČ NA ELEKTRIČNI STOL vega kabineta. Mogoče se bo vrnil ministrski predsednik Wakatsuki na svoje mesto, mogoče bo prevzel kako drugo ministrstvo, mogoče bo pa dospel na krmilo bivši ministrski predsednik Takahaši. To bi se zgodilo seveda le v slučaju .če bi bilo stvorjeno k oa 1 ici jsk o mi n ist rst v o. Japonski državni zbor se bo sestal dne 24. decembra. bo v poldrugem letu. Parnik bo veljal 30 milijonov i dolarjev in bo najbolj razkošno | opremljen. Ker je sedaj delo na j njem ustavljeno, ni znano, kdaj bo dograjen. MLADENIČ JE USTRELIL MLADOŽENO UKRADENA POŽARNA BRIZGALNA Deček, star 16 let, se je vadil v streljanju in u-strelil žensko. — Za cilj je imel električno luč. IU1XOVER, X. J., 11. decembra. — Dolgo je mesto čakalo na prihod nove požarne brizgalne in slednjič je dospela. In mest j je bilo ponosno na novo lepo rdečo brizgalno. Xeko je ponoči ukradel ta ponos mesta in brizgalno odpeljal. Zjutraj je nek deček, ko je šel v šolo, (zapazil brizgalno na ulici, . ' pa ni bilo nikogar v njej .Xazna-nil je policifi, ki je'zopet pripeljala brizgalno nazaj. dregah. Pa niso mislili, da jo j.? ta izguba tako zelo potrla. Bionda je bila poročena in mo- OIIESTER. 111., 11. decembra. Štirje morilci so umrli v električnem stolu; eden, črnec, je malo pred usmrtitvijo zložil pesem, katero je pel na potu na električni Stol. Črnec Jackson je pel, ko je sedel na električnem stolu: — Gospod, snidem se s teboj pri lepih Včeraj smo poročali, da je bila v "West Orange, X. J., skrivnostno ustreljena Mrs. Grace Giulia-no, mlada žena bogatega tovarnarja, ko je stopila v kopalno sobo svojega .stanovanja. Policija je dognala, da jo je zadel streli z puške 16-letnega Ed-wina Flastrea, ki je s strehe domače hiše nasproti Giulianovega stanovanja streljal v električne luči, hoteč se vežbati v streljanju. Po peturnem izpraševanju je Plaster slednjič priznal, da je s štirimi svojimi prijatelji streljal s strehe domače hiše in je bilo mogoče, da je kaka krogla zadela Mrs. Giuliano v hiši nasproti ceste. LOVILA MIŠ IN UMRLA BACONI A, X. H., 11. decembra. Mrs. Julia Bissonette, stara 60 let, je zagledala v svojem stanovanju. ko je prišla pozno domov, miš. Skušala jo je ujeti in jo je podila po sobi. Pri tem pa se je tako zelo upehala, da se je zgrudila in je umrla. SMETONA UTVINSKI PREDSEDNIK KAiUNAS, Litvinska, 11. dec. Antonus Smetona je bil zopet ie-ževo ijne je Nezullo, ki je krojač j vratih; tam me počakaj, ko pri- voljen za predsednika Litvinske. v (New Haven, Conn. (dem. Bil je že pet let predsednik. BREZPOSELNOST _V FRANCIJI PARIZ, Francija, 11. decembra. Delavski minister je naznanil poslanski zbornici, da je 300,000 o-* seb v Franciji brez dela, poldrug milijon pa jih dela samo po nekaj dni na teden. tn ADVERTISE * 'GLAS NARODA- .....- —..... '•Kil VHODI" ■ 1 ■■■ NEW YORK, S ATOM) AY, DECEMBER 12, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY to <7. 8. A. Owned and Published by rU BUSHING COMPANY (A Corporation) L TtMl of buslnee of the corporation tad addrewea of above officers: of Maahatta«. New York City. N. Y. •G L A ft NARODA-(Yelee mt the People) Krery Day liocyt Sandsjs and Holidays fto oalo leto rati a list la Ksnsdo —— fts poJ let*_ So ftetrt leu 07.00 AO S3.001 Zs tnosemstro ss celo leto___.$7.00 Zs pol lets ...........................—S3A0 Ameriko * Zs New York ss oeio leto ---$6.00 D Za pol lets Subscription Yearly $0.00. Advertisement, on Agreement. "Qlss Naroda* lshals mM dsn brrsemM nedelj In prssnlkor. INDUSTRUALNE KRIZE V ZDRUŽENIH DRŽAVAH Iva k o dolgo bo trajala sedanja kov svoje vrednosti. Več kot 600 gospodarska kriza ? Mnogo je op- J bank je zbankrotiralo. Bilo je timistov, ki so par mesecev po po-' mnogo bankrotov in devet dese-lomu na Wall Streetu povohali' tink vseh vzhodnih tovarn se je znake povratka prosperitete in zaprlo. Ta deresija. ki je bila vzlic vsem razočaranjem jih vidi-: ena izmed najbolj strašnih in dajo zopet vsak mesec. Mnogo pa je i lekosežnih v ameriški zgodovini, tudi pesimistov, ki prerokujejo, 1 je končala še le leta 1842. Ven-da bo treba vsaj 25 let do po vrat- j darle za njo je takoj sledila doba Iz Slovenije. Dopisi bra podpisa ln osebseett se ne pdobtajejo. Dessr nsj ae bls-poMIJsa po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, to, da ss nsm tudi prejšnje bivalliče namanl. ds hitre}* najde« mo naslovnika. "GLAS NARODA**, SIC W. 1Kb Street, New Yerk, N T. Telephone: CHeleea S—3$7$ VlfiJI DOHODNINSKI DAVEK Predsednik Hoover jo naslovil v sredo novo poslanico na .kongres, v kateri je poudarjal potrebo novih davkov-Njegova poslanica ni prišla nepričakovano. Narod je hil že preeej časa pripravljen nanjo. Vse so pa presenetile ogromne vsote, katere je predsednik navedel in dostavil, da so potrebne za pokritje primanjkljaja. v zvezni blagajni. Začetkom vojne so se davkoplačevalci naučili računati s temi ogromnimi številkami. Tirali so predsednikovo poslanico in zmajevali v. glavami, ko so naleteli na odstavek, da bo obdarenje le začasno, in da bo trajalo kvečjem dve leti. Tudi predsednikovega poziva, naj kongres štedi na vseh koncili in krajih, ljudje ne vzamejo za resno, češ, da je poziv le prazna fraza, ki je bila pač zato izgovorjena, ker bodo prihodnje leto predsedniške volitve. Depresija, ki vlada že dve leti, je j»ovzročila tudi v zvezni blagajni veliko-praznoto. Primanjkljaj je treba pokriti na ta ali oni način. Po predsednikom mnenju bi se dalo primajkljaj pokriti z davki, če bi bile opuščene nekatere olajšave, ki so sedaj v veljavi. Poročeni moški, ki zaslužijo manj kot tri tisoč petsto dolarjev, in samci, ki nezaslužijo več kot dva tisoč petsto dolarjev, so sedaj oproščeni dohodninskega davka. V bodoče naj bi bila mera znantno znižana. Dohodninski davek naj bi plačal vsak samec, ki zasluži več kot tisoč dolarjev, in vsak družinski oče, ki ima več kofdvati-soč petsto dolarjev dohodka. Na vse večje dohodke hi bil davek znatno večji. Skoro istočasno je objavil državni zakladničar Mellon, da bo treba naložiti davek na kupne pogodbe, radio, telefonske pogovore, brzojavke, avtomobile, cigarete in na gledališke vstopnice. Trtdi davek na dedščine bi bilo treba zvišati. Kako "bodo kongresni ki odgovorili na te Mellonove in Hooverjeve predloge, se zaenkrat še ne ve. Takoj po objavi Hoove rje v poslanice in Mellonovih priporočil, se je izvedelo, da bodo demokrat je sestavili svoj lastni davčni načrt, s katerim se bodo brez dvoma strinjali tudi progresivni republikanci. Ako bo ta na#rt kaj boljši in če bodo po njem davkoplačevalci bolj razbremenjeni, je seveda drugo vprašanje. Nove predsedniške volitve se bližajo, in pri narodu, bo imela večjo za.slombo tista stranka, ki bo davkoplačevalce najmanj obremenila. Ker so pa novi davki edini izhod iz zagate, je vprašanje, če se bo demokratom posrečilo sestaviti za davkoplačevalce ugodnejši davčni program nego bo ga sestavili republikanci. ka normalne industrijalne delavnosti v tej deželi. Izkušnja nam pove, da so se optimisti varali, kajti sedanja depresija se je