URADNI LIST SOCIALISTIČNE številka 37 Ljubljana, petek 22. oktobra 1982 1682. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembi zakona o rednih sodiščih Razglaša se zakon o spremembi zakona o rednih sodiščih, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 14. oktobra 1982, na seji Zbora občin dne 14. oktobra 1982 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 13. oktobra 1982. St. 0100-12/82 Ljubljana, dne 14. oktobra 1982. Predsednik Viktor Avbelj 1. r. ZAKON o spremembi zakona o rednih sodiščih 1. člen 5. točka 26 člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10/77 m 4/82) se spremen; tako, da se glasi: »5. Temeljno sodišče občin Dravograd. Lenart. Maribor-Pesnica, Maribor-Pobrežje, Maribor-Rotovž Maribor-Ruše, Maribor-Tabor, Maribor-Tezno, Ormož, Ptuj, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Slovenska Bistrica z imenom Temeljno sodišče v Mariboru«. 2. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 021-86/82 Ljubljana, dne 14. oktobra 1982. Skupščina / Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 1683. Na podlagi petega odstavka 279. člena, 5. točke drugega odstavka 286. člena in 300. Siena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 5. točke 326. člena, 335. člena in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 3. alinee drugega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 14. oktobra 1982 sprejela REPUBLIKE SLOVENIJE . Cena 25 dinarjev_________________Leto XXXIX ODLOK o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji (projekt kmetijskega razvoja Bosne in Hercegovine) med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo In razvoj (VU-2136) Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji (projekt kmetijskega razvoja Bosne in Hercegovine) med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (YU-2136), ki ga je Skupščini SR Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije. St. 0101-398/82 Ljubljana, dne 14. oktobra 1982. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 1684. Na podlagi petega odstavka 279. člena, 5. točke drugega odstavka 286. člena in 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 5. točke 326. člena, 335. člena in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 3. alinee drugega razdelka 71. člena to tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 14. oktobra 1982 sprejela ODLOK o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (VU-2132), (VU-2133) Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (YU-2132), (YU-2133), ki ga je Skupščini SR Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije. Št. 0101-3991/82 Ljubljana, dne 14. oktobra 1982. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner L r. 1685. Na podlagi petega odstavka 279; člena, 5. točke drugega odstavka 286. člena in 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 5. točke 326. člena, 335. člena in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 3. ^ alinee drugega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 14. oktobra 1982 sprejela O I) 1.0 K o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo x in Republiko Italijo o skupni obrambi pred točo Daje se soglasje'k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Republiko Italijo o skupni obramb; pred točo, ki ga je Skupščini SR Slovenije poslala Skupščina SFR Jugoslavije. St. 010-15/82 Ljubljana, dne 14. oktobra 1982. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 1686. Na podlagi 124. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 147. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena, tretjega odstavka 254 člena in 335. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 14. oktobra 1982 sprejela ODLOK o soglasju in o pristopu k sklenitvi dogovora o usklajevanju temeljev sistema in politike obdavčevanja dobitkov od iger na srečo Skupščina Socialistične republike Slovenije daje soglasje in pristopa k sklenitvi dogovora o usklajevanju temeljev sistema in politike obdavčevanja dobitkov od iger na srečo, ki ga je Skupščini SR Slovenije poslal Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. St. ZS 47-1/82 Ljubljana, dne 14. oktobra 1982. Skupščina / Socialistične republike Slovenije / Predsednik Vinko Hafner 1. r, 1687. Na podlagi 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 143. člena,-.158. člena in tretjega odstavka 254. člena ter v zvezi z 241. členom poslovnika Skupščine SR Slovenije je Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije na seji dne 14. oktobra 1982 sprejel ODLOK o ustanovitvi, nalogah, sestavi in izvolitvi predsednika in članov Komisije Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije za pripravo sprememb in dopolnitev poslovnika Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije I Ustanovi se Komisija Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije za pripravo sprememb in dopolnitev poslovnika Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije. Naloga komisije je, da 'prouči in pripravi’ predlog za spremembe in dopolnitve poslovnika Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije na podlagi sprememb in dopolnitev poslovnika Skupščine SR Slovenije, ki jih. je sprejela Skupščina SR Slovenije na sejah zborov dne 16. decembra 1981. Komisija pripravi in predloži Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije osnutek in predlog sprememb in dopolnitev poslovnika Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije. II Komisija ima predsednika J n šest članov, ki se izvolijo izmed delegatov v Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije. V komisiji stalno sodelujejo sekretar Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije ter generalni sekretar Skupščine SR Slovenije in njegov namestnik, sekretar Zakonodajno-pravne komisije Skupščine SR Slovenije ter predstavnik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in Republiške konference SZDL Slovenije. III Pri svojem delu sodeluje komisija s' komisijama Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije za pripravo sprememb in dopolnitev poslovnikov teh zborov in s koordinatorjem dela za to področje, določenim v periodičnem delovnem načrtu zborov Skupščine SR Slovenije za IV. trimesečje 1982. IV V komisijo se Izvolijo: za predsednika: 1. Danilo Bašin, delegat v Zboru združenega dela, diplomirani pravnik, predsednik Občinskega sin-" dikalnega sveta, Nova Gorica (Nova Gorica) za člane: 2. Jurij Drnovšek, delegat v Zboru združenega dela, diplomiran ekonomist, vodja finančno računovodskega sektorja, Cementarna Trbovlje (Trbovlje) 3. Jože Gabrovšek, delegat v Zboru združenega dela, inženir organizacije dela, GIF Ingrad Celje, Izpostava Ljubljana (Ljubljana) 4. Vida J e 1 e r , delegat v Zboru združenega dela, diplomirana ekonomistka, pomočnica direktorja SGP Konstruktor, Maribor (Maribor) 5. Jože Kovač, delegat v Zboru združenega dela, ekonomist, obrtnik, Birostoritve, Maribor (Maribor). 6. Miha Lesar, delegat v Zboru združenega dela, diplomirani pravnik. DO So’1’* Ljubljana (Ljubljana) 7. Martin Mlinar, delegat v Zboru združenega dela, ekonomist, predsednik Zbora združenega ‘dela Skupščine SR Slovenije (Hrastnik) St. 02005-3/82 Ljubljana, dne 14. oktobra 1982. Zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Martin Mlinar 1 r. 1688. Na podlagi 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 143. člena, 158. člena in tretjega odstavka 254. člena ter v zvezi z 241. členom poslovnika Skupščine SR Slovenije je Zbor občin Skupščine SR Slovenije na seji dne 14. oktobra 1982 sprejel ODLOK o ustanovitvi, nalogah, sestavi in izvolitvi predsednika in članov Komisije Zbora občin Skupščine SR Slovenije za pripravo sprememb in dopolnitev poslovnika Zbora občin Skupščine SR Slovenije I Ustanovi se Komisija Zbora občin Skupščine SR Slovenije za pripravo sprememb in dopolnitev poslovnika Zbora občin Skupščine SR Slovenije. Naloga komisije je, da prouči in pripravi predlog za spremembe in dopolnitve poslovnika Zbora občin Skupščine SR Slovenije na podlagi sprememb in dopolnitev poslovnika Skupščine SR Slovenije, ki jih je sprejela Skupščina SR-Slovenije na sejah zborov dne 16 decembra 1981. Komisija pripravi in predloži Zboru občin Skupščine SR Slovenije osnutek in predlog sprememb in dopolnitev poslovnika Zbora občin Skupščine SR Slovenije. II Komisija ima predsednika in šest članov, ki se izvolijo izmed delegatov v Zboru občin Skupščine SR Slovenije. V komisiji stalno sodelujejo sekretar Zbora občin Skupščine SR'Slovenije ter generalni sekretar Skupščine SR Slovenije in njegov namestnik, 'sekretar Zakonodajno-pravne komisije Skupščine SR Slovenije ter predstavnik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in Republiške konference SZDL Slovenije. III Pri svojem delu sodeluje komisija s komisijama Zbora združenega dela in Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije za pripravo sprememb in dopolnitev poslovnikov teh zborov in s koordinatorjem dela za to področje, določenim v periodičnem delovnem načrtu zborov Skupščine SR Slovenije za IV. trimesečje 1982. IV V komisijo se izvolijo: za predsednika: 1. Silvo Gorenc, delegat v Zboru občin, diplomiran politolog. Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj, Krško (Krško) za člane: 2. Silva Bauman-Cenčič, delegat v zboru občin, diplomirana ekonomistka, član kolektivnega poslovodnega organa SOZD »Kemija«, Ljubljana, podpredsednica Zbora občin Skupščine SR Slovenije (Ljubljana) 3. Ivan Gole, delegat v Zboru občin, diplomiran inženir organizacije dela, predsednik Skupščine občine Trebnje (Trebnje) 4. Mitja Horvat, delegat v Zboru občin, predsednik Zbora* občin Skupščine SR Slovenije (Slovenj Gradec) 5. Stefan K a d o i č , delegat v Zboru občin,* diplomiran ekonomist, višji predavatelj na Visoki šoli za organizacijo dela Kranj (Kranj) 6. Bruno Korelič, delegat v Zboru občin, diplomiran ekonomist, predsednik Skupščine občine Koper (Koper) 7. Gorazd Mazej, delegat v Zboru občin, politolog, predsednik Zbora občin Skupščine mesta ' Maribor (Maribor) St. 02004-3/82 Ljubljana, dne 14. oktobra 1982. Zbor občin Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Mitja Horvat 1. r. 1689. Na podlagi 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 143. člena, 158. člena in tretjega odstavka 254. člena ter v zvezi z 241. členom poslovnika Skupščine SR Slovenije je Družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 13. oktobra 1982 sprejel ODLOK o ustanovitvi, nalogah, sestavi in izvolitvi predsednika in članov Komisije Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije za pripravo sprememb in dopolnitev poslovnika Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije I Ustanovi se Komisija Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije za pripravo sprememb m dopolnitev poslovnika Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije. Naloga komisije je, da prouči in pripravi predlog za spremembe in dopolnitve poslovnika Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije na podlagi sprememb in dopolnitev poslovnika Skupščine SR Slovenije, ki jih je sprejela Skupščina SR Slovenije na sejah zborov dne 16. decembra 1981. Komisija pripravi in predloži Družbenopolitičnemu zboru Skupščine SR Slovenije osnutek in predlog sprememb in dopolnitev poslovnika Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije. II Komisija ima predsednika in šest članov, ki se izvolijo izmed delegatov v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije. V komisiji stalno sodelujejo sekretar Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije, generalni sekretar Skupščine SR Slovenije in njegov namestnik, sekretar Zakonodajno-pravne komisije Skupščine SR Slovenije in predstavnik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije. III Pri svojem delu sodeluje komisija s komisijama Zbora združenega dela in Zbora občin Skupščine SR Slovenije za pripravo sprememb in dopolnitev poslovnikov teh zborov in s koordinatorjem dela za to področje, določenim v periodičnem delovnem načrtu zborov Skupščine SR Slovenije za IV. trimesečje 1982. IV V komisijo se izvolijo: za predsednika: 1. Ciril Ribi č 1 č, delegat v Družbenopolitičnem zboru, predsednik Družbenopolitičnega zbora za člane: 2. Robert Černe, delegat v Družbenopolitičnem zboru, sekretar Republiške konference ZSM Slovenije 3. Silva Jereb, delegat v Družbenopolitičnem zboru, podpredsednica Skupščine SR Slovenije 4. Marjan Kotar, delegat v Družbenopolitičnem zboru, član Izvršnega odbora Predsedstva Republiške konference SZDL Slovenije 5. Igor Križman, delegat v Družbenopolitičnem zboru, član Izvršnega odbor#- Predsedstva RK SZDL Slovenije 6. Zdravko Krvina, delegat v Družbenopolitičnem zboru, sekretar Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije 7. Valerija Skerbec, delegat v Družbenopolitičnem zboru, izvršni sekretar Predsedstva CK ZK Slovenije. St. 02003-3/82 Ljubljana, dne 13. oktobra 1982. Družbenopolitični zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik dr. Ciril Ribičič 1. r. 1690. Na podlagi 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) in 40. člena zakona o eksplozivnih snoveh, vnetljivih tekočinah, plinih ter o drugih nevarnih snoveh (Uradni list SRS, št. 18/77), izdaja Republiški komite za delo v soglasju z Republiškim komitejem za industrijo in gradbeništvo PRAVILNIK o strokovni izobrazbi in opravljanju preizkusa znanja delavcev, ki ravnajo z nevarnimi snovmi I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom se predpisujeta strokovna izobrazba in način opravljanja preizkusa znanja delavcev, ki pri svojem delu ravnajo z nevarnimi snovmi. 2. člen Za delavce, ki pri svojem delu ravnajo z nevarnimi snovmi se štejejo delavci, ki' opravljajo dela in naloge proizvodnje, regeneracije (reciklacije), nevtralizacije odpadkov, skladiščenja, pretakanja, transporta, prodaje kot tudi uporabe snovi, ki imajo eno ali več naslednjih lastnosti: — eksplozivnost (eksplozijsko nevarne snovi, so snovi, ki imajo to lastnost, da ob ugodnem zunanjem vplivu z eksplozivnim kemičnim razpadanjem sproščajo energijo v obliki toplote in plinov); t- lahko vnetljive snovi (lahko vnetljive snovi so tiste, ki imajo v tekočem stanju plamenišče pod 38» C in parni tlak pod 3 bar; ki so v trdnem stanju ob manjšem viru vžiga — dotik plamena ali iskre — vžgejo in potem, ko vir vžiga ni več prisoten še vedno gorijo ali vsaj tlijo; ki se vžgejo same od sebe; ki že pri normalni temperaturi na zraku brez dovajanja energije začnejo žareti in se končno celo vnamejo; ki imajo v plinastem stanju pri normalnem tlaku v zraku eksplozijsko območje; ki v stiku z vodo ali vlažnim zrakom razvijajo lahko vnetljive pline v nevarnih količinah); — vnetijiVe snovi (so snovi, ki imajo v tekočem stanju plamenišče nad 38° C); — snovi, kj povzročajo vžig (so snovi), ki pri kontaktu z drugimi snovmi, predvsem z gorljivimi reagirajo tako, da se pri tem razvijajo večje količine toplote); — strupenost in škodljivost za zdravje (strupene snovi so snovi, za katere je ugotovljeno, da lahko v določenih količinah z vdihavanjem, zaužitjem ali pronicanjem v telo skozi kožo povzročajo smrt ali okvaro človeškega oziroma živalskega organizma; zdravju škodljive snovi, ki z vdihavanjem, zaužitjem ali pronicanjem v telo skozi kožo, povzročajo zdravstvene okvare manjšega obsega); — jedkost in draži ji vost (jedke snovi so snovi, ki pri kontaktu povzročajo uničenje živega tkiva; na-dražujoče snovi so tiste, ki povzročajo pri enkratnem ali ponavljajočem se kontaktu s kožo ali sluznico takojšnje ali kasnejše vnetje); — radioaktivnost (radioaktivne so snovi, katerih specifična aktivnost presega 100 KBq/kg); — plini (pod tlakom) (plini so snovi, ki so pri temperaturi 15° C in pod tlakom .1 bar v plinastem stanju in se uporabljajo, hranijo ali prevažajo komprimirani, utekočinjeni ali raztopljeni pod tlakom); — gabi ji vost in kužnost (gabljive ih kužne so snovi, ki razširjajo ogaben vonj ali lahko povzročajo pri ljudeh in živalih nalezljive bolezni). , II. STROKOVNA IZOBRAZBA 3. člen Delavci, ki vodijo delo in tisti', ki pri svojem delu neposredno ravnajo z nevarnimi snovmi morajo imeti zahtevano strokovno izobrazbo po tem pravilniku. 4. člen Strokovno izobrazbo glede na stroko in stopnjo zahtevnosti dela, se določi z razvidom del in nalog temeljnih organizacij združenega dela. 5. člen Delavci, ki vodijo zahtevnejše kemične — tehnološke procese, morajo imeti visoko ali višjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri glede na področje dela, na katerem delajo. 6. člen Delavci, ki' neposredno ravnajo z nevarnimi snovmi v zahtevnejših kemično-tehnoloških procesih, kjer je za opravljanje takšnih del in nalog nuji*), da delavci razumejo osnovni kemično-tehnološki proces, ter da so zmožni med delom samostojno reševati probleme, ki nastajajo zaradi« motenj v procesu in ki ogrožajo varnost' življenja ali zdravja delavcev oziroma družbeno premoženje, morajo imeti strokovno izobrazbo,. pridobljeno po vzgojnoizobraževalnih programih v srednjem izobraževanju ustrezne smeri. V spornih primerih ali gre za zahtevnejše kemič-no-tehnološke procese ali ne, daje mnenje Republiški inšpektorat dela. 7. Slen Delavci na drugih delih in nalogah, ki pri svojem delu ravnajo tudi z nevarnimi snovmi, morajo opravljati preizkus 'znanja po določbah tega pravilnika iz vsebine značilne za področje svojega dela. 8. člen Učenci oziroma študentje se smejo pri opravljanju proizvodnega dela oziroma delovne prakse usposabljati za delo z nevarnimi snovmi samo pod posebnim nadzorstvom zato usposobljenega delavca. 9. člen Delavci, ki uporabljajo gospodarska razstreliva, vžigala za eksplozive in smodnik, morajo biti usposobljeni v skladu z določbami 99. člena temeljnega zakona o rudarstvu (Uradni list SFRJ, št. 9/66) in 9. do 20. člena predpisov o varstvenih ukrepih pri ravnanju z razstrelilnimi sredstvi in pri rudarskem miniranju (dodatek Uradnega lista SFRJ, št. 9/67). 