izkazala kot jako dolga. Ali gospodarska zgodovina Združenih držav očividno niti ne npravičuje pesimističnih proroko-vanj onih. ki ne vidijo bližnjega izhoda iz sedanje krize. Ako pogledamo nazaj v zgodovino Amerike, vidimo stalen in poseben gospodarski razvoj in napredek. Žarela je i. naseljevanjem ki je dovedlo do hitre kolonizacije dežele, in sledil je hiter razvoj industrij, poljedelstva, trgovine, prometa in prometnih sredstev, ki je povezal osamljene naselbine kolonijalne dobe v današnjo in-dustrijahio skupino. Ali gospodar ski razvoj nove dežele se ni vršil enakomerno. Ni bilo le hitrih napredkov, marvef- tudi presledkov gospodarskega zastajanja. V zadnjih sto letih je dežela doživela petnajst takih gospodar gospodarskega razvoja in napredka. Kriza leta 1873. Drugi kritični zastoj hitrega gospodarskega razvoja se je vršil leta 1ft73. Spremila ga je panika na Wall Streetu. Vrednostni papirji na borzi so se prodajali za vsako ceno. Mnogo bank in bro-kerjev je propadlo in borza je bila zaprta za deset dni V samem letu 1873 se je zabeležilo 5000 bankrotov. Tovarne so se zaprle in trije milijoni ljudi je ostalo hroz dela Nastala je depresija, ki je trajala pet let. Kakor v prejšnjih krizah je bila ta depresija poslediea pretiranega razvoja in špekulacije v vseh panogah industrije. Razvoj zapada se je vršil mrzlično. Ogromni kapital! so se investirali v železnice, pristanišč.! in tovarne, prehitro za resnične potrebe. Trebalo je daljše dobe likvidacije in poravnave, tla se kolo industrije spravi v normailni Zopet samomor delavca. Okrog 13. ure se je pri gozdu v Studencih vrgel pod vlak 2-5. letni kovač Rudolf Jezernik iz i Studencev, zaposlen kot delavec | pri nožarju Tomaschitzu. Vlak mu i je odrezal glavo. Njegovo namero i je sicer v zadnjem trenutku opazil neki pasant in hotel ustaviti vlak. a bilo je že prepozno. Vzrok ' samomora ni znan. ničniku v Slovenjpfradcu. si je privoščil svoje vrste šport in streljal za zabavo na podgane. Namesto podgano, je pa po nesreči mladi neizkušeni lovec zadel vajenca, ki je z zanimanjem sledil zanimivemu lovu. Zadel ga je v glavo. Ker je bil naboj že Peter Zgaga Nemški državni kateter Brae-ning je zapretil Hitlerjevim pristašem. da bo proglasil v Nemčiji Vojno pravo, če ne bodo mirovali. Ta pretnja ne bo dosti zalegla. Nemčija je namreč že vsega va- star in strelec še previdei. poškod- Čudna dogodivščina pleskarskega mojstra. ba ni huda lahko stal tako. da je ranjenec v domači oskrbi. Vojno stanje se ji zdi normalno stanje. Napadel je z nožem — svinje. J C?. skih zastojev. Te industrijalne de-1 tir. Ko je končno prišlo do tega, presije so trajale več ali manj ča-! nastopila je nova doba razvoja in sa. od malo mesecev do petih let. j takoj po letu 1879 «e je življenj-ali iz vsake izmed teh kriz je de- j ski standard dežele povzdignil do žela izšla močnejša kot poprej, višine, o kakršnem niso ljudje ni- Dejanski so debe največjega industrija Inega vzmaha, spremljane od porastka spološnega živ-Ijenskega standarda, sledile takoj za nekaterimi izmed najhujših gospodarskih kriz v ameriški zgodovini Kriza leta 1837 ti sanjali pred krizo leta 1873. Panike v letih 1893 in 1907. Da navedemo še eno izmed najhujših kriz, nastala je leta 1893 panika v poslovnem svetu in. trgovina in industrija je bila dis Predsednik lloover ni v svoji poslanici niti z besedo omenil pro-Pred dnevi je posestnik Janez j hibicije. Prav čuden doživljaj je doživel! Stanaear iz Telč popoldne spu-1 Nekateri mu to hudo zamerijo, neki pleskarski mojster iz Ljub-. sti! iz hleva na Pažo tlve svinji, j kar pa nikakor ni prav. ljane. Stvar je precej tragična, ne Ko -i11 Pa Pre škoda, katero Jožici. Jožica je na policiji pri-[ trpi Janez Stancar je ocenjena na povedovala, da ji je ponudil vino, j 1000 Dm N>r|oveški napail na rad. katerega j. je postalo slabo J nodolžllo živali razburja vso oko-in je padla v omedlevico. Nagovoril jo je, da ga spremi. Z gosko^ ki jo je kupil za 80 Din pri go-Ktiiničarki, sta počasi korakala proti Prisilni delavnici in sta se v senci dreves ustavila. Jožica pravi, da jo je začel M. nagovar- lico. Za storilci poizveduje orož-nistvo. Povzročil je Hrastničanom mnogo gorja, zdaj je zblaznel. Fin se je omračil glavnemu rav- Se dvanajst dni imamo do Tlo-žiča. Vosele praznike bi vam voščil, pa rajše ne. Voščilo je le prazen zvok. ki nič ne zaleže. Delavec bo imel šele tedaj vesele praznike, ko ho njegova beseda kaj zalegla na najvišjih mestih. In vse kaze tako, da bo moral sam poskrbeti, da ho zalegla. jati k različnim dejanjem, kar pa [ natelju Združenih steklaren H. je i»na odklonila. Možakar je po-. Stadlbauru, bi vaj očem sedaj v stal nasilen, nakar je ona začela Zagrebu. Bolezen baje ni ozdrav-1 ^etviea'vrine k ---- ....... Sedaj je advent, čas pobožnega premišljevanja. Toda ker so taki i*asi ni nič čudnega, če se v pobožno premišljevanje sem pa t a m tudi kaka kričati. Prihiteli so navedeni tri- Uiva in je bil prepeljan v neki sa-j je Bosanci ter ga vrgli ob tla. | natorij na Dunaj. Starejši Hrast- Kaj se je zgodilo potem, ona ne ve, ker je postala nezavesna. Malo drugače je na policiji pripovedoval zadevo pleskarski mojster. Do napada pod senco dreves se njegovo pripovedovanje ko-organiziraan. Na stotine bank in!Hkor ujema z izjavo Joži- na tisoče tvrdk je bankrotiralo, j^,(*de napada Bonsancev pa Mnogo železnic je prišlo v roke ' trdi» da so Pf>tlrli na tla in ga prisilnega upravitelja. Zaslužki dnali, Jožica pa mu je medtem so znatno padli in gradnje so za-! preiskala žepe in mu vzela 2 ban-stale. Bilo je štrajkov, neredov in 1 kovca P° 1000 1>i,»- 1 ali dva Prva splošna gospodarska kriza v Združenih državah je bila morda leta 1819, ko so cene padle prav polomno in so bile industrije paralizirane skoraj za tri leta. Ali najhujša in najdaljša kriza pred Civilno vojno je bila ona leta 1*37. Pred to krizo je bil iVuomcnalcn razvoj industrij in prometnih .sredstev, stremečimi po - . .. . . . , zvezah med Zapadom in vzhod-iin P^rokovalo se je. da te bodo^orilee .zsledda ,n vtaknda v po- nim morjem v svrho novih tržišč ! v stanu kontrolirati pretirano hcijsKi ^.apor. za za pad nega farmarja in vzhodne' Produkcijo in ekspanzijo. Ali že ga tovarnarja Tekom enega de- ?fnem desetletju je "veliki biz setletja sk(«-aj pol bilijona dolar splošne bede. Depresija je nadaljevala skoraj tri leta, ali sledila je zopet doba razvoja in pov-zdiga blagostanja. Nastale so velike industrijalne kombinacije bankovca po 100 Din. nakar so vsi štirje izginili v noč. Pleskarski mojoster je .stvar takoj prijavil policiji, ki je še isto noč poslala policijsko patruljo, ki je SRNJAKA V BOJU — IZGUBILA ROGOVE STEAMBOAT SIHiLNOH, Colo. 11. decembra. — Dva velika srnjaka sta srečala in pričela h ta se boat i. Ko farmerji zapazijo borbo, gredo bliže in vidijo, da je sneg okoli srnjakov napojen s krvjo. Hmjaka pa sta se tako zamotala v rogove, da se nisa mogla ločiti. Farmerji «o odžagali srnjakom rogove, da ao jih oprostnli. 