10. člen Za strokovno izobrazbo in preizkus znanja delavcev, ki delajo z viri ionizirajočih sevanj, se uporablja pravilnik o strokovni izobrazbi, delovnih izkušenj ter obveznem izpopolnjevanju in usposabljanju delavcev, ki delajo z viri ionizirajočih sevanj ali v službah varstva pred sevanji ter o načinu ugotavljanja njihove usposobljenosti (Uradni list SRS, št. 9/81). III. PROGRAM PREISKUSA ZNANJA 11. člen Delavci iz 7. in 8. Siena tega pravilnike opravljajo preizkus znanja glede na področje del in nalog, ki jih opravljajo, iz vsebine, ki obsega: Podatke o fizikalnih lastnostih: — parni tlak — vrelišče — relativna gostota z ozirom na vodo (vrednost za zrak = 1) < — tališče — relativna gostota ž oziroma na vodo (vrednost za vodo = 1) — topnost v vodi — občutljivost na udar in trenje — zunanji videz. Podatke, ki karakterizirajo stopnjo nevarnosti požara in eksplozije: — plamenišče — vžigna temperatura — eksplozijsko območje — sredstva za gašenje — postopek gašenja — posebne nevarnosti požara in eksplozije. Podatke nevarnosti za zdravje: — maksimalno dovoljene koncentracije (MDK) — učinki predolge izpostavljenosti — reševanje in prva pomoč v primeru nesreč zaradi inhalacije, zavžitja ali stika s kožo in očmi pri ravnanju z nevarnimi snovmi. Podatke o reaktivnosti: — stabilnost snovi — inkompatibilne snovi (snovi, s katerimi določena snov ne sme priti v stik, ker sicer obstaja nevarnost, da pride do požara, eksplozije, nastanka strupenih plinov itd.) — nevarne produkte razgradnje — nevarnosti polimerizacije. Ukrepe, ki jih je treba zagotoviti v primeru mo-tenj: — ukrepi, v primerih razlitja, rastresanja, uhajanja ali izgube nevarnih snovi — metode nevtralizacije ostankov. Ojsebna varovalna sredstva (varovalne rokavice, varovalna očala, zaščitna obleka, zaščita dihalnih organov in druga varovalna oprema). Skladiščenje in označevanje. Posebna varnostna navodila za ravnanje z nevarnimi snovmi (v katerih so upoštevani vsi predpisi in kemični normativi) z opozorili" na nevarnosti. Varnostni ukrepi v primeru motenj pri kemično-tehnoloških procesih. Navodila za posluževanje naprav. — Ukrepi v primerih, ko pride do eksplozije, požara ali fizičnega posega. Poznavanje opozorilnih simbolov: — simboli, ki delavce opozorijo pred nevarnostjo, ki prepovedujejo, predpisujejo in rešujejo in so nameščeni na delovnih mestih v delovnih prostorih in pred njimi — simboli, predpisanimi za označevanje embalaže z ozirom na nevarne lastnosti, ki jih siovi predstavljajo. IV. POSTOPEK OPRAVLJANJA PREIZKUSOV ZNANJA 12. člen Za preizkus znanja iz prejšnjega člena tega pravilnika imenuje organizacija združenega dela, i'z katere je delavec, ki preizkus opravlja, izpitno komisijo. Člani izpitne komisije morajo biti delavci, ki imajo najmanj enako stopnjo izobrazbe kot delavec, ki opravlja preizkus. Za opravljanje obrtne dejavnosti s sredstvi v lasti občanov imenujejo komisijo obrtna združenja. Preizkus znanja je lahko pisni ali ustni. Predsednik in člani izpitne komisije so hkrati tudi izpraševalci. Uspeh preizkusa znanja se ocenjuje uspešno ali neuspešno. 13. člen O poteku preizkusa znanja se za vsakega kandidata vodi zapisnik. Zapisnik mora vsebovati naslednje podatke: — ime in priimek kandidata — dela in naloge, ki jih kandidat opravlja — sestav komisije — datum preizkusa znanja — izpitna vprašanja ter točno navedbo programa oziroma vsebine predhodnega usposabljanja — oceno preizkusa znanja — podpis predsednika, in vseh izpraševalcev. . 14. člen Zapisnik o uspešno opravljenem preizkusu znanja je dokaz tako za delavce, kakor tudi za organizacijo . združenega dela, da so bili delavci poučeni o svojem . delu in da so si pridobili strokovno znanje o varnem ravnanju. 15. člen Kandidat, ki preizkusa znanja ni uspešno opravil, ga sme ponavljati v roku, ki ga določi komisija in ki ne sme biti daljši od šestih mesecev. V. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA 16. Člen Delavci, ki na dan uveljavitve pravilnikih že ravnajo z nevarnimi snovmi pri zahtevnejših l^Mč-‘ no-tehnoloških procesih, pa nimajo strokovne izo-• brazbe v skladu z ,7 členom, lahko še naprej oprav-..Ijajo to delo, če opravijo preizkus znanja v skladu s tem pravilnikom v roku dveh let. 17. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v ‘ Uradnem listu SRS. St. 180-2/82 Ljubljana, dne 8. julija 1982. Predsednik Republiškega komiteja za delo Peter Toš 1. r. Soglašam! Predsednik Republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo Herman Rigelnik 1. r. 1691. Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75, 33/76 in 43/82) in drugega odstavka 25. člena Zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupno- stih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1982 (Uradni list SRS, št. 37/81, 38/81, 1/82, 2/82, 4,82, 7/82, 9/82, 12/82, 13/82, 15/82, 18/82, 20/82, 21/82, 22/82, 23/82, 24/82, 25/82, 27/82, 31/82, 32/82, 34/82, 35/82 in 36/82 I. V tabeli pod točko 1 »Stopnje davkov In prispevkov iz osebnega dohodka« se izvršijo naslednje spremembe: 1. Pri zaporedni številki 18 občina Kranj se: — v stolpcu 9 stopnja 1,23 črta; — v stolpcu 19 stopnja 25,70 nadomesti s stopnjo 24,47. 2. Pri. zaporedni številki 45 občina Sevnica se: — v stolpcu 8 stopnja 1,08 nadomesti s stopnjo I, 65; — v stolpcu 10 stopnja 6,01 nadomesti $ stopnjo 5,41; — v stolpcu 12 stopnja 0,69 nadomesti s stopnjo 0,65; — v stolpcu 15 stopnja 1,12 nadomesti s stopnjo 1,00; — v stolpcu 18 stopnja 12,18 nadomesti s stopnjo II, 99; — v stolpcu 19 stopnja 27,80 nadomesti s stopnjo 27,61. II. V tabeli točke 2 pod A a) in b) »Stopnje prispevkov iz dohodka« se: Pri zaporedni številki 45 občina Sevnica — v stolpcu 3 stopnja 10,33 nadomesti s stopnjo 9,70. III. V tabeli točke 3 pod B c) »Prispevki iz dohodka od osnove dohodek« se: — pri zaporedni številki 45 občina Sevnica stopnja 0,02 nadomesti s stopnjo 0,06; — pri zaporedni številki 58 občina Vrhnika stopnja 0,08 nadomesti s stopnjo 0,09. IV. Spremembe pregleda stopenj davkov in prispevkov se uporabljajo 15 dni po objavi v Uradnem listu SRS. * St. 420-34/81 Ljubljana, dne 15. oktobra 1982. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov 1. r. 1692. Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 70/80, 70/81 in 34/82) izdaja Republiška uprava za družbene prihodke ODREDBO o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih 'interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 37/81, 38/81, 1/82, 2/82, 4/82, 7/82, 9/82, 12/82, 13/82, 15/82, 18/82, 20/82, 21/82, 22/82, 23/82, 24/82, 25/82, 27/82, 31/82, 32/82, 34/82, 35/82 in 36/82) se v tabelah točke 2: — pri zaporedni številki 45, občina Sevnica stopnja 12,18 nadomesti s stopnjo 11,99. St. 420-34/81 Ljubljana, dne 15. oktobra 1982. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov 1. r. 1693. Na podlagi 35 člena zakona o Službi družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 24/77) in 17. člena zakona o zajamčenem osebnem do7 hodku in izplačevanju osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela, ki poslujejo z izgubo (Uradni list SRS, št. 7/82), izdaja generalni direktor Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji SKLEP o ugotovitvi poprečnega izplačanega mesečnega osebnega dohodka na delavca po podskupinah dejavnosti v SR Sloveniji za obdobje januar—junij 1982 I Na podlagi podatkov periodičnih obračunov za obdobje januar—junij 1982 znašajo poprečni izplačani mesečni osebni (johodki na delavca po podskupinah dejavnosti v SR Sloveniji za obdobje januar—junij 1982: v din S d N I Podskupina dejavnosti c ŠA' iglUi %If c -h ^ o 3 »o C od skupne vrednosti objektov je treba nameniti za izgradnjo novih objektov in naprav, ki funkcionalno boljše nadomeščajo iztrošene ali odpravljene objekte in so v skladu s konceptnimi rešitvami povodja. 13.2. Redno vzdrževanje naravnih strug, hudournikov in erozijskih žarišč Zagotoviti je redno vzdrževanje vseh naravnih, nereguliranih korit in urejanje erozijskih žarišč na vseh pomembnejših vodotokih in hudournikih. Skupna dolžina pomembnejših vodotokov, upoštevajoč izračun pogojnih (fiktivnih) kilometrov, znaša v SR Sloveniji 3.811 km od tega 2.336 km nižinskih vodotokov, 1.160 km večjih ter 315 km manjših hudournikov. mio din OVS nižinski vod. (fiktiv. km) hudourniki večji manjši Mura 237,7 — — Drava 402,3 304 82 Savinja—Sotla 300,9 39 11 Dolenjska 299,7 — — L j ubij anica—Sava 391,8 87 17 Gorenjska 286,9 372 123 Soča 272,8 287 64 Primorska 143,9 71 18 Skupaj 2.336,0 1.160 315 a) nižinski vodotoki- Za vzdrževanje nižinskih vodotokov je potrebno zagotoviti v povprečju za vsak pogojni (fiktivni) kilometer nižinskih vodotokov do 47.212 din/km. b) hudourniki in erozijska območja: Za vzdrževanje hudournikov in urejanje erozijskih žarišč je potrebno zagotoviti: za večje hudournike do 36.482 din/km za manjše hudournike do 18.134 din/km Ta sredstva bodo uporabljena za vzdrževanje hudourniških strug in za urejanje žarišč v razmerju 3 :1 glede na dogovorjene kriterije. 13.3. Redna vodnogospodarska dejavnost Iz sredstev, namenjenih za redno vzdrževanje zagotavlja območna vodna skupnost tudi opravljene redne vodnogospodarske dejavnosti in Sicer: — vodngospodarske službe, — rečno-nadzome službe, — službe obrambe pred visokimi vodami, — službe varstva obalnega morja (SVOM), — intervencijskih enot ter — izvajanje programa študijsko-raziskovalne dejavnosti vodnega gospodarstva za obdobje 1981—1983, — funkcionalne izdatke OVS ter ostale obveznosti (krediti). 14. člen Po gornjih kriterijih in kriterijih za redno vodnogospodarsko dejavnost bodo skupna sredstva za osnovne obveznosti (redno vzdrževanje objektov in naravnih strug na nižinskih vodotokih in hudournikih ter redna vodnogospodarska dejavnost) naslednja: mio din Redno vzdržev., delovanje služb OVS in drugo J 1 So 1 . e > ^ T? a M Študije Skupaj osn. oh ves. Mura 245,1 — 245,1 3,8 248,9 Drava 395,8 107,9 503,7 9,8 513,5 Savinja—Sotla 301,8 10,1 311,9 16,3 328,2 Dolenjska 295,9 — 295,9 7,2 303,1 Lj ubij anica—Sava 730.3 68,6 798,9 54,9 853,8 Gorenjska 276,6 142,3 418,9 6,0 424,9 Soča 146,5 99,0 245,5 7,8 253,3 Primorska 117,3 25,2 142,5 3,9 146,4 Skupaj 2.509,3 453,1 2.962,4 109,7 3.072,1 ZVSS (program) 217,1 100,8 317,9 Skupaj 3.179,5 210,5 3.390,0 15. člen Investicije — ukrepi za izboljšanje vodnega režima Investicije v vodno gospodarstvo predstavljajo razširjeno reprodukcijo v vodnem gospodarstvu. Višina investicijskih vlaganj je odvisna od ekonomske sposobnosti gospodarstva v Sloveniji in pripravljenosti združenega dela do teh vlaganj, način vlaganja pa mora biti usklajen z njihovimi interesi, kot tudi s predvidenim razvojem Slovenije in s smernicami Skupščine SR Slovenije. Vodno gospodarstvo bo v smislu razširjene reprodukcije vlagalo v: — ureditev osnovne odvodne mreže na večjih melioracijskih območjih, ki naj bi zagotovila izvajanje »zelenega plana« in to zlasti na manj razvitih območjih severovzhodne Slovenije ob vzporednem izvajanju detaljnih hidromelioračij skih ukrepov, — gradnjo zadrževalnikov za zagotovitev zadost-niji količin vode za območja, kjer so podani vsi klimatski in drugi pogoji za izvajanje »zelenega plana« in intenziviranje kmetijske proizvodnje, — gradnjo nasipov in zadrževalnikov za obrambo pred poplavami, regulacijska, hudourniška in druga vodnogospodarska dela, zlasti pa spominski park Trebče-Kumrovec, — obveze iz mednarodnih in medrepubliških dogovorov in pogodb ter družbenih dogovorov zveze vodnih skupnosti in območnih vodnih skupnosti, — ukrepe v zvezi s sanacijo in restavracijo Blejskega jezera, — sanacijo povirij voda, — visokovodne nasipe ob( Savi od Brežic do sotočja s Sotlo in ukrepe na obrobju Barja-Ljubljane, Ribnice in Kočevja. Za dosego teh ciljev ho vodno gospodarstvo vložilo 2,166,2 mio din in sicer: mio din 1. za obrambo pred poplavami 1.086,5 a) za regulacije 408,3 — nižinski vodotoki 369,8 — hudourniki *38,5 b) za zadrževalnike 678,2 2. za osnovno odvodnjo na HMS ■ 1.079,7 Skupaj investicije 2,166,2 Glede na srednjeročne analize razvojnih možnosti vodnega gospodarstva ne skupnosti vložile: bodo posamezne območne vod- mio din OVS Skupaj investicije Od tega za hudour. in erozijo Mura 274,6 — Drava 231,3 u,i Savinja—Sotla 134,4 — Dolenjska 130,6 — Ljubljanica—Sava 371,9 11.2 ! Gorenjska 103,7 16,2 Soča 784,7 — Primorska 135,0 — Skupaj 2.166,2 38,5 Glede na omenjeno smejo območne vodne skupnosti višino zgoraj navedenih sredstev za investicije povečati za 0,4 0/o vrednosti objektov in naprav v splošni rabi in sicer za gradnjo tistih vodnogospodarskih objektov, ki ustrezneje nadomestijo obstoječe in delno dotrajane objekte ter bolje in racionalno urejajo vodni režim. V tem srednjeročnem obdobju bomo regulirali 236 km vodotokov ter gradili večnamenske zadrževalnike in sicer: a) 208'km osnovne odvodne meeže na hidromelioracijskih sistemih. Tem urejanjem bomo zagotovili 16.330 ha površin za deiajlno hidromelioracijo. Z de-taljno melioracijo teh in z detaljno melioracijo že pripravljenih 5900 ha površin bo za intenzivno kmetijsko proizvodnjo pripravljeno skupaj 21.781 ha (3.781 ha za leto 1981 in 18.000 ha od leta 1982—1985). V ta namen bomo angažirali 1.079,7 mio din. Ft> posameznih OVS bo za melioracije pripravljenih najmanj naslednje število ha: OVS ^ Npvih površin ] Ze pripravljenih Skupaj Mura 5.699 1.000 6.699 Drava 2.000 4.000 6.000 Savinja—Sotla 943 500 1.443 Dolenjska 795 — 795 Lj ubij anica—Sava 1.283 — 1.283 Gorenjska 173 200 373 Soča 4.130 — 4.130 Primorska 858 200 1.058 Skupaj 15.881 5.900 21.781 S predvidenimi regulacijskimi ukrepi pri reše- vanju površinske odvodnje bo za naslednje srednje- ročno obdobje pripravljeno za melioracije nadaljnjih 3.000 ha. A b) Poleg regulacij na hidromelioracijskih sistemih bomo regulirali še 28 km vodotokov za zmanjšanje poplav na območjih Mure, Sotle, Ščavnice, Save (od Brežic do republiške mej p), jugovzhodnem delu Ljubljane (obrobje Barja), Badaševice, Notranjske Reke in Dravinje. c) Dogradili, zgradili oz. pričeli bomo z gradnje 12 zadrževalnikov: OVS Dovršitev 1981—1985 Pričetek do 1. 1985 Skupaj Mura 2 (Radmožanci, 2 Bolehnečici) — Drava — 2 (Zg. Pesnica, 2 Medvedci) Soča 1 (Vogerščck) 1 (Zg.'Vipav. dol.) 2 Ljubljanica—Sava 1 (Prigorica) 3 (V. potok, Doblič, 4 Gradaščica) Primorska 2 (Klivnik, 2 Dragonja) Skupaj x 4 8 12 Predvideni zadrževalniki bodo zagotovili zmanjšanje poplavnih valoy, povečanje minimalnih pretokov in vodo za potrebe namakanja. d) Z deli na erozijskih površinah in hudournikih bomo 'zmanjšali sproščanje in odtok plavin. Z reten-zijskimi objekti in urejanjem hudourniških strug bomo varovali hudourniška korita pred zaproditvijo, zmanjšali visokovodne valove in sanirali ca. 80 ha močno degradiranih površin. Skupna vlaganja za objekte pod točko a), b), c) in d) bodo znašala 2.166,2 mio din. 16. člen Varstvo voda 16.1. Varstvo vodnih količin Poleg vlaganje v večnamenske vodnogospodarske objekte, s katerimi dosegamo poleg drugih učinkov tudi izboljšanje razmer za vodno oskrbo (bogatenje podtalnice, zadrževanje vode v povirjih in akumulacijah) bodo območne vodne skupnosti s svojo udeležbo vzpodbujale: a) gradnjo objektov za vodooskrbo na manj razvitih in obmejnih območij, kjer oskrba z zdravo pitno vodo še ni organizirana, kot nadaljevanje akcije srednjeročnega obdobja 1976—1980, s katero naj bi zagotovili pitno vodo na vododeficitarnih in manj razvitih območjih Goričkega, Slovenskih Gdric, Koban-skega, Haloz, Kozjanskega, Suhe in Bele Krajine, Brkinov; b) Gradnjo vodooskrbnih objektov na vododeficitarnih območjih Krasa in zagotovitev potrebnih količin vode sežanski industrijski coni (Osimski sporazum), upoštevajoč možnost navezave na slovensko obalno območje v višini 120,0 mio din. c) Priprava gradiva potrebnega za izdajo varstvenih odlokov za zaščito posebej pomembnih območij podtalnice (Sorško polje. Mengeško polje, Krško-Bre-žiško polje, Celjska kotlina ter Dravsko, Ptujsko in Mursko polje) in zaščita večjih kraških izvirov na območju Dolenjske, Notranjske in Primorske. S soudeležbo pri realizaciji navedenih nalog bomo zagotovili okoli 40.000 gospodinjstvom normalno organizirano vodno oskrbo na manj razvitih območjih ter na kraškem in obalnem območju. Skupno bo za soudeležbo pri izgradnji objektov za vodooskrbo namenjenih 607,1 mio din. 16.2. Varstvo kakovosti vode , V skladu z usmeritvami navedenimi v poglavju II. bodo območne vodne skupnosti, poleg ukrepov' za bogatenje nizkih voda, sodelovale pri izgradnji objektov za čiščenje in pri drugih ukrepih za zmanjšanje onesnaženja voda. Zboljšanje kakovosti voda je predvideno predvsem na naslednjih odsekih vodotokov oziroma območjih: Vodotok Odsek Kakovostni razred Mura f Šentilj—G. Radgona m Ledava M. Sobota—hrv. meja IV/III Ščavnica Ljutomer—izliv IV Drava Maribor—Ptuj III/II Meža Ravnemizliv III Mislinja Sl. Gradec—izliv III Dravinja Zreče—Poljšane IV Bistrica Pod Sl. Bistrico III Velka Lenart—odsek Lenart III Savinja Celje—izliv III/IV Paka Šoštanj—izliv rv iSava Jesenice—Moste m Sava Medvode—Litij a ii/m Sava Zagorje—Radeče IV Sava Krško—rep. meja m Vodotok Odsek Kakovostni razred Pivka Postojna—jama IV Ljubljanica V rhnika—Lj ubij ana III/IV Ljubljanica Zalog—izliv IV Krka Novo mesto—izliv 11(111) Sotla Rogaška slatina rv Soča Kobarid—Tolmin n Soča Vipava Kanal—Dr. meja Izliv Vrtojbica—dr. meja iidii) m Notranjska Reka 11. Bistrica—Škocjan IV Rižana— -•.v Morje Kraš Koper—izliv Cerknica—Rakek—Lo- m "i- v gatec Kras Kras Morje Blejsko j. Ivančna Gor.—Ribnica— Kočevje Sežana—Senožeča Izola Bled T V gornje namene bo vodno gospodarstvo kot soudeležbo vložilo 690,9 mio din. V skladu z obvezo iz družbenega dogovora o skupnih ukrepih za sanacijo reke Reke bo ZVSS pobudnik akcije za dodatno združevanje sredstev za-soudeležbo pri gradnji čistilne naprave v Ilirski Bistrici, 17. člen študije in raziskave Glede na značaj, večnamensko uporabnost in širši družbeni interes, se financirajo v okviru združenih sredstev pri ZVSS naslednje vrste študij n raziskav: — take, katerih izsledki veljajo za celo območje SRS • Izdelava metodologije, ki morajo zagotavljati ob postopnem izvajanju sestavljivost in primerljivost prikazov ter medsebojno vrednotenje podatkov, normativi, kategorizacije itd. Zadeve s področja vodnega prava. Raziskave pojavnosti, vplivnosti, zakonitosti in tipske tehnološke rešitve, ki so vsem območjem skupne. Globalno usklajevanje bilance voda med območji in republikami v količinskem in kakovostnem pogledu.' Informacijski center, vodenje podatkov, katastri. — študije, ki predstavljajo sprejete obveze SRS Območja, za katera so podana' zakonska določila o posebnem varstvu v interesu širše družbene skupnosti Slovenije (zeleni plan, družbeni dogovori in plani, zakon o zaščiti zgornje Soče, varstvo območij Julijskih Alp, itd.), , — meddržavne in medrepubliške obveze in dogovori Sava, Drava, Mura, Soča, Kolpa in Notranjska reka — prioritetne republiške naloge Dopolnjevanje in usklajevanje vodnogospodarskih osnov območij Save, Drave, Mure, Soče in Primorske in študije, » — za objekte širšega družbenega pomena Območne vodne sfcupnosti financirajo predvsem: — izdelavo podlog in izdelavo razvojnih vodnogospodarskih načrtov po povodjih in — za posamezna območja potrebne študije in raziskave. V letnih programih študijsko-raziskovalne dejavnosti se bo na podlagi zgoraj navedenih kriterijev in eventualnih dodatnih družbenih aktov konkretno preciziralo pristojnost financiranja posameznih nalog in raziskav. Glede na tehnološko povezanost programiranih študij in raziskav je nujno potrebno zagotoviti financiranje skupno usklajenega programa študij sko-raziskovalne dejavnosti vodnega gospodarstva za obdobje 1981—1985 v celoti. Vsako odstopanje od tega principa bi namreS onemogočalo celovitost obdelav in s tem smotrno načrtovanje in izvajanje predvidenih vodnogospodarskih ukrepov. V ta namen bo vodno gospodarstvo vložilo 210,5 mio din. » IV. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA REALIZACIJO PROGRAMA SKLADNEJŠEGA RAZVOJA VODNEGA GOSPODARSTVA V SLOVENIJI 18. člen V skladu s 4. členom zakona o vodah in 6. členom tega sporazuma bodo OVS za uresničitev programa skladnejšega vodnega gospodarstva Slovenije združevale sredstva vodnega prispevka pri ZVSS. Globalno opredeljeni nameni vlaganj iz združenih sredstev pri ZVSS so naslednji: — pomoč\ manj razvitim območjem v SR Sloveniji, — odprava večjih škod po poplavah, — pomembnejši vodnogospodarski posegi, — urejanje zadev, ki imajo medrepubliški in meddržavni pomen, — redna dejavnost ZVSS in zagotovitev osnovnih obveznosti OVS. 19. člen Za realizacijo programa bodo OVS združevale sredstva v višini 1.281,7 mio din, ali v povprečju 19,4 odstotka od celotnega zbranega vodnega prispevka in sicer: OVS Drava 18,5 Vo od zbranega VP na OVS (221,7 mio din) OVS Sav.-Sotla 19,7 % od zbranega VP na OVS <141,0 mio din) Ljubljanica-Sava 36,4 °/o od zbranega VP na OVS (865,3 mio din) OVS Gorenjska 8,3 %> od zbranega VP na OVS (53,7 mio din) Ta sredstva bodo prejele OVS Mura 21,9 °/o od združ. sredstev pri ZVSS (281,1 mio din) OVS Dolenjska 4,1 % od združ. sredstev pri ZVSS (53,0 mio din) OVS Soča 34,2 %> od združ. sredstev pri ZVSS (438,4 mio din) OVS Primorska 10,9 Vo od združ. sredstev pri ZVSS (139,3 mio din) ZVSS 28,9 Vo od združ. sredstev pri ZVSS (369,9 mio din) . • OVS bodo obračunavale združevanje sredstev v posameznem letu planskega obdobja po enotnih ponderiranih povprečnih tarifah, katere bo vsako leto sprejemalo predsedstvo Skupščine ZVSS, najkasneje do konca februarja tekočega leta. Ponderirane povprečne tarife bodo izračunane na osnovi zadnjih dokončno znanih količin posamezne OVS. 20. člen Pri določanju višine združevanja sredstev in strukture prelivanja sredstev v posameznem letu planskega obdobja se bodo v izračunu upoštevali le tisti objekti, ki se financirajo iz združenih sredstev, za katere bodo OVS predložile Predsedstvu Skupščine ZVSS potrjeno investicijsko dokumentacijo in to do 30. 11. tekočega leta za naslednje leto. V sklepu o združevanju in delitvi sredstev v smislu prejšnjega odstavka tega člena mora biti razvidna participacija posamezne OVS za posamezne objekte iz 21. člena tega sporazuma, ki se financirajo iz združenih sredstev. 21. člen Za plansko obdobje 1981—85 so po posameznih OVS, ki prejemajo združena sredstva, predvidena v skupnem znesku 1.281 7 mio din naslednja vlaganja: mio din OVS Mura Skupaj 281,1 1. Investicije: a) zadrževalniki — Radmožanci na Ledavi— dovršitev 44,1 — Bolehnečici na Ščavnici— dovršitev 61,4 105,5 b) Osnovna odvodnja na HMS: — Ledava s pritoki 40,5, — V. in M Krka 12,3 — Ščavnica s pritoki 42,9 — Mura 22,6 — Kučnica 44,1 — Boračevski potok 6,7 169,1 Skupaj investicije 274,6 2. Manj ko pri osnovnih obvezah 6,5 OVS Dolenjska Skupaj 53,0 — visokovodni levoobrežni nasip ob Savi—sofinanciranje 53,0 OVS Soča Skupaj 438,4 1. Investicije a) Zadrževalnik Vogeršček v Sp. Vipavski dolini cca 50 %> 110,0 b) saniranje 5 jezov na Vipavi med Renčami in Vipavo 70,0 c) preureditev struge Vipave na dolžini 5 km 120,0 d) 44 km osnovne odvodnje na HMS spodnje Vipavske doline za površino cca 2000 ha (glej prilogo) 138,4 Skupaj investicije 438,4 OVS Primorska Skupaj 139,3 1. Investicije: — Osnovna odvodni a na HMS Drnice in Dragonje 19,8 2. Vodooskrba: Soudeležba pri izgradnji vodo-oskrbnih objektov za zagotovitev in dovod potrebnih količin vode za Sežansko industrijsko cono, kot mednarodno obveznost iz Osimskega sporazuma, upoštevajoč pri tem tudi možnost bodoče navezave na transport vode na slovensko obalno področje 119,5 Zveza vodnih skupnosti Slovenije . skupaj 369,9 1. Za študijsko raziskovalno dejavnost, za modernizacijo hidrološke službe, za limnolo-ško postajo na Bledu, funkcionalne izdatke ZVSS' in za delovno skupnost strokovne službe ZVSS je predvideno skupaj Od tega za: — študijsko raziskoval, dej. — geodetske podloge po druž-. benem dogovoru — modernizacijo hidrološke službe — limnološko postajo na Ble- , I du — funkcionalne izdatke ZVSS in sicer: — služba varstva obalnega morja po zakonu o vodah (oprema) — služba snežnih plazov po sklepu 2. seje Skupščine ZVSS — materialni stroški in amortizacija — drugi odhodki (provizija LB, stroški SDK, dnevnice in dr. odhodki) — sredstva za SLO (stopnja 0,5 Vo) — prejemki funkcionarjev in delegatov — sredstva za določene namene (mednarodni in medrepubliški simpoziji, razstave, Arco Alpina, publikacija vodne bilance, koordinacija na Savi v okviru S VIZ J prevzete obveznosti ZVSS — Vonarji in drugo, sofinanciranje časopisa Vo- doprivreda) 7,7 . . — sofinanciranje Saveza vodnih zajednica SFRJ 3,1 Skupaj izdatki 27,1 Od tega: — kritje iz vrnjenih anuitet kreditov bivšega vodnega sklada — iz združenih sredstev vodnega gospodarstva v obdobji' 8,8 t 1981—1985 — delovno skupnost strokovne službe ZVSS 18,3 161,0 2. Za mladinske delovne akcije pri vodooskrbi 52,0 REKAPITULACIJA vlaganj, iz združenih sredstev OVS Mura 281,1 OVS Dolenjska 53,0 OVS Soča 438.4 OVS Primorska 139.3 ZVSS 369,9 Skupaj 1.281,7 , 22. člen Ta člen vsebuje naslednje 3 tabele: Tabela 1: Prikaz vlaganj vodnega gospodarstva po posameznih namenih v obdobju 1981—85, cene 1980, glede na skrčene materialne možnosti razvoja. ' Tabela 2: Namenska vlaganja v obdobju 1981—85, cene 1980. Tabelav-3: Predvidena sredstva vodnega gospodarstva za plansko obdobje 1981—85, cene 1980. 2.5 1.5 3,1 317,9 100,8 15,0 4,3 18,5 18,3 4,9 1,8 2,5 Tabela 1 Prikaz vlaganj vodnega gospodarstva po posameznih namenih v obdobjih 1981—1985. cene 1980 glede na skrčene materialne možnosti razvoja (usmeritev strokovne službe in predvidevanja OVS) v 000 din Območna vodna skupnost S ■g 3 s 3 Drava Is I 3 > I S d I 1 I S mm S m £ N m din din din din din diri din din din din 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 1. Osnovne obveze — redno vzdržev., dalo- 248.880 513.549 328.185 303.064 853.824 424.886 253.330 146.400 317.900 3.390.028 vanje služb in ostalo — študij, raziskoval. 245.080 503.749 311.885 295.864 798.941 418.886 245.490 142.530 217.100 3.179.525 dej. 3.800 9.800 16.300 7.200 54.893 6.000 7.840 3.870 100.800 210.503 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 2. Investicije 274.625 231.300 134.400 130.620 371.900 103.711 784.700 134.929 — 2.166.185 a) obramba pred poplavo 105.506 134.300 ' 86.900 56.320 312.287 75.010 226.680 89.458 1.086.461 — regulacije na nižin, vod. in hudournikih 18.200 78.200 56.320 97.682 75.010 ' _ 82.880 408.292 a) zadrževalniki 105.506 116.100 8.700 — 214.605 — 226.680 6.578 — 678.169 b) osnovna odvodnja 169.119 97.000 47.500 74.300 59.613 28.701 558.020 45.471 — 1.079.724 3. Soudeležba 44.000 235.000 113.600 196.130 283.757 65.799 29.500 278.211 52.000 1.297.937 — oskrba z vodo 26.000 132.000 24.390 66.330 81.937 — 2.700 221.858 52.000 607.115 — čiščenje voda 18.000 103.000 89.300 129 800 201.820 65.797 26 800 56.353 690.872 Skupaj 567.505 979.849 576,185 629.814 1.509.491 594.396 1.067.530 559.540 369.900 6.854.210 Namenska vlaganja v obdobju 1981- -1985, cene 1980 Tabela 2 V 000 din Območna vodna skupnost Mura Drava Savinja Sotla Dolenjska Ljubljanica Sava Gorenjska Soča Primorska ZVSS / T? a 1 din din din din din din din din din din 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 1. Redno vzdrževanje 1.1. Objekti in naprave 201.400 400.040 257.200 252.360 720.134 380.936 189.020 119.609 2.520.699 v splošni rabi 107.400 129.740 134.700 157.920 248.974 181.102 76.432 44.432 1.080.641 — nižinski vodotoki 107.400 112.440 106.500 157.122 230.122 125.878 53.770 35.876 923.906 — erozija in hudour. — 17.300 4.600 18.855 55.224 22.600 8.556 150.735 1.2. Naravna korita 77.100 249.200 91.900 82.590 400.317 132.334 94.310 55.073 1.232.824 — nižinski vodotoki 77.100 163 400 86.400 82.590 350.462 95.957 19.710 38.406 914.025 — erozija in hudour. — 85.800 5.400 — 49.955 33.377 74.600 16.667 318.799 1.3. Redna vodnog. dej. — javna služba — reko nadzorna služba — obramba pred pop. — intervencijske enote 16.900 21.100 30.600 11.850 70.840 17.500 18.340 20.104 207.234 2. Urejanje in investic. 274.625 231.300 134.490 130.400 371.900 103.711 784.700 134.929 2.166.185 2.1. Nižinski vodotok 274.625 220.200 134.400 130.620 360.723 87.481 784.700 134.929 2.127.678 a) obramba pred pop. 105.506 123.200 86 900 56.320 201.110 58.780 226.680 89.458 1.047.954 — regulacije — 7.100 78.200 56.320 86.505 58.780 — 82.880 369.785 c) zadrževalniki 105.506 116.100 8.700 — 214.605 — 226.680 6.578 678.169 b) osnovna odvodnja 2.2. Hudburniki — reg. 169.119 97.000 47.500 74.300 59.613 28.701 558.020 45.471 1.079.724 za obrambo pred pop. — 11.100 — — 11.177 16.230 — — 38.507 3. Varstvo voda 44.000 235.000 196.600 196.130 283.757 65.799 29.500 278.211 52.000 1.297.997 — količin 26.000 132.000 24.300 66.330 81.937 — 2.700 221.858 52.000 607.125 — kakovosti 18.000 103.000 89.300 129.800 201.820 65.799 26.800 56.353 — 690.872 4. Študije in raziskave 5. Delovanje OVS, 3.800 9.800 16.300 7.200 54.893 6.000 7.840 3.870 100.800 210.503 ZVSS — funkcionalni izdatki — delovna skupnost 16.000 4.200 11 800 29.800 16.600 13.200 17.700 18.234 8.214 10.020 44.928 33.543 11.385 12.694 13.950 11.711 5.028 6.685 179.300 18.300 161.000 344.317 6. Ostale obveznosti — odplačila posojil 25.100 25.100 69.200 69.200 33.500 20.900 26.325 22.148 22.148 40.900 9.330 37.800 285.203 7. SLO 2.580 4.709 3.485 4.370 7.554 3.108 1.620 1.880 + 29.306 Skupaj + vključeno v točki 5. 