'Nato •ta srnjaka zbežala v gozd eden poleg drugega — zopet prijatelj _ ______ POVODENJ V M! a 11 MEXIOO CITY, Mehika, 11. deeembra. — Več ulic mesta Oa-xaca je peplavila voda, ki je do pet čevljev globoka. Tekom nevihte je strela udarila v kapitol vsled česar je bilo več oseb nekoliko prozadetih vsled strele, toda ranjen ni bil nobeden. je v se je investiralo v notranje gradnje in ta denar je hil večinoma izposojen iz Evrope. Tok priseljencev je protirI v dolino reke Ohio in začela se je divja špekulacija z javnimi zemljišči. V onih leih je bila javna domena kakih 2000 milijonov a krov na razpolago vsakemu, ki je hotel kaj zemlje. ali seveda zemlja blizu obstoječih naselbin .Je bila bolj pri-vlačljiva iNastale so Potemkinove vasi, naselbine iz papirja, da se vabijo na-seljenci, in zemljišča, dostikrat kupljena po 20 centov in redkokdaj po $1 za aker, so se preprodajala po "K) do 100-krat toliko, kolikor je znašala izvirna cena. Ta doba pretirane ekspanzije in špekulacije je prišla do naglega konca leta 1837. Cena zemljišč je v šestih mesecih padla za 40 milijonov dolarjev. Papirnati bankovci so izgubili do 50 odstot- nis" izgubil svojo običajno previdnost in spustil se v pretirane špekulacije. Leta 1907 nastala je ostra reakcija. Likvidacije so prizadele trgovino in industrijo pojj-,, vsej deželi. Pri zaslišanju so vsi aretiranci zanikali, da bi nasilno postopali s pleskarskim mojstrom posebno pa so zanikali dejanje tatvine. Poli-cija jih je navzlic temu pridržala v zaporu in jih bo izročila sodi- CENA DR. KERNO VEGA BERILA JE ZNIZANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo Po svetovni vojni smo imeli in-dustrijalni zastoj v I. 1920—22. Po visokih mezdah in izboljšanih razmerah so se zopet prikazale Jtbread lines", ki so jih mnogi smatrali kot stvar preteklosti. Nastala je zopet živahna delavnost v industriji, dokler nismo zopet v jeseni leta 1929 morali plačati za prejšnji pretirani razvoj, za mastno produkcijo preko potrebe trenutka, za obročno kupovanje na račun prihodnjih zaslužkov, za splošno divje šrpekuliranje na borzah in za druge pretiranosti modernega industrijalnega življenja. FLTS. PLEŠOČI POLICIST. Naročite ga prf KNJIGARNI 'GLAS NARODA' m Wtft jjtt New Tatk City Redar Bargielski iz manjšega kraja v okolici Varšave je bil znan kot zelo častihlepen m nečimeren človek. Ni prenesel, da bi mu kdo v kakršnem koli področju očital nevednost, v Pri neki veselici je te dni stopil k neki igralki iz Varšave in jo prosil za ples. Hotel se je z njo postaviti prqd drugimi ljudmi. Toda igrallut mu je odbila, češ, da ga je videla plesati in da mož ne razume niti začetnih korakov. Hrupen smeh se je dvignil na te besede, vse se je rogalo ubogemu policistu. To ga je spravilo čisto iz sebe, zgrabil je igralko za ramo in jo hotel prisiliti, da bi plesala ž njim. Nato ga je njegov navzoči predstojnik napodil iz dvorane. To je Bargielskemu vzelo poslednji ostanek pameti. Stekel je na cesto in si pognal tam kroglo ▼ glavo. BH je na mestu mrtev. Namesto podgano je ustrelil — vajenca. Mesarski pomočnik, uslužben pri mesarju in prekajevalcu Kar- Bolni želodec ozdravljen Presenetljivo je kako hitro* Nu*a-Tone prežene neprebavnoi*t, kisli želodec, plin ali vzdlganje iz želodca In Crev, kolcajije. glavobol, slab okus v ustih in enako stanje vsled slabe prebave. Nuga-Tone reii vaS život glivic bolezni in vam da novo pomoč in_ življenje organom. Ojača živce in mifiice, odpravi zaprtnico. zboljša splošno zdravje In napravi dobro počitno osvežljivo spanje. Nuga-Tone se proda ja v lekarnah. Ako ga. lekarnar nima naročite mu naj ga naroči za vas od trgovca na debelo. —Adv't. niČanje se še vedno spominjajo o-nih časov, ko je igral St. tam ta- j ko važno vlogo. l»il je voditelj J vseh napadov na Slovence, zlasti ua člane Sokola. Baš radi tega je zahteval po prevratu hrastniki narodni krajevni odbor, da mora St. i r/. Hrastnika ter je moral položiti 'celo znatno kavcijo v varstvo, da se gotovo število let ne povrne več tja. Naselil se je v Zagrebu, kjer je bil — sicer navaden pisar, brez šol. imenovan za glavnega ravnatelja steklarn. Ko so ga peljali pred nekaj dnevi skozi Zidani most na Dnnaj, je klieal tam glasno *'heil!" Pri težki nesreči, ki ga je doletela. mu hočemo odpustiti vsa gorja, ki jih je zakrivil nad domačim hrastniškim prebivalstvom. IŠČEM SVOJEGA STRICA John Grozdina roj. v Vel. Mraše- vi, in je odšel z doma že pred 20 leti. Nahajal se je v Clevelandu, O. Prosim rojake, katerim je kaj znano o njem, da mi sporoce, bom zelo hvaležen. Najljubše mi je pa. če se sam oglasi. — Anton Grozdina, 439 Burton Ave., Sudbury, Ont., Canada. 8 T A moja dva siua in Prank Pajk, katera KJE David pogrešam že od leta 1917. Kdor kaj ve, naj mi sporoči, ali naj se pa sama javita svojemu očetu: Franc Pajk, Sp. Hudinje, štev. 23. pri Celju, Jugoslavija. (2x 11&12) DRUŠTVA D NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" m Sta fluutro, pmi pm vri Slovenci v na okolici. COS ZA OfiLASE SO ZMERNE Te dni sem čital por značilnih o idrijskih žlikrofih. katere sem bil v svoji razpravi pozabil omeniti. Idrijčan in žlikrof sta neraz-družljivo združena, tako napri-mer kot cigan in uš. 'Razlika je edino I«' ta. da uši cigana žro. pri Idrijčanu in žlikrofih je pa ravno narobe. •Kadar ješ žlikrofe, moraš imeti istočasno enega v goltancu, crn*-ga v ustih, enega na vilicah, enega moraš pa z očmi požirati. 1*4» mojem skromnem mnenju ne stavi takih pretiranih zahtev nobena druga jed pod božjim solnrem. Newyorski župan je postal glavar Navajo Indijancev. 1'pati je, da mu bodo Navaja Indijanci povzročali manj sitno-sti kot mu jo povzročajo Newvor-čani. Farmer, ki je imel velike nasade jagod, je peljal voz gnoja mimo blaznice. Neki norec pogleda skozi okno in ga vpraša: — Kaj pa pelješ.' — Saj vidiš — odvrne farmer, — gnoj vozim. — Cemu ti bof — poizveduje norec. — Za jagode ga bom rabil. Norec nekoliko pomisli in pravi: — Ono j na jagode i Kaj si znorel? Pri nas pa ne devamo na jagode gnoja, pae pa sladkor in smetano. Mlad zakonce je ves srečen pripovedoval : — Tisti dan, ko »eni se poročil, sem dobil brzojavko, da sem zadel glavni dobitek v znesku dvajsetih tisoč dolarjev. Star zagrizen peelar mu je pa odvrnil: — Smolo si imel, prijatelj. En dan prepozno so ti brzojavili. — Moja žena je jako varčna.