567.505 979.849 576.185 629.814 1.509 491 594.390 1.067.530 559.540 369.900 6.854.210 Predvidena sredstva vodnega gospodarstva za plansko obdobje 1981—85, cene ca 4) M H S s I s 03 > N tli w n$ '5* o- •E o I ca M M g £3 gS Š 2 O z: tr- r~« l> O g g g g 5? to ca ca to ca to" r-T' r-,- to" I + 01 o o gšl O) CTt CD ZO co co + ?Si sl + I I I I co 03 C<1 i> O O —iT O CSI r—< S ^ ^ ^ co co c— eo ČO af CO 03 ^ tr- CO ^ U? 03 CO ^ IO 15-3 ” S =2 IO L- CO n «> j I I I> CO 30 51 s o d- m in co -3 2® t> O rH ^ 1 s ^ S ^ 2 o S Cvl IM ^ I 2 co 03 00 C3 03 sil g s m ti d) co n 73 5 > •r1 V pokrivanje bilančnih potreb. Pri realizaciji predvidenega plana pa bo imelo pomembčn delež vodno gospodarstvo. V okviru razpoložljivih investicijskih sredstev bo vodno gospodarstvo vložilo v tem obdobju za ureditev vodotokov na melioracijskih območjih 1.079,7 mio din, za nadaljnjo intenzifikacijo kmetijske proizvodnje na teh zemljiščih pa bo za melioracije zemljišč v skladu s 17. členom zakona o kmetijskih zemljiščih in zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za usposabljanje zemljišč za družbeno organizirano kmetijsko proizvodnjo v obdobju 1982—1985 zagotovljeno 1.861 mio din. Prednost pri teh naložbah bodo imela območja: Pomurje, dolina Pesnice, Polskave, Vipave in Slovensko Primorje, ki bodo zagotovila surovinsko bazo za sladkorno tovarno, proizvodnjo pšenice, koruze, po-vrtnin. Z usposabljanjem zemljišč z melioracijami pa bomo nadomestili tudi precej zemljišč, ki jih izgubljamo zaradi rabe prostora, v druge namene. PREGLED DOSEDANJIH MELIORACIJSKIH UKREPOV IN STANJE MELIORACIJSKIH DEL V Sloveniji do leta 1970 skoraj ne moremo govoriti o sistematičnih melioracijah. Registrirano imamo sicer 5.477 ha podrobnih melioracijskih del, ki pa so delno neuspela zaradi slabega vzdrževanja in mnoga že propadajo. Veliko naporov in sredstev je bilo s strani vodnega gospodarstva do tega časa vloženih v urejanje vodotokov, ,ki so prispevali k odpravi poplav na melioracijskih območjih. Do leta A970 je bilo reguliranih 587 km takih vodotokov in zgrajenih več zadrževalnikov. Zaradi teh ukrepov so se delno že izboljšala mnoga kmetijska zemljišča. Žal pa tem ukrepom ni sledila podrobna melioracija. V večjem obsegu smo z osuševalnimi deli v Slo- veniji pričeli po letu 1973, ko je bila z zakonom o kmetijskih zemljiščih predpisana posebna odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč. Od leta 1973 pa do konca leta 1980 je bilo z melioracijami usposobljenih za intenzivno kmetijsko proizvodnjo že 14.526 ha zamočvirjenih zemljišč, kar predstavlja 22,3 o/o vseh obdelanih zemljišč v Sloves niji. Od tega je bilo v obdobju srednjeročnega načrta 1976—1980 melioriranih 9.672 ha ali 56,9 »A, predvidenega plana. 9 Srednjeročni načrt melioracij za obdobje 1976 do 1980 ni bil v celoti realiziran. Osnovni vzroki zato sd bili: — previsoko postavljeni plani po vodnih območjih, — visoke podražitve gradbenih storitev in materialnih stroškov, — plan urejanja vodotokov glede financiranja aa nekaterih vodnih območjih ni bil usklajen s pianom predvidenih melioracij (Soče, Dolenjske, Savinje-Sotle), — nekatere banke niso izpolnjevale svojih obveznosti do podpisa sporazuma o zagotavljanju kreditnih sredstev (Celje, Koper, Kranj in Novo mesto), / — premajhna angažiranost strokovnih služb kmetijskih organizacij in kmetijskih zemljiških skupnosti za melioracije. NAČRT MELIORACIJ ZA OBDOBJE 1981—1985 Prvotni načrt melioracij za obdobje 1981—1985, ki je zajemal 15.000 ha se je z .zakonom o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za usposabljanje zemljišč za družbeno organizirano kmetijsko proizvodnjo v obdobju 1982—1985 toliko spremenil, da je poleg že začetih melioracij v letu 1981 — s površino 3.781 ha zajetih v programu melioracij za obdobje 1932—1985 še 18.000 ha površin z izvedbo vzporednih pripadajočih ureditvenih del (komasacije, nakup zemljišč). Načrt melioracij zajema: na — melioracije, ki so bile začete v letu 1981 na raznih območjih Slovenije v po- ' vršim 3.781 — melioracije na območju Pomurja, Pesniške, Polskave in Vipavske doline ter Slov. Primorja v površini 15.000 — melioracije na izven prej navedenih območij v Sloveniji v površini 3.000 Skupaj 21.781 Načrt komasacij zajema: ha —: komasacije začete v letu 1981 na površini ' 1.330 — komasacije na melioracijskih območjih na površini 14.337 • — komasacije izven melioracijskih območij na površini 4.774 Skupaj 20.441 Načrt nakupa zemljišč za družbeno proizvodnjo , ha — nakup zemljišč na melioracijskih območjih na površini 2.500 — nakup zemljišč na ostalih predelih v poy. 18.500 Skupaj 6.000 Nosilci tega programa so kmetijske organizacije in skupnosti kmetijstva na območju celotne Slovenije. Pogoj za izvedbo plana melioracij je urejen osnovni od vodnik ali pa da so za ureditev istega zagotovljena finančna sredstva, pri namakanju pa je potrebno, da je zagotovljen vir vode. Za potrebe melioracij bo v srednjeročnem območju v ta namen reguliranih preko 298 km vodotokov, s čimer bo za melioracije pripravljenih 15.881 ha novih površin. Z že urejenimi vodotoki in predvidenimi v obdobju 1981 do 1985 bo ža hidromelioracije pripravljenih 21.781 ha. Po posameznih vodnih območjih bodo z , vodotoki pripravljene in meliorirane naslednje površine: ovs Nove površine v ha 2e pripravljene površine v ha Skupno v ha Mura 5.699 1.000 6.699 Drava 2.000 4.000 6.000 Savinja-Sotla 943 500 1.443 Dolenjska 795 — 795 L j ubij anica-Sava 1.283 — 1.283 Gorenjska 173 200 373 Soča 4.130 — 4.130 Primorska 858 200 1.058 Skupaj 15.881 5.900 21.781 Prednost pri financiranju bodo imeli: — projekti z nižjimi investicijskimi stroški, — območja iz tistih predelov Slovenije, ki so predvidena za proizvodnjo ljudske hrane (pšenica, koruza), sladkorne pese in povrtnin, — območja, na katerih je že urejena osnovna od-vodnja, — območja družbenega sektorja. Na navedenih vodnih območjih se bodo izvajala melioracijska dela na objektih, ki so prikazani: — v tabeli 1 — Program melioracij za obdobje 1982—1985 (Pomurje, Pesniška, Polskava in Vipavska dolina ter Slov. Primorje) — v tabeli 2 — Program melioracij za obdobje 1982—1985 za ostala območja v SR Sloveniji — v tabeli 3 — Nepokrite obveznosti iz leta 1981 — pa so prikazani melioracijski objekti, na katerih so pričeli izvajati melioracije v letu 1981 Program komasacij je prikazan na posebnih tabelah. Program melioracij za obdobje 1982—1985, ki je naveden v tabeli 1 in 2, presega zakonsko določen obseg za 1.932 ha in sicer na območjih Pomurja, Pesniške, Polskave in Vipavske doline ter Slov. Primorja, v površini 1.514 ha, na ostalih območjih Slovenije pa za 418 ha. Navedena prekoračitev predstavlja program kontinuitete, ker se bo proces melioracij nadaljeval tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju. Za uspO* sobitev teh zemljišč bodo v letu 1985 izvedene določene priprave, da bo v naslednjem srednjeročnem obdobju izvedba melioracij lahko normalno potekala. Navedeni srednjeročni načrt melioracij je bil izdelan sporazumno z območnimi vodnimi skupnostmi, vodnogospodarskimi podjetji, območnimi kmetijskimi zemljiškimi skupnostmi ter kmetijskimi organizacijami in je sestavni del samoupravnih sporazumar 6 temeljih plana teh organizacij. Če iz objektivnih razlogov še ho realiziran eden od v tabeli navedenih objektov, lahko na- domesti z objektom, ki je naveden ▼ drugi prioriteti in je evidentiran pri odboru za urejanje kmetijskih zemljišč v dopolnilnem planu, ki naj bi se reaHzirahv primeru, če bi bila odobrena za izvajanje meltaracg dodatna sredstva (na primer mednarodni kredit). Prav tako' se lahko izvedejo premiki glede fizičnega obsega del iz enega v drugo vodno območne, če se med izvajanjem srednjeročnega načrta ugotovi, da iz objektivnih razlogov na določenem vodnem območju predvideni plan ne bo realiziran. / Po vodnih območjih je načrt grafično prikazan na karti v merilu 1 :25.000, za območje SR Slovenije pa na karti v merilu 1 :250.000. ŠTUDIJE IN RAZISKAVE Srednjeročni načrt vsebuje tudi program študij in raziskav. Pri financiranju bodo imele prednost tiste, ki so neobhodno potrebne za uspešen razvoj projektiranja, izvajanja melioracijskih del in uspešnost kmetijsKe proizvodnje na melioriranih zemljiščih. V srednjeročnem načrtu so predvidene naslednje študije: 1. Idejna zasnova in program melioracij v okviru kompleksne vodnogospodarske rešitve za povodje: Krke Reke v Goriških Brdih Kobiljega potoka Sotle Obalnega območja 2. Kontrola delovanja drenaž in proučevanje hi- drološke učinkovitosti izvedenih melioracijskih sistemov v Sloveniji. -- 3. Analiza izvedbe in delovanja hidromelioracijskega sistema Pesnice V posebnim ozirom na funkcioniranje drenažnih sistemov. 4. Nadaljevanje proučevanja in spremljanja ekonomske učinkovitosti izvedenih melioracijskih sistemov v Sloveniji. 5. Študija o potrebnosti namakanja kmetijskih zemljišč na podlagi proučevanja evapotranspiracije in s posebnim ozirom na talne in klimatske pogoje. 6. Poskusno namakanje polja za ugotavljanje eko- nomičnosti namakanja različnih namakalnih sistemov v Savinjski dolini. 