— je pripovedoval rojak. — Ko je zadnjič obhajala svoj dvainštiri-deseti rojstni dan. je zataknila v kek samo ngemindrfljset svečie. Madama Lupescu, ljubica romunskega kralja, je prestopila iz židovske v katoliško vero. •Katoliška cerkev ne bo s to novo pridobitvijo posebno na dobičku, pa tudi židovska vera ne bo imela poselme izgube. "GLAS NARODA" NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 12, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY In W. B. * "T" KRATKA DNEVNA ZGODBA V SV i f K. W AR AMIS: Pczno v noč se j« vračal tovarnar SoiskJ, z ieno od znancev, kjer so igrali bridge. Komaj je Šolski sedel v svoj avto, je zatisnil oči in že je zadremal, ko ga je žena zdramila iz blaženega miru. — Da ne pozabim, Mela bi te rada nekaj prosila. — No? — Hotela te je sama prositi, pa saj veš morala je skrbeti za goste. In taki je zaupala to zadevo meni... Meli vendar ni mogoče odreči prošnje... — Danes Je bil >pn njih med gosti njen daljni sorodnik. Imeniten dečko baje, z najboljšo kvalifikacij?, pa že pol leta zaman išče službe... — Takih je zdaj vse polno, draga moja. — Toda Mela me je lepo prosila.... Morda v naši tovarni — — Niti govora ne mere biti o Um! Saj začnemo kmalu odpuščati še le, kar jih imamo. — Pa morda kje drugje. Saj imaš dovolj znajicev. Če bi hotel ... — V sedanjem kritičnem položaju je to zelo težko. — Meli na ljubo moraš nekaj storiti. Posije ti ga kar v pisarno, da se osebne seznaniš z njim... Si- KVALIFIKACIJA ser ga pa nekrliko že poenaš. — Jaz da ga poznam? Kdo pa je? • — Tisti svetlolasi, visoki, ki je noccj igral s teboj bridge.... — Ah, tisti!? Ta nai se pa le nikar ne trudi.... — Kako to? Baje ti hoče predložiti svoja spričevala, da spoznaš njegovo kvalifikacije.... — Jo že poznam. — Kako jo moreš spoznati? — Morda že od prej?.... se je začudila gospa Šolska. — Ne, ne. Toda zadostuje mi. kakor sem ga spoznal danes. Le pomisli: igra z menoj in izbije nasprotniku pikovega .kralja, čeprav dobro ve, da jaz nimam asa. Mar more resen človek storiti kaj takega? A?! — Ne vem, toda. .. — Zato pa jaz vem. Človeka s tako kvalifikacijo ne morem nikjer priporočiti. Saj vendar ne bom priporočal idiota! tUEBEŠKI PROCES OD SLABOSTI JE UMRL Pred nekaj dnevi je umrl profesor Red, izumitelj brezdimnega •smodnika. Na stara leta se je preselil v svojo hišico na deželi, ki jf nikdar zapustil. Hiša je začela polagoma razpadati, na vrtu pa je rastlo, kar je hotelo. Zvečer je bilo razsvetljeno samo eno okno, vsi drugi prostori pa so cstaJI temni. V hišo sta prihajala vsak dan le pek in mlekarica; ta dva sta postavljala svoje blago kar pred vrata, kjer sta našla tudi denar za blago. — Pred nekaj dnevi pa sta našla oba, pek in mlekarica, svoje blago od prejšnjega dne nedotaknjeno. Trkala sta, a nihče se ni oglasil. Pek je obvestil policijo, ki je vlomila v stanovanje, kjer je našla profesorja nezavestnega na tleh. Poklicani zdravnik je dal profesorja prepeljati v bolnišnico, kjer pa je kljub vsem naporom zdravnikov, da ga rešijo, vsled slabosti umrl. Oslabel je od lakote. Proces proti luebeškim zdravnikom. ki so zakrivili smrt in obolenje cele vrste dojemčkov zaradi cepljenja s pokvarjenim serumom proti tuberkulozi, se naadljuje z zasliševanjem prič in brez posebnih dramatičnih momentov Edini interesantnejši intermezzo je bil zadnje dni, ko je zagovornik prof. Deyckeja spravil na tapet članek, ki je izšel še pred pričetkom procesa v nekem berlinskem listu in Iti je napovedoval, da bo zastopnik staršev postavil v procesu predlog, da se obtožba proti profesorju Deyckeju, razširi na umor in sicer zaradi zavestnega primešanja virulentnih človeških bacilov jeti-ke Calmettovemu preparatu. Deyc-kejev zagovornik je postavil dr. Freyu vprašanje "na čast in vest", da-li je on inspiriral ta članek, na kar je dr. Frey odgovoril na kratko: — Da! Sledil je besedni spopad med obema odvetnikov, med katerim je Deyckejev zagovornik ostro nastopil proti očitkom, da je njegov kli-jent namenoma prime&al serumu "trupene klice, češ, da zadeva ta o-čitek njegovo osebo kot znanstve nika in človeka. Ugotovil je nadalje, da so težitelji med razpravo sami sprevideli, da prof. Deycke ne zasluži takšnega, očitka, proti kateremu so se odločno izjavili tudi nekateri znanstveniki. Ko se je ta spopad med obema zagovornikoma končal, se je proces nadaljeval z zasliševanjem raznih prič. VLADARJI V TUJINI Pariški list Excelsior ceni premoženje vladarjev v tujini nad 2 milijardi frankov. Najbolj bogat je bivši nemški cesar Viljem II., ki i-ma 435 milijonov frankov premoženja; on je danes najbogatejši Nemec. Bivša cesarica Žita ima malo, ker ji Avstrija ni dala nobene odškodnine. Premoženje bivšega španskega kralja cenijo na četrt milijarde frankov. Španska kraljica je vzela s seboj tudi ves svoj nakit. Zasebno svoje premoženje je i-mel španski kralj naloženo v tujini. Poslednji turški cesar živi v Švici, ni pa znano, koliko ima. Premoženje njegovega očeta so cenili na več milijard. Najmanj svojega nekdanjega premoženja sta rešila bivši grški in portugalski kralj. policija in fotografija: TRISTOLETNCA ROJSTVA PIONIRJA ZRAKOPLOVSTVA Naročite se n» "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Zdra-feniti državah. Londonska policija je nedavno prijela in zaprla nekega vlomilca, ki se mu je bilo posrečilo takoj po vlomu pobegniti v neverjetno kratkem času. Policaji, ki so vlomilca zasledovali, so ga namreč med begom fotografirali s nekim posebnim fotografskim apaartom, ki omogoča slikanj? tudi pri zelo kratki osvetljavi. S pomočjo takega aparata so izsledili tudi neke tatove, ki so jo hoteli odkuriti z avtomobilom/ Tudi te so hitro fotografirali in že naslednjega dne so jih prijeli in zaprli. Bolečine v hrbtu Bodisi lumbagu, bodisi prenapetim mišicam je hitro pomagano z linimentom PAIN-EXPELLER Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. MOLITVENKI SVETA URA v platno vez.................... .90 v fino usnje vez ............1.50 v najfinejše usnje vez 1.80 v najfinejše usnje trda v« ......................................1.00 SKRBI ZA DUŠO v platno vez. ................90 v fino usnje vez ............1.50 v naj line j Je usnje vez 1.80 RAJSKI GLASOVI v platno vex. .................M v usnje vez.....................1,20 v fino usnje ?ez.........1.50 v najfinejše usnje vez. 1.0* KVIŠKU SRCA ▼ imitirano usnje vez. .00 ▼ usnje vez................... JO ▼ fino usnje vez.........1«— v najflnejže usnje vez. 1.20 ▼ najfmejie usnje trda vez ....................................1.50 v bel celluloid vez. ........1.20 NEBESA NAS DOM v ponarejeno...................l.— v najfinejše usnje vez 1.50 v najfinejše usnje trda vez ....................................1.8O MARIJA VARHINJA lino vez ............................1.20 v fino usnje ....................1-50 v najfinejše usnje trda vez . .......................-...........1.«« Hrvatski molitveniki: Utjflfcn Jrtarftatl, fina vez.............1.— Slava Bogu. a mir ljudem, fin« vez 1 JO najfinejša rei ____________________1.60 Zvtnfcc fina I, v platno.................J m------------1.C0 Angleški molitveniki: (za mladino) I Child'« Prarerbook: v Uirvastt* platnice vezano .....30 v l»elo kost vezano ................1.10 Come Unto. Me ................................30 fino veza iin .................................35 Key of Heaven: fino vezano .................................35 v usnje vezano ..........................70 v liAjfinejse usnje vezano........1.20 irA\ ODRASLE) Kf.v of Heaven: v c-elold vezano ........................1.20 v eefoid najfinejši vez ............1.50 v fino usnje vezano ................1.50 Cathotie Poeket Manual: v fino usnje vezano ................1.30 Ave Maria: v fino usnje vezano ................1.40 POUČNE KNJIGE Angle&ko slovensko berilo ............2.— Aagleiko-slov. in slov. and. slovar JO Amerika in Amerikami (Trunk) 3.— Anfoljska služba ali nauk kako se naj streže k s?, maši .................10 Boj nalezljivim boleznim ..:................75 Cerkniško jezero...............................l.Jo Domski živtnozdravnik broSJrano .1.25 1 Domači zdravnik p« Knalpu: hroAlrano .................-............1.23 * t trtlo vez.....................................1.50 Kratita zgodovina Slorentev, Hrvatov In Srbov .........................30 Kako se postane državljan Z. D. .25 Kako s*,- postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju .........50 Kat. Katekizem ................................60 Kubična Kafunica .............................75 Liberalizem .........................................50 Ljubavtra In snubilna pisma ...........35 Materija in eueržija ........................1.25 Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .75 Mladeničem, 1. zv........,.....................50 H. zv............................................ (Oba skopaj «W rent«v) Mlekarstvo ........................................i._ Neraško-angie^ki tolmač ...............1.40 Najboljša slov. Kuharica, G08 str. lepo vez. (Kalinom ................5.— 300 letni jubilej Lane nas spominja tistega stoletja, ko so se u-stvarjali temelji moderne eksperimentalne fizike, ko se je zaelo naravoslovje otresati skolastične navlake, dušeče vsak naraven razvoj. Takrat so živeli znameniti fiziki Guerivke, Torrcelli, Boyle in drugi, sami pionirji stvarnega spoznavanja prirode. V tem stoletju je teklo tudi plodonosno življenje Lane, ki se je rodil decembra 1631. Francesco Lana de Terzi je bil jezuit, toda mimo ozkega duhovnega poklica svojega reda se je mnogo bavil tudi s prirodoslovnimi vedami. Zbral je krožek učenih mož in ustanovil "Akademijo prijateljev novih pojavov na priro-doslovnem polju". V tej akademiji je deloval do sveje smrti 1687. Skoraj vse življenje je sestavljal veliko enciklopedično delo prirodo-slovja. ki bi moralo iziti v devetih zvezkih pod naslovom "Magisteri-um Artis et Naturae". Kot nekakšen predhodnik tega življenjskega dela pa je izdal "Prodromo", knjigo, ki je za nas posebno zanimiva zaradi tega, ker je v nje že obravnaval zrakoplovstvo, kar je bilo za tiste čase nekaj neverjetnega. V tej knjigi se namreč prav natančno bavi s načrtom zrakoplova, ki ga je premislil in zasneval v vseh podrobnostih. Zamislil si je, da bi iz štirih velikih krogel iz tenke bakrene nlo-čevine izčrpal zrak in privezal nanje lahek čolniček, ki bi ga morale brezzračne krogle zaradi velikega vegona dvigniti in nesti po zraku. Teoretično je bil njegov načrt povsem pravilen. Kar se pa tiče praktične izvedljivosti jo je pa vj glavnem delu sam zanikal, češ, da bi bile d:volj trdne krogle pretežko j če pa bi jih napravili iz tanj še! pločevine, bi jih utegnil vnarji' zračni pritisk streti, čeprav tecreti-! čno ni pravega povoda za to boja-j zen. Lana je vzbudil s svojim načrtom velikansko zanimanje in odobrava-! nje pri sod-bnih učenjakih, čeprav j so tudi ti sprevideli, da bi bil tak i zrakoplov nemogoč. Učenjaki in ( tehniki so si bili in si bodo pač v vseh časih enaki. Prav tako je da-, nes z vsemirsko raketo. Vsi trdijo, i da je teoretično mogoža, praktično pa neizvedljiva. , Če bi se ne bil Lana takrat zagrizel v svoji bakreni krogli, marveč bi izbral kako drugo, že takra: znano pot, da bi'prestregel vnanji zračni pritisk, potem bi bil morda že takrat vzletel prvi zrakoplov, na katerega je moralo čakati človeštvo še dolgo vrsto let. Toda ne glede na neuspeh, je vendar treba priznati genialnost tega velikega moža, ki je za celo stoletje prehitel svojo dobo. Koledar za L 1932... Cena 50c VSEBUJE poleg spisov dveh naših najboljših opazovalcev—Marka Rupnik in Franka Troha — dosti čtiva za ljubitelje povesti; tudi več zanimivih člankov, tehničnih razprav in drugih zanimivosti. Bogato je ilustriranih več člankov s slikami, ki bodo vsakega zanimali. Vpostevajoč slabe gospodarske razmere, smo ga tiskali le omejeno število. Vemo, da boste popolnoma zadovoljni z letošnjim koledarjem in zaradi tega ne odlašajte, pač ga naročite še danes. Slovenk Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. ŽALOSTNA USODA PRVEGA SOVJETSKEGA LJUDSKEGA KOMISARJA v v v SLAMA PRINAŠA SMRT Znani lastnik tvrdke za izdelovanje kolonj-ske vode "Farina" Hei-mann, je umrl precej nenavadne smrti. Pil je limonado iz kozarca s pomočjo slamice, ki je bila okužena z glivicami aktinomikoze. — Vsi poskusi zdravnikov, da bi mu izlečili nevarno bolezen, so bili zaman in tako je slamica umorila moža, ki je bil po reklami za svoje Izdelke v svetu zelo popularen. 20. oktobra so našli na Trgu revolucije v Tomsku onesveščenega. izčrpanega in oslabljenega "bivšega člana okrajnega sovjeta (prvega ljudskega komisarja zunanjih zadev* Borisa Vasiljeviča Čičerina. Tako se glasi poročilo, ki ga je poslala državna politična uprava mesta Tomska centralni boljševiški vladi. __ Še m dolgo tega, ko je nastopal i na vseh evropskih posvetovanjih i in diplomatskih konferencah kot! cficijelni zastopnik sovjetske Ru- > sije potomec stare bojarske rodbi-i ne. bivši ataše carskega poslaništva; v Londonu, ljudski komisar zuna-• njih zadev Boris Vasiljevič Čiče j rin. Čičerincve zasluge omenja v i svojih zapiskih in spominih sam! Lenin, ki pripisuje poznejšemu t ljudskemu komisarju zunanjih za-j dev zelo važno vlogo v pripravah i in boljševiški re-volucijiisami. Kot j ataše carskega poslaništva / Lon -donu je storil Čičerin ruskim bolj-ševikom neprecenljive usluge, posebno je pa podpiral in pomagal Leninu, ki sc je mudil takrat pod imenom Mayer v Monakovem. K'.*r mu je bila znana šifra carske; tajne službe v inozemstvu, je Čičerin vedno pravočasno obveščal revolucionarje v inozemstvu, da jim preti nevarnost, da so jim carski detektivi za petami. S tem je seveda izdatno pomagal utrditi in razširiti v inozemstvu mrežo boljševiških revolucionarjev. Ker je imel dostop do vseh u-radnih aktov in pečatev, je izdajal Cičerin revolucionarjem potne liste in osebne legitimacije, da so lahko potovali v Rusijo in širili revolucij onarni duh. Ko je postalo pozneje njegovo delovanje znano carski tajni službi, je pobegnil iz NemŠrina brez učitelja: 1. del ....................... . i. del ..................... -.30 ..30 Govedoreja ..... Hitri ratunar ...........:....:._____:.U0 ...........................«73 Jagoftlavija (Mellk) 1. zvezek 1.50 •-». zvezek, 1-2 «n«pil ............1.80 Kletarstvo (Skalicfcy) ....................2.— Nemško-slovenski slovar ................2.25 Največji spisovnik ljubavnih in drugih pisem.................................75 OJaten beton .....................................50 Obrtno knjigovodstvo ......................2.50 Perotninarstvo, trdo vez. ...............1JS0 broširano ..................................1.50 Prva čitanka.........................................75 Pravila za oliko .................................65 Prikrojevanja perila po život*! mer! s vzorci ...........................1.