1 7. Poskusno osuševalno polje na tipičnih ogljenih tleh v Sloveniji. ZAGOTOVITEV SREDSTEV ZA PROGRAM MELIORACIJ KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ S PRIPADAJOČIMI UREDITVENIMI DELI ZA OBDOBJE 1981—1985 Za realizacijo postavljenih nalog bo v srednjeročnem obdobju 1981—1985 potrebno skupno zagotoviti: mio din — za urejanje vodotokov na melioracijskih območjih 1.079,7 — za melioracije: Začete v letu 1981 na površini 3.781 ha 337,0 Obdobje 1982—1985 na površini 18.000 ha 1.474,0 — za komasacije: Začete v letu 1981 na površini 1.330 ha 12,0 v Obdobju 1982—1985 na površini 19,111 ha 178,0 — za nakup zem.: V obdobju 1982—1985 površina 6.000 ha 462,0 Skupaj za melioracije z ureditvenimi deli 2.463,0 Sredstva za urejanje vodotokov na melioracijskih območjih bodo v svojih srednjeročnih planih zagotovile območne vodne skupnosti. Ta sredstva bodo zagotovile območne vodne skupnosti v okviru investicijske dejavnosti v vodnem gospodarstvu republiškega pomena'. Garancijo za zagotovitev teh sredstev daje samoupravni sporazum o usklajevanju planov območnih vodnih skupnosti in Zveze vodnih skupnosti Slovenije na temelju skupno usklajenih osnov razvoja vodnega gospodarstva SR Slovenije za obdobje 1981—1985. V tem sporazumu je posebej poudarjeno, da bodo OVS nadaljevale z urejanjem osnovne odvodnje na kmetijskih površinah, ki so pomembne za zeleni plan, s ciljem, da se postopoma doseže varnost najmanj pred 25 letnimi vodami, s prednostjo za tiste kmetijske površine, kjer se bo takoj nadaljevalo z detaljno melioracijo zaradi usposobitve zemljišč za kmetijsko proizvodnjo. Kolikor bi teh sredstev primanjkovalo, bodo območne vodne skupnosti financirale regulacije manjših vodotokov tudi iz sredstev za redno vzdrževanje. Urejanje vodotokov na območju Vipavske doline bo izvedeno le s pomočjo. finančnih sredstev, ki jih bo dal Odbor za melioracije pri ZVSS na podlagi SaS Soča v znesku 190 mio din. Premostitvena sredstva se bodo dajala OVS Soči v obrokih od leta 1983 dalje. Vračilo teh zneskov bo izvedeno v letu 1986. Sredstva za melioracije s pripadajočimi ureditvenimi deli v višini 2.463 mio din bodo zagotovljena iz naslednjih virov:. mio din — Zveze vodnih skupnosti Slovenije 1.639 — Temeljne banke 506 — Kmetijske zemljiške skupnosti in občine —- za komasacije 90 — Kmetijske organizacije — lastna udeležba 228 ZVSS bo kmetijskim organizacijam dajala finančna sredstva kot nepovratno udeležbo in sicer: — za melioracije: 661/0 od predračunske vrednosti investicije upoštčvan je limit največ 77.000 din/ha, — za komasacije: 43 °/o od predračunske vrednosti izvedbe komasacij pri čemer se upošteva limit največ 9.340 din/ha, — za nakup zemlje: 66 "/o od nakupne cene zem-/ije, pri čemer se upošteva limit največ 77.000 din/ha. SREDNJEROČNI NAČRT PRIHODKOV IN ODHODKOV ODBORA ZA MELIORACIJE PRI ZVSS ZA OBDOBJE 1981—1985 A. PLAN PRIHODKOV mio din — Prispevki od odškodnin za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč 500 ha letno X 5 let = 2.500 ha 205 — Prispevki iz dohodka za usposabljanje zemljišč na osnovi zakona (Uradni list SRS, št. 3/82) 1.600 — Združena sredstva ZVSS in OVS za namene melioracij 49 — Združena sredstva ZKZSS za namene melioracij 7 Skupaj prihodki 1.861 B. PLAN ODHODKOV mio din 3. Strokovna služba 8 1. Študije in raziskave ter sofinanciranje 4. Funkcioniranje in ostali stroški 14 Zveze kmetijskih zemljiških skupnosti Slo- 5. Premostitvena sredstva za urejanje vo- venije — po 17. členu ZKZ 10 dotokov v Vipavski dolini 190 2. Udeležba ZVSS pri sofinanciranju me- Horacij s pripadajočimi ureditvenimi deH 1.639 Skupaj odhodki 1.861 Priloga k 21. členu tega sporazuma (OVS Soča tč. id) SEZNAM VODOTOKOV NA MELIORACIJSKIH PODROČJIH Polje ha Vodotok dolžina v m 1. Sempasko polje 257 Trebušak 2.920 Ozeljanšček 2.180 Vitovnik 1.150 Obrobni jarki 240 6.490 2. Brje-Zablje 710 Vipava 7.500 Vrtovinšček 2.250 Malenšek 1.350 Kamenšček 1.700 Košivec 700 Sknvšdek 1.440 Vrnivec 1.020 Zabeljski potok 450 Obrobni potok' 480 16.890 3. Šempeter-Vrtojba 150 Ni osnovna odvodnja 4. Orehovlje-Bilje 116 Vipava 2.000 2.000 5. Bukovica-Vogrsko 116 Vipava 1.200 Bazaršček 500 Obrobni jarki 1.900 3.600 6. Prvaško polje Vipava 2.450 Prvaški potok 600 Obrobni jarki 1.000 4.050 7. Sempaske gmajne 140 Ni potrebna osnovna odvodnja 8. Pod Lokami 56 Ni potrebna ‘ osnovna odvodnja 9. Ozeljan-Log 110 - Beričev potok s pritoki (Smiheljski) 2.200 Odvodnik-Ozeljanšček 1.200 Lijak — obnovitev 1.300 < Obrobni odvodnik 900 5.600 10. Lokavec 200 Lokavšček 1.100 Grajšek 950 Jevšček 1.450 Odvodnik I + II 2.250 5.750 11. Manče-Podnanos 297 Manški potok Plešivec Odvodnik I Mrzli p. Podraga Odvodnik II Podnanoški potok PodborSki potok Močilnik doureditev 850 > 700 .1.120 1.300 1.250 1.290 120 3.000 9.630 M. Stop 225 Loški potok Jamški potok Slapenski in Žoržev potok 700 370 1.240 Polje ha Vodotok ■ ■ •: ■ /■ dolžina v m ‘ Dragonec Mejakovec Odvodniki iz manjših grap Močilnik — doureditev Vipava — regulacija po posebnem projektu 850 200 740 2.150 5.000 6.250 11.250 13. Log-Zemono 584 Podovšak 1.450 . '... Samljak 1.250 Loški potok 1.300 Budanj ski potok 1.250 Dupelj ski potok 1.050 Zemonski potok 850 Odvodniki 7 X 7.700 14.850 14. Čeniško polje 98 Vogršček 800 Sevljek 550 Obrobni jarek 1.050 2.400 15. Lepensko polje 42 Ozeljanšček 450 Lepenšček 600 Jarek I > 300 1.350 16. Podvogrsko 65 Vogršček 1.550 Obrobni jarek 500 2.050 17. Dornberk-Saksid 23 Ambrožev potok 200 200 18. Prvačina-Okroglica 10 Ni potrebna osnovna odvodnja 19. Vipavski križ 180 Struga 1.500 Jevšček 1.850 Odvodnik I 900 4.250 20 Dolenj e-Ustj e /- ^8 . Vipava 1.200 Odvodnik — obrobni 450 ■ Bočarski potok 300 1.950 21. Male-Zablje ■ 70 Vrnivec 1.100 . V: ' ■ . •' Odvodniki 900 2.000 22. Potoče-Vrtoviri. 50 Vrtovinšček 450 Malenšček 450 Kamenšček 450 Košivec 450 1.800 23. Selo Batuje 1 i.6 Perilo 2.200 Odvodni jarek 800 3.000 24. Branka 93 Branica 6.000 Odvodni jarki 700 6.700 25. Vrtoče-Renče 170 Vipava 2.500 Oševljek 950 Rene 450 Odvodniki 1.200 5.100 26. Preserje 29 Potok izpod Preser 300 300 27. Lozica-Gacka 126 Močilnik — doureditev 1.600 Pasji rek 350 Potoki iz grap ' 450 ' 2.400 Skupaj ha 4171 Dolžina vodotokov 113.6 km Od tega: — Vipava 21,9 km —• ostali vodotoki 91:7 km Gostota osnovne odvodnje 2.20 km/km2 PROGRAM MELIORACIJ ZA OBDOBJE 1982-85 (POMURJE, PESNIŠKA, POLSKAVSKA IN VIPAVSKA DOLINA TER SL. PRIMORJE Tabela 1 Predvideno leto izvedbe | Skupaj Sektor lastništva ovs Investitor Melioracijsko območje V 1982 1983 1984 1985 1982-85 družbeni zasebni ha ha ha ha ha ha ha 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 • Slovenija 4.455 4.771 4.304 2.981 16.514 6.517 9.997 Mura j Pomurje. 1.431 1.398 1.711 1.159 5.699 | 3.325 2.374 ABC Pomurka KG Rakičan TO Lendava Linice 82 — — — 82 82 — Ginjevec 80 — 100 100 280 280 ■ — Ivankovci 254 — — 254 254 — Žitkov« — 200 — 200 300 — Petišovci — — 106 — . 106 106 — TO Beltinci Mezov-Sebeborci 265 — 155 — 410 255 155 Topolovci — 80 70 — 150 150 — Bprovje ob Marijanskem Potoku 100 100 100 Kramarovci ob Kučnici — 160 — 160 160 Motvarjevci ob Kobilskem potoku — — 150 150 150 — Rakičan Muzge — 150 — — 150 150 — Belianci-Hrenovica — 80 80 — 160 80 80 KZ Lendava Hotiza-Bistrica — — — 100 100 50 50 Pince-Dolina • — 150 — — 150 — 150 KZ Panonka Tešanovci ob Lipnici — 200 — — 200 100 100 Cankova ob Kučnici — 150 — — 150 — 150 Levi breg Ledave — — 200 400 600 280 320 KK Radgona Apeško polje 300 78 — — 378 378 — KZ Radgona Plitvice II. 460 — — — 460 150 310 Crešnjevci-Boračeva — 150 100 — 250 50 200 Žimlava-Okoslavei — — 100 109 209 100 109 KZ Ljutomer Berkovci-Bolehnečici — 200 300 , — 500 100 400 Križevci Razkrižje — — 200 300 500 150 360 Drava | Pesnica-Polskava 1.502 1.998 1.349 1.023 5.872 2.152 3.720 HMS Pesnica KZ Ptuj GoČova-Biš 1, 2 110 , — , — — 110 — 110 Hvaletinci 4 362 — — — 362 — 362 Svetine 34 — ' — — 34 — 34 Velovlak 23 — — — 23 — 23 Levanjci 110 — — — 110 — 110 GrKnei — 112 — — 112 — 112 Ob Krki — 100 — — 100 — 100 Gradiščak / ' — 148 — — 148 — 148 HMS Polskava Od Mihovc do Jablan — — 119 — 119 | — 119 1 1 2 1 3 4 5 6 7 1 8 9 10 Območje 2 — Lovrenc Na Dravskem polju 252 252 525 Lancova vas Branoslavci 208 208 208 Od Zupečje vasi Do Mihovc 108 108 108 KK Ptuj Območje 8, 9 — 292 90 - 382 382 — Pragersko območje 7 167 — — — 167 167 — Pragersko C 25 — — — 25 25 — Pragersko-Lave ‘ 65 — — — 65 65 — Od Mihovc do Jablan 132 — — — ’ 132* 132 — Greta 180 — — — 180 180 — Devina — — 200 — 200 200 - — Sturmovec — 200 20 — 220 220 \ — KZ Dravsko Polje Od Mihovc do Jablan — 241 _ 241 241 Gor. Jablane-Sikole — 210 — — 210 — 210 Območje 2 Apače — — 150 — 150 — 150 Zupečja vas-Mihovci — — — 277 277 — 277 KZ Slovenska Bistrica Območje 11 , Stari log 130 • . 