— Psihične motnje na alkohoiski pod- lad ..............................................75 Praktiini računar .............................„75 Pravo in revolucija (Pitamlc) .........30 Predhodnih! in idejni utemelji ra- *ega idejaiizma __________________1.50 Radio, osnovni pojmi iz Radio tehnike,' vezano ........................2.— broširano ...................................1.15 i^flHBsi! s mili iin imiiy^uflBi inntuKTSMXiPTiTstnuiiiii i r Jiuitiii ^ snKiBnsr T ':: mifni: ž i: j 11 ■ ■' uin muunn i mraDBHBsmir i ii! iiHiiinisuisictiiiiiflSHiBiBMHcrirn n. §f Mali Oglasi 8 imajo velik uspeh | ■ ■ ii Londona v Švico ter p:stal Leninov osebni tajnik in svetovalec v zadevah zunanje politike. Po svojem povratku v Rusijo Lenin ni pozabil na uslug ein zasluge svojega bivšega tajnika in ko je zasedel mesto predsednika sovjeta ljudskih komisarjev, je takoj imenoval čičeri-na ljudskim komisarjem zunanjih zadev. In tu se je izkazal Čičerin dostojnega pomočnika svojega mojstra, na diplomatskem polju je storil mnogo za utrditev boljševiške države. Njegov položaj je bil zelo trden, ker je užival popolno Leninovo zaupanje in zaščito. Načina življenja pa Čičerin ni prav nič izpremenil, ko je zame-njak frak carskega diplomata za rusko gimnastjorko. Stanoval je v dvorcu svojih prednikov v Moskvi, vozil se je s posebnim salonskim vlakom in njegov bivši komornik, pozneje pomočnik, ni nikoli odložil belih rokavic, ko je serviral tovarišu komisarju čaj ali zakusko. Vajen zapadno-evropskega načina življenja je zvečer kaj rad oblekel smoking in si nataknil krizante-mo v gumbnico. Za nastopne av-dijence je sam določil ceremonijel in pojavljal se je vedno v posebni uniformi, a kahetinski vinski kooperativ je moral vedno poslati tovarišu komisarju primerno število steklenic najfinejšega vina. Dokler je bil Čičerin ljudski komisar, so bili plesi na sovjetskih poslaništvih in pri njem v Moskvi znani po svojem bogastvu in razkošju. Ko ga je njegov namestnik Litvinov-Vaiah nekoč delikatno opozoril na ostro kritike njegovega pečetja v vrstah drugih člo-nov centralnega odbora, posebno pa na pikre opazke tajnika Stalina. je Čičerin samo zamahnil z roko in se pomilovalno nasmehnil. Toda naenkrat je prišel polom. Leninova bolezen je hitro napredovala ni 21. jamuarja 1924 je Vladimir Iljič umrl. Kmalu njegovi smrti, ko je bil na vladi še Rikov, so Čičerin a žc- potisnili Ob stran. Sovjetski listi so začeli pisati o njegovi hudi živčni bolezni, Čičerin je oficijelno demisijoniral in odpotoval v Wiesbaden, kjer se je baje lečil. Njegova bolezen je bila v prvi vrsti političnega značaja. Končno se je moral Čičerin na pritisk odločujočih članov centralnega cd-bora, zlasti Stalina in Urickega, iz "zdravstvenih" ozirov umakniti iz javnega življenja in pro forma je bil imenovan za člana okrajnega sovjeta v sibirskem mestu Tomsku. Ko je pa dobil Stalin popolno oblast nad boljševišico Rusijo, je izgubil Čičerin tudi to mesto in začel je moralno propadati. Končno so ga našli od lakote izčrpanega in osnesveščenega na trgu. Najstarejši Čičerinov sin je stopil pred dvema letoma v samostan. Lenin je nazival Čičerina "daragoj Boris", njegovi nasledniki so ga pa NOVA FAS1STICNA SOLSKA REFORMA RIM. 27. novembra. V poslanski zbornici so v sredo popoldne razpravljali o strokovnih nadaljevalnih šolah. P:s!anec Ba-scone je naglašal, da gre za novo lašistično šolsko reformo. Gentili-ieva reforma iz 1. 1923 se je nanašala pred vsem na italijansko klasično izobrazbo, z nadaljevalno strokovno šolo pa bo skušal fašistični režim izobraziti delavske mase. Za šolsko reformo je vlada diločila le 7 milijonov lir in zato seveda ne bo mogoče dosc-či takšnih rezultatov, kakršni so potrebni z ozirom na veliko število ljudi, ki bi morali v strokovne nadaljevalne šole. Nadaljevalne šole je treba u-stanoviti vsepovsod, če se hoče zares dvigniti strokovno izobrazbo delavskih mas, ki S3 zaradi industrializacije države v zadnjih 30 letih silno narasle. Poslanec Giardina je skušal še bolj podpreti Basconova izvajanja. Dejal je, da bi bilo treba nuditi strokovno izobrazbo mladim delavcem povsem brezplačno. Že zaradi tega bo morala vlada, če bo hotela v celoti izvršiti nevo reformo, izdati še veliko večje vsote za strokovne nadaljevalne šole. Ni namreč mogoče zahtevati od mladih delavcev, ki zasluijo le toliko, da se za silo prežive, da bi plačevali karšne koli šolske in diplomatske takse. Ministrski predsednik je poslanski zbornici predložil načrt zakona o novi družbi "Istituto di Credito Mobiliare". V svojem poročilu o potrebi takšnega zavoda pod državno kontrolo izvaja Mussolini med drugim: Znani dogodki na borzah (špekulacijske afere, op, ur.> so povzročili, da izdatki kreditnih zavodov za industrijo niso bili toliko izdatni, da bi megli industriji v zadostni meri koristiti. Kreditnim zavodom samim pa je spričo teh izdatkov preostajalo premalo denarja za druge bančne operacije. Potrebno je bilo, da je posegel vmes fašistični rraim, ki je moral razbremeniti italijanske denarne zavode, ki so sicer razpolagali z velikimi količinami industrijskih delnic, a jim je vedno bolj prmanj - kovalo likvidnih piačnih sredstev. Tako je prišlo do ustanovitve italijanskega mobiliarnega zavoda, pri katerim sodeluje s polovico vsega potrebnega kapitala tudi država. Država bo izdala posebno serijo obligacij za ta zavod in bo za te obligacije jamčila z vsem svojim premoženjem. Obenem pa se je država obvezala, da bo zavod že takoj od početka razpolagal s tolikimi sredstvi, da bo mogel vsalco leto izplačevati svojim delničarjem najmanj 5 od sto dividende. hvaležnost je pač plačilo sveta. Tako končuje svojo življenjsko pot ▼ mrzli Sibiriji eden glavnih ustanoviteljev boljševiške države, prvi ljuski komisar zunanjih zadev. Leninov osebni prijatelj in to*artš-zavrgli kakor izieto citrono. Ne- Boris Vasiljevič Čičerin. NEW YORK, SATURDAY, DEC EMBER 12, 1931 TVS LARGEST SLOVEN* DAILY a a c waaaaaaBig^^ Pomladni Sen ROMAN JZ ŽIVLJENJA. glBfBiniiiliaBraiBi 32 Za Glai Naroda priredil I. H. fBIBieiiSIBWIZfi!^^ (N'adaljevinjp.) J araiaic — It« »d i m^ren, Wolf! I)a so ie vedno žalost iš in t i j«' zoprno biti v tem mestu, ti povem, da se mi zdi preotročje. Ko bi jaz hotel tako misliti kot ti — tukaj sem poljubil dekle in je nisem porodil — potem ne bi smel o«tati tukaj niti eno uro. Poglej, imaš ženo in otroka ; vse te spoštuje v mestu, srečen soprog lepe žene. — Srečen? — Wolf bridko nasmeje.--Srečen? Mogoče bi lahko bil, mogoče če bi pozabil, ako bi v svojem zakonu našel to. čeaar sem iskal in pričakoval. Toda midva, Gabrijela in jaz, se popolnoma nič ne razumeva, in tako gre vsak svojo pot. — Toda ljubila te je tako strastno! — Saj me še sedaj in s tern in svojo ljubosumnostjo me včasih /.ene v obup. Toda najprej pride ona, — dovoli, prosim, nekaj pojasnila. Hram pa me je že. da govorim o svoji ženi, toda človeku lako od le že, ako se more izgovoriti. Ti jo itak poznaš že od prej. Kot sva jo prej sodila, taka je ^udi sedaj. Ako ne bi imel otroka — — Ali je temu tako .' Pa sem mislil, da si se v to uživil, mogel bi svojo ženo malo naučiti. — Ali si kaj slišal o Winterjevi? — vpraša Stranski, — kajti tedaj je izginila, kot bi se vdrla v zemljo — Xe. — odvrne Wolf,— in ravno to je, kar me tako tišči, da nič. prav nič ne vem o njej. kje je, kaj dela in kako ji gre. — Za vaju je tudi tako najboljša. Kak pomen bi tudi imelo — videti ne in govoriti ne smeta', kolikor vaju oba poznam. Misli si. da m* je tudi poročila. Mogoče boš potem lažje pozabil. Ali se šr ^p«»utiiijaš Lizi. malega liudička. kot siiio jo imenovali — saj veš •na lepa knri>tka * Pomisli. *edaj je poštena meščanska žena in fnati. četudi ji je pri ločitvi ih! mene >k<>raj počilo >rr<' in je hotela umreti. — Zdaj pa m- zo|n-t Mneje kot prej. da s«* ji beli zobje kar blišče. Z velikim |»oin»>om mi je |»oka.zala svojega sinčka — ona. ki je bilo /j men«* kot »ffttj in j*- bila moje prvo |H>ztiattstvo v tem me*tn Zdaj je ži-ua |*eka in kotiditorja ravno nasproti železniške p*«t!aje. Zelo ww uriulil. ko m»ih jo zagledal v kavarni, kjer m-iii pil kavo. Vidi«, tudi ti !»<•* if «nkrat na tak način srečal kVttjn Marijo in na)ko*l«*d —* l»««.ta oba smejala nad mladeuiško ne-umnotjo. Prijateljsko ga je skušal tolažiti, ne da bi pričakoval, da bodo njegove t»f*ede kaj vplivale nanj. Wolf je hil prežabMeu in jc kftinaj napoj jm»«»|ušaI. kar j«- govoril Stranski. S«»-ntno »a prime u rok«*: — Tukaj, moj ljubček, je nov strie, reei mu dober večer. ! Hoječe gleda otrok Stranskega, nato pa mu poda roko, rekoč:! — Dober večer! Ali ostanete pri papatu? — J*azo, — kdo bo tako vprašal! — ga zavrne Wolf — Pusti jra. — se smeje Stranski. — zakaj pa mi ne praviš stric in "ti"? —- Mama pravi, da mora Lazo tujim ljudem reči "vi". — Ta strie pa ni tuj; je najboljši prijatelj tvojega očeta, — pravi Wolf in postavi sina na preprogo. Tu stoji mali deček z rokami v hlačnih žepih — bile so prve hlače, ki jih je imel — in s svojimi temnimi očmi resno gleda Stranskega. liil je nad vse lep otrok, — do pike podoba svojega očeta. — Papanov prijatelj? Potem pa imate papana radi. — Da. zelo raci. — pravi Stranski ko položi* svojo roko na otrokovo temno kodrasto glavo. Otrok se mu približa, se mu oklene okoli vratu in reče: — Potem te ho tudi Lazo rad imel. (Dalje prihodnjič.) KNJIGE VODNIKOVE DRU2BE (Cretan je Parnikov — Shipping Nm — štiri krasne knjige stanejo s poštnino vred $1.35 "GLAS NARODA" 216 W. 18th St. New York KEMIK SPREMINJA SVET Med industrijskimi kemiki nam problema o izumitvi kuriva, ki ne bi razvijal dima. Na ta način bi je ločiti štiri skupine. V prvo spadajo "čisti" kemiki, ki se bavijo samo s temeljnimi znanstvenimi dejstvi kemije in ne služijo specialno kakšni industriji ali posameznemu podjetju. Sledijo kemiki, ki uporabijo uspehe znanstvenega raziskovanja v industriji, torej z materialnim smotrom. Njihova naloga je odkrivati n;va postopanja in uporabiti uspehe svojega zadevnega laboratorijskega dela v industriji. Tretja skupina obsega kemijske inženjerje ali tehnike, k: spreminjajo uspehe svojih kolegov iz laboratorija v produkcijo. Četrta skupina obsega spet obratovodje. ki družijo učeno znanje s sposobnostjo. izdel:vati s kemijo zvečane izdelke na komercialni podlagi, tako da se izdelovanje rentira. ZA DRUŽINE Z VELIKIMI OTROCI lahko izkoristili dragocene stranske MussoIini je ve,ik nasprotnik produkte premoga, ki gredo še dan mnejf,vanja porodov in lt„lija„- danes večji del dobesedno v dim, , . ; J* ~ ska vlada na vse naeine propagi po drugi strani pa bi bilo mogo- .. „ . , " „ , .. . . ... . ra porast populacije I oda nese-ce rešiti mesta, zlasti industrijske 1 1 \ .J . , ...... _ . de so prazne, ce niso odprte z ue- okraje nadležnih in skcdljivih saj . .. J. , , . , 1 ter razne umazanosti, gospodinj - ■»»"■>»• tako bi nobena propa- stvo bi si prihranilo letno težke1 nuoze" nir mUijone, ki jih izdaa danes za pra-! P^agala, če bi država on.ni. k. nje in čiščenje, vožnje po želez- (pridno spravljajo otroke na svet. nicah bi p : le prijetnejše in cenejše itd. 15. decembra: Bicintn, Cherbourg, Bremen N>w i'ork. Cherbourg, Hamburg New Amsterdam, lioulogrie sur Mer Rotterdam 17. decembra: Berlin, Boulogne Sur Mer. Bremen 19 decembri: St. I.nuiM, Cherbourg, Hamburg 22. decembra: V ultra ni1'rst 23. decembra: President Harding. Cherbourg. Hamburg Albert Ballin, Cherbourg. Hamburg 26. decembri: Aquitania, Cherbourg 28. decembra: Europa, Cherbourg. Bremen 30. decembra: Hamburg. Cherbourg. Hamburir 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pot *< potovanj« na ogromnih oarn'klh: PARIS 15. jan.; 14. maja (10 P.M.) (12.05 A.M.? ILE De FRANCE 30. jan.; 17. feb. 112.05A.M.) < 12.05AJM.V VaJkraJSa pot po železnici. Vsakdo j« v posebni kabini z vsemi modernimi i idobnnstml. — Pijača In slavna fran •osk« kuhinja. Izredno nizke cene. Vpračajte kuteregakol pooblaščenega agenta FRENCH UNE 19 STATE STREET NEW YORK. N V — Wolf, komaj te m* |M>/tiaui. takega te niseM videl niti v onem _ /a lost nem Tako razni iiljeii. tako udan. Srečen je. kdor po-J To so tiste štiri skupine kemikov. Jtalfi. "eesar ni mogoče več preme niti. ^^jejo ra indastrijo in nepre- O. Stranski, ko hi le ne imel lepa dekleta tako rad. — v*di-' stMn° spreminjajo naše oblačilo. huje Wolf. — ko s*-n» jo pustil, ko sem jo moral pustiti — zaradi rasti moje družine in je neumnost Tedaj je šla polovica mojega *rea ž njo. kajti hila je del mojega življenja ln potem štiri leta mojega zakona — taka «"ast! Na ta način človek odrveni in otopi, Stranski; brez vest I j« in pusto mi poteka življenje. Veliko pomilovanje začuti Stranski do svojega prijatelja, ko ga sliši tako govoriti in ko »a gleda v njegov ulustni obraz. Wolf je bil še vedno lep mož. ko* nekdaj, četudi so mu lasje ic pričeli malo >i vet i in so mu domač* skrbi in bridkosti že zarezale nekatero brazdo v obraz. t , _ . . ... Posebno svetovna vojna, t »stri pojrled njegovih (m-i je postal še resnejši in žalost ne jš:.! Mofoee je hil vsled tega pri ženskah tem izariiuivejši, ki *o ga šv* | vedno oboževale. In marsikatera bi ga ratla tolažila, ko bi Wolf le' hotel in če ne bi bil tako brezbrižen j>roti K'lifiini spolu. — Toda. Wolf, kaj mi praviš. — ga zavrne Stranski. — ali ta- ' ko govori vojak? Sam si si izbral svojo usodo ali ne.' In sedaj, ee | tudi napravil ta korak peni pritiskom, moraš vendar-le moško ros it i svoj \ gimi drugimi; kako te vse zavida Ali misliš, da je v mnogih zakonih kaj drugače kot pri tebi* Samo ne izgubi glave, to ni za tebe! Kemik je danes vzdrževatelj našega življenja, saj se pozna njegov vpliv povsod, v izdelovanju jekla, tekočih kuriv, betona, gumija, pa-p.rja. lesa. stekla, svile, usnja, v konzerviranju živil in sestavljanju zdravil. Po njem je postala vse naše življenje varnejše in udobnejše. Strokovnjaki pa pravijo, da smo šele ob pričetku velikanskega dela, ki ga je poklican izvršiti kemik v I industriji. S tem da spreminja naša domovanja, naša oblačila in naša živila, nam gradi novi svet. našo hrano, našo okolico in naše življenjske navade. V rokah kemikov leži rešitev večine industrial-nih problemov, ki danes zaposlujejo svet. Od premoga preko poljedelstva do oblačil in gradenj, od prometa do leč in medicine skoraj ni ' področja človeškega delovanja, v katerem ne bi industrijski kemik izvrševal najdragocenejšega dela. ki je do neizmernosti povečala potrebo po posameznih industrijskih izdelkih in ki je dala povod za. rešitev tisoč družbi "ltaila" poroča agencij« I novih vprašanj, je silno povečala "I/Italia d" < »ggi", da bo znašal tudi delovno območje in važnost osnovni kapital 7-MI milijo- ! NOVA ITALIJANSKA PARO PLOVNA DRUŽBA. Iti M. Italija. 11. decembra. — O novi italijanski paroplovni j nieesar ne nudila. Da doseže v svojem prizadevanju iis|>e!i. je morala država s«>i"-i posebnih zakonih. I*reil dnevi ji* izdal rimski governer nov dekret, ki jasno priča, koliko je leieee Mussolini ju in njegovi vladi na uspešnem razmnoževanju italijanskega naroda. Rodbine, ki imajo vsa} tri o-troke, imajo pravleo do brezplačnega stanovanja tr«*li sob. 7»vezat i se morajo samo. da stanova-i nja lie oddado naprej ali da se im ta račun ne zadolže. Ta ukrep italijanske vlade je edinstven v zgo-j dovini prizadevanja po razmno-: Sevanju, .le pa tudi zelo ličinko- i j vit. Nazadovanje porodov gre namreč večinoma na račun pomanjkanja stanovanj. V eni ali dveh sobicah stisnjena rodbina ne more imeti mnogo otrok, če jih pa že ima. ne more vzgojiti iz njih zdravih in krepkih ljudi. ZNIŽANE CENE ZA TJA IN NAZAJ Do LJUBLJANE IN NAZAJ PREKO HAMBURGA V TRETJEM ~ RAZREDU tU. S. Davek Posebej t Ti cena je zdaj veljavna na vseh naših parnikih $174. Za pcJrobnosti vprašajte lokalne agente ali Hjunww^Ah EMCAH^ljm ,.„,,.„,„ ,„ 1»>IMM>IU< mol an Mm.«.-!.- iiiosko na naveaemo potrebo po dušiku, ki udeležene 4'\avi«azione (j os^i svoj križ! Kaj ti p«unaga vse premišljevanje in žalovanje.' ga dr^ve potrebovale deloma italiana" z 330 "Llovd Si Vedno stopaj živo v življenje! Kako dobro imaš v primeri z mno- kot gnojilo, deloma kot sirovino za zin finančna'skupini Industrijskega kemika. Za primer u<»v lir. V novem podjetju bodo | na navedemo potrebo po dušiku, ki udeležene ' Xavigazione CJenerale Sabaudo" skupina okrog izdelavo razstreliv. Do tedanja "iianc.a C0„ulu.reiale" z 80 inilijo-glavna dobaviteljica dušika, drža- ITALIJANSKA PARLAMENTARNA KOMISIJA ZA ZUNANJO TRGOVINO. t - - - ni lir. Nova družba bo pokupila S vojimi Ivsedami gresis. kajti kdor ima ljubeznjivega otroka, ne va Cile, ni bila zmožna zadostiti tej lii Mnel kaj takega govoriti! Poglej mene ubogega samea imaS ti vse boljše kot pa jaz! — I)a, moj otrok, moj Lazo, kot bi se solnčni žarki razlili čez RIM. Italija. 11. decembra. — V skladu s sklepom naeijonalne-ga korporaeijskega sveta z dne 13. novembra t. 1. je ministarski predsednik ustanovil na podlagi svojega posebnega pooblastil t , . i__.__. . . . ... . .. . .. i»o dnevni eeni tmli vse delnice kako' potrebi, kar m bilo tudi iz drugih 1 razlogov mogoče in tako je na ke- tržaške paroplovne družbe "Co- mike padla naloga, da odkrijejo sulieh". ki so setlaj v posesti druž- j posebno parlamentarno komisijo, njegov obraz. — da, in ti samec. Toda samsko življenje ti ne ško-1 primeren način za umetna pri do- be "Lloyda Sabaudo'' in "Banee i ki bo imela posla z italijansko zu- • li preveč, kajti izgledaš zelo dobro. Ali tudi nimaš nič pri roki, j bivanje te snovi. Kemiki so tudi Commerciale". Nova družba bo' niinJ° trgovino, s carinsko politi- i kmalu našli način tega pridobiva- izdala dalje za 450 milijonov lir : na iz zraka. I obligacij, od katerih bosta prev- da hi svoj stan izpremenil Stranski n?al<» v zatlregi tzakašlja. nato pa pravi: ko in italijanskimi trgovinskimi pogodbami. Komisija bo v obliki — Veš. prava Se ni prišla Pred mojimi očmi plava plavolasa. plavooka deklica. In dokler take ne dobim 1— roke proč! < »či obeh se srečajo v dolg pogled. — Ali prav razumem? Ti tudi! — reče konečno Wolf s težkim vzdihom. Da. — pravi Stranski. — Vrag vedi kako je prišlo, popolnoma sem bil kot zaklet v one oči, ki so žarele samo za tebe Ilotel' nisem, to je gotovo Zdaj ti to lahko povem, peklensko težko mi je bilo včasih: zaradi tega tudi moje nebrzdano življenje, ki si mi ga tolikokrat očital. Takoj bi jo hil poročil, ako ne bi bila tvoja, navzlic mojemu govorjenju in mojim nazorom. Wolf nekaj časa molči; preveč so ga presenetile Stranskijve besede, konečno pa pravi bridko: — Mogoče še vedno lahko narediš, zdaj ti ni nikdo več na pot i. — Wolf, kako se spozabiš; to ni prijateljsko. — mu očita stranski. — Nikdar ne bi prišla skozi moje ustnice niti ena ljubezenska beseda do nje. tudi ko bi jo našel. — Ko bi jo našel * — zakliče Wolf. — Tedaj si jo kkal 1 —- Da, ker nisem imel nikakega miru. Ne morem si drugega mittliti, kot da si je nekaj naredila. Samo to sem slišal, da je šla v Berlin in tam vzela mesto vzgojiteljice, toda tam ni bila dolgo. Navzlic svojim prizadevanjem nisem mogel najti o njej nobenega sledu. Kot bi bila izginila z -zemlje. Zadovoljiti sem se moral s tem, kar sem vedel. — Kako jasno jo zopet vidim pred seboj, — pravi tiho Wolf kot bi govoril sam s seboj, — te krasne oči, njen slaki obraz, o. Stranski, bom ponižen in zadovoljen, — v onih urah s tem zlatim dekletom sem užil pravo srečo. Vidiš, jaz se ne morem pohvaliti z nobenim tako sladkim •paminom, zato je marsikaj, celo mnogo, kar bi rad videl, da se „e bt bilo zgodilo. Oba nekaj časa molčita. Tedaj pa nekdo potrka na vrata in aasliai se glas: — Papa, papa, odpri! Moj sin — in Wolf naglo skoči k vratom, da mu odpre. Otrok pri« k a če v sobo in se oklene svojega očeta, ki se je skloni do njega. Wolf ga dvigne in ga tako predstavi svojemu prijatelju : | Posebno važna je naloga indu- zeli za milijonov obe genov- strialnega kemika, v kolikor se ti- ski družbi, ostalih l.V) milijonov če premoga. Tu ga čaka še rešitev j,rt '-Ranča Commerciale Italiana". I Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN poročil o posameznih splošnih in posebnih vprašanjih zražala svoje mnenje korporaeijskemu ministru. Komisijo tvorijo člani korporaeijskega sveta. Predseduje ji korporaeijski minister. Zani-j mivo je. da nekateri njeni člani niso poslanci, čeprav je odvisna komisija od parlamenta. TRAGEDIJA BOLNE ŽENE. t - Ta GLOBUS kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN i Soproga peka Rajmonda Stmiške iz Voloskega. Marija, mati 4 otrok, je bila več tednov na opazovalnici. te dni so jo pa poslali j domov, kjer se je pa njeno stanje (naenkrat poslabšalo. Te dni Jp j skočila skozi okno in se tako moč-^ no pobila, da je med prevozom v bolnico umrla. /(h POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po mo žnosti čimprej obnove. — Uprava "G. N." V premeru meri globus 6 inčev. -r- Visok Je 10 lnfiev. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET. KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROCE, HA DOBE ZA 75 "GLAS NARODA" 216 West 18 Street . New York, H. Y.