130 130 Vrhloga — — 1 — 190 190 — ' 190 KZ in KK Sl. Bistrica Marof — 200 61 _ 261 61 200 HMS Pesnica AK Maribor Pesnica-Cerknica — 150 50 — 200 200 — KZ Zadružnik Pesnica in Polskava 84 100 152 109 436 — 436 ' KZ Lenart Zg. Senarska — 125 75 — 200 — 200 AK Lenart Ob Pesnici: Vinička vas, Veločkova vas, Zg. Verjane-Osek, Sp. Porčič, Jurovski dol, Šetarova, Voličina-Lormanje, Gočova, Zg. Žerjavci 80 120 180 140 520 520 > Soča Vipavska dolina 1.258 1.115 1.039 623 4.035 627 3.403 KK Vipava Sempaško polje 257 — — _ 257 Brje-Zablje 710 — — — 710 Šempeter-Vrtojba 50 100 — — 150 Bukovica-V ogrsko 71 44 — • — 115 Prvaško polje II 60 — — — 60 Sempaške gmajne 140 ■ — — 140 Pod Lokami — — — 56 56 Ozeljan-Log 110 — — — 110 Lokavec — 200 — — 200 Manče-Podnanos — 290 — — 290 Slap — • 225 — — 225 Log-Zemono — — 584 — 584 Čmiško polje — ■ — 98 — 98 1 i 2 1 3 4 1 5 6 7 * 3 1» Lepensko polje — — 42 42 Podvogrsko — — • 65 — 65 Lozice-Gacka — — 110 16 126 Prvaffina-Okroglica — — ■— 10 10 Vipavski križ . — — 70 110 180 Orehovlje-Bilje — 116 — — 116 Vrtoče-Renče — — — 170 170 Dolenje-Ustje — — — 66 66 M. Zabije - — — 70 70 Potoče-V rtovin — — 50 50 Selo-Batuje — — 70 46 116 Preserje — — — 29 29 Primorska Slovensko Primorje 264 260 205 179 908 413 495 Agraria Koper Sermin-Valmarin 50 — — _ 50 Rižanska dolina — Dekani 60 60 — Zg. Vanganelska dolina \ — 59 59 — Dolina OSP - — ■ — — 85 85 — Karvelj ak-Dobrave — — — 30 30 — Loka-Crni kal — — — 22 22 — Pradisiol 60 — — — 60 HP Droga Dolina Drnice 112 ' — — 112 Portorož C^orgo — 50 — — 50 Sečoveljska dolina — — 86 — 86 Ravenska dolina — — — 42 42 Sečoveljska dolina (namakanje hrušk) 42 48 90 1 Dolina Dragonje — 162 — 90 PROGRAM MELIORACIJ ZA OBDOBJE 1982—1985 ZA OSTALA OBMOČJA SR SLOVENIJE Tabela 2 ovs Investitor Melioracijsko otomočje Predvideno leto izvedbe Skupaj Sektor lastništva 1982 ha 1983 ha 1984 ha 1985 ha 1982-85 ha družbeni ha zasebni ha 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Slovenija 979 1.282 839 308 3.418 1.163 2.255 Drava 180 392 — —'Z ■ 572 70 502 Slovin Obrež-Središče 70 160 230 70 160 Ormož KZ Slov. Ob Dravinji 110 232 — — 342 — 342 Savinja^ Soda — 200 345 168 613 368 245 KZ Celje Hudinja-Zadobrova — 100 — — 100 — 100 ERA Velenje ŠemtOj 100 45 — 145 — 145 KK Šmarje Pristavsko polje — 100 118 218 218 — » 1 2 3 4 5 6 7 8 8 10 I KK Savinj. dolina Ob Bolski-Ložnica — — 100 50 150 150 ' — Dolenjska 220 380 100 — 700 325 375 KZ Krka Ob KamnišSku-M. Polje 90 — — 90 15 75 KZ Metlika Obrh-Mestni log 110 ■ — — UO 110 — KZ Krško Ob Jelšanskem potoke 120 ■ — — 120 — 120 Kalce-Naklo ■ — 80 — — 80 — 80 Ob Sromljici 100 100 10« — 300 200 100 Ljubljanici Sava 479 260 339 — 1.078 350 . 728 KZ Ljubi j. Horjul 110 — 100 — 210 — 210 KZ Medvode Ob Gameljščiei 73 — — 73 — 73 Emona Domžale Ob Rači 46 160 164 — 370 — 370 Agroemona Domžale Ob Pšati ' 100 100 — — 200 200 — KIT Lj. ml. TOZD Posest. Gatina 150 150 150 KZ Vrhnika Ob Podlipščici — — 75 — 75 — 75 Gorenjska 1 1 50 — 55 100 205 50 155 KZK Kranj Blejska blata 50 — — — 50 50 — KZ Gorenjska Tenetiše — — 55 100 155 - — 155 Soča ; | — ' — 50 50 100 — 100 Josip Kraš Volčansko polje . — — 50 — 50 Ciginsko polje — — — 50 50 Primorska 50 50 50 150 — 150 KZ Postojna Ob potoku Nanoščica — 50 50 — 100 — 100 KZ Sežana Velike Loče ob reki Reki 50 — — — 50 — 50 PROGRAM KOMASACIJ ZA OBDOBJE 1982—1985 (POMURJE, PESNIŠKA, POLSKAVSKA IN VIPAVSKA DOLINA TER SLOVENSKO PRIMORJE) 1 IS 1 -dez Prior. obr. Investitor J Občina Območje komasacije Celotna komas. Sofinanc. rep. 1982 1983 1984/85 ha din v 1000 •/. V^OOO ha din ▼ 1600 ha din v 1060 ha dan v iseo 1 2 3 4 5 6 7 8 9 16 11 12 13 14 15 1 PO Lendava Pince 100 30 70 Turnišče 415 — 150 265 515 8.755 46 4.027 30 235 220 1.720 265 2j072 2 PO M. Sobota Berkovci 5X) Moravci 250 300 5.100 46 2.346 100 782 260 1.564 3 PO M. Sobota Ledava 1.435 Brezovci 220 Lemerje 230 Polana 140 '‘Predanovci 110 2.135 36.295 46 16.696 — — 200 1.564 1.935 15.132 / 1 2 3 1 4 ! 5 6 7 8 9 10 1 “ 12 13 14 15 4 PO Ljutomer Cven-Razkrižje 590 — 200 390 Ščavniška d. 700 - — — 700 1.290 21.930 46 10.088 — — 200 1.564 1.090 8.524 5 G. Radgona Plitvica 535 9.095 42 3.820 160 1.142 375 2.678 1 6 G. Radgona Beračeva 250 4.250 42 1.785 - — 100 714 150 1.071 2 PO 1 5.025 85.425 38.762 290 2.157 1.295 9.804 3.440 26.799 7 PP Sl. Bistrica Polskavska d. 360 14.620 42 6.140 — — — — 860 6.140 8 PP Sl. Konjice Dravinja 340 5.780 42 2.428 100 714 240 1.914 9 PP Lenart Senarska 110 1.870 46 860 40 313 70 547 10 PP Lenart Pesnica 100 1.700 46 782 — — 50 391 50 391 11 PP Maribor Ješenca 260 4.420 38 1.680 130 840 130 840 1 12 PP Maribor Morje 140 2.380 38 . 905 - — 70 453 70 452 13 PP Ormož Trgovišče 900 15.300 46 7.038 135 1.056 720 5.630 45 352 14 PP Ptuj Pesnica 396 Dornava 680 Polskava 300 1.376 23.392 46 10.760 500 3.910 500 3.910 376 2.940 15 PP Ptuj Pesnica 371 Polskava 284 655 11.135 46 5.122 — — 200 1.564 455 3.558 21 PP 4.741 80.597 35.715 905 6.833 1.980 15.049 1.356 13.833 16 VI Ajdovščina Brje-Zablje 710 12.070 42 5.070 250 1.785 460 3.285 - — 17 VI Ajdovščina Lokavec 200 3.400 42 1.428 - - 100 714 100 714 18 VI Ajdovščina Manče, Slap 522 8.874 42 3.727 — — 522 3.727 — — 19 VI Ajdovščina Log, V. Križ, Selo, Ložice, Ustje, Vrt 1.205 20.485 42 8.604 1.205 8.604 20 VI N. Gorica Vogrsko, Šempas, Prvačina II. 432 7.344 38 2.791 432 2.791 ■ 21 VI N. Gorica Vrtojba, Orehov, Ozeljan-Log 376 6.392 38 2429 376 2.429 JL 22 VI N. Gorica Renče, Okroglica, Vogršček, Vogrsko , Lokve, Lepenje, S. gmajne, D.-Črn. i Dornb.-S., Preš er. Branica 726 12.342 38 4.690 726 4.690 2 VII 4.171 70.907 28.739 - 682 4.576 1.458 10.155 2.031 14.003 23 SP Piran Drhica 400 6.800 38 2.584 - - 40 258 360 2.326 Legenda: PO—Pomurje, PP — Pesnica-Polskava, VI — Vipavska dolina, SP — Slov. Primorje PREGLED KOMASACIJ ZA OBDOBJE 1982—1985 IZVEN PRIORITETNIH OBMOČIJ 1 J Celotna kom as. Sofinanc. rep. 1982 1983 1984/85 .2 J j Občina Območje komasacije din < din £o ha v 1000 */• V 1000 ha V 1000 ha V 1000 ha v 1000 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 24 | Brežice Krška vas 350 5.950 46 2.737 — — — —. 350 2.737 25 Cerknica Dane, 58 Grahovo 163 - 221 3.757 42 1.578 70 500 151 1.078 26 Črnomelj Cerkvišče, 54 27 27 Griblje 100 — 50 50 154 2.618 42 1.099 27 173 77 550 50 356 27 . | Domžale Rače-Radomlje 206 3.502 42 1.471 63 450 56 400 87 621 28 1 Grosuplje Dobrepolje 180 3.060 42 1.285 80 571 100 714 29 | 111. Bistrica Zarečje 50 850 42 357 — — — — 50 357 30 Kranj Visoko, 223 150 73 Tenetiše 200 — - 100 100 . 423 7.191 38 2.733 150 969 173 1.118 100 646 31 Krško Jelšanski p., 120 60 60 Krško polje, 300 — 100 200 Senuša 310 — — 310 730 12.410 42 5.212 60 429 160 1.142 510 3.641 32 Lj. Šiška Pirniče 180 3.060 38 1.163 60 388 120 775 33 Logatec Hotedrško p. 50 850 42 357 -1 — - 50 357 34 Metlika Primostek 200 3.400 42 | 1.428 40 286 | 80 571 | 80 571 35 Mozirje Durškeki 120 2.040 42 857 — — — — 120 857 36 N. Mesto Žbure - Mokro polje 240 4.080 42 1.714 — — — — 240 1.714 37 Postojna • Šmihel, 100 100 Strmica 50 — 50 150 2.550 42 1.071 100 714 50 357 38 Ribnica Prigorica 137 2.329 42 978 , — — 37 264 100 714 39 Sežana Loče, Tatre, 63 20 43 - Vrhpolje, Vreme 187 — 67 120 250 4.250 42 1.785 20 14» 110 785 120 897 40 Sevnica Brezovo 40 680 46 313 — — 20 157 20 156 41 Šentjur pri Drameljska d. 220 3.740 46 1.720 40 313 180 1.407 Celju 42 Šmarje pri Šentviško p. 118 40 79 Jelšah Imensko P- 205 — 70 135 324 5.508 46 2.534 40 313 149 1.165 135 1.056 43 | Trebnje Šentrupert 104 1.768 42 743 — 30 214 74 529 44 (žaleč Savinjska d. 445 7.565 42 3.177 — . 100 714 345 2.463 21 1 4.774 81.158 34.312 710 4.956 1.453 10.317 2.611 19.039 REKAPITULACIJA KOMASACIJ Celotna kom. Sofinanc. rep. 1982 1983 1984/85 ha (lin V 1000 ha din v 1000 ha din V 1000 ha din v 1000 ha din V 1000 PO komasacije na prioritetnih območjih 5.025 85.425 44 38.762 290 2.159 L295 9.804 3.440 26.799 pp 4.741 80.597 45 35.715 905 6.833 1980 15.049 1.856 13.833 VI 4.171 70.907 40 28.739 682 4.576 1.458 10.155 2.031 14.008 SP 400 6.800 38 2.584 — — 40 258 360 2.326 komasacije na ostalih območjih 4.774 81.158 42 34.312 710 4.956 1.453 10.317 2.611 19.039 2 19.111 324.887 43 | 140.112 | 2.587 18.524 | 6.226 45.583 10.298 76.005 NEPOKRITE OBVEZNOSTI ZA IZVEDENE KOMASACIJE V LETU 1981 Zap št. Investitor Območje komasacije Celotna komas. Izvršeno do 31. 12. 1982 Neizvršeno Občina ha din ha din ha din i Brežice Krška vas 337 1,777.203 143 750.000 194 1,027.203 2 G. Radgona Lomanoše 128 723.200 80 452.000 48 271.200 3 M. Sobota Bogojina 402 2,043.768 103 521.160 299 1,522.608 4 M. Sobota Tešanovci 575 2,923.300 49 248.480 526 2,674.820 5 Ptuj Pesnica 676 2,217.280 425 1,394.460 251 822.820 6 | Metlika Krasinec 43 264.000 43 - 264.000 7 Trebnje Mirna 46 239.425 34 — 12 239.425 2’ 2.207 10,188.176 877 3,366.100 1.330 6,822.076 NEPOKRITE OBVEZNOSTI IZ LETA 1981 Tabela 3 Investitor Melioracijsko območje Povr. v ha Predračunska vred. projekta Izplačana udel. ZVS/81 1 Nepokriti del. in vest. SRS 3.771 ! 472,293.525 140.623.448 j 202,500.627 OVS Mura 1.434 154.188.977 | 63,520.930 i 90,668.047 ABC Pomurka Kanovci 61 8,988.516 3,050.000 5,938.516 KG Rakičan Ujret II. 80 11,591.978 4,000.000 7,591.978 Borosnjak 80 5,333.867 1,600.160 3.733.707 Zitkovci 105 10,948.545 5,250.000 5,698.545 Motvarjevci 114 . 18,649.331 5,700.000 12.948.381 Tešanovci Gajič 43 5,024.967 2,150.000 2,874.967 Turško groblje 55 5,916.524 2,750.000 3,166 524 KZ Križevci Turje 250 24,111.000 12,055.000 12,056.000 KG Radgona Apaško polje 205 17,357.761 4,915.770 12,441.991 Lomanoše 130 13,033.545 6.500.000 6.533.545 Slaptinci 197 19,409.127 9,850.000 9,559.127 KZ Panonka Hodoš Krplivnik 114 13,176.007 5,700.000 7,476.007 Gruba pri Gorici 648.759 — 648.759 OVS Drava 1.039 101,613.528 18,450.000 29,029.528 Slovin Ormož Sejanska dolina 310 77,334.000 18,450.000 4,750.000 KK Sl. Bistrica Ob Ložnici in Bistrici 729 24,279.528 — 24,279.528 Savinja-Sotla 830 156,438.619 39,531.852 51,886.705 Hmezad 2alec Zovnek, Polzela, Slati- na, Mlinarica, Žepina 273 20,430.658 3,000.000 17,430.658 KZ Savinjska dol. Ob Boljski, Gomilsko 165 12.274.121 5,000.000 1,137.060 KZ Šmarje pri J. Imeno polje 205 23,249.537 6,281.853 16,967.684 KZ Šentjur Drameljska d. 182 23,150.303 | 6,800,000 16,350.203 Investitor Melioracijsko območje Pobi. Vtoa Predračunska vred. projekta Izplačana udel. ZVS/81 Nepokriti del. inlgst. | OVS Dolenjska 95 15,240.230 4,750.000 10,490.230 j AK Krško • Lokavec 95 15,240.230 4,750.000 10,490.230 j OVS Gorenjska M8 23,843.888 5,400.000 13,080.000 j KZK Kranj Brnik 168 33,843.889 5,400.000 13,080.000 j OVS Ljubljana 205 16^967.782 3,570.665 7,397.117 KZ Dobrepolje Ratika 30 2,041.118 — 2,041.118 KZ Ljubljana Ob Dobrunjščici 175 8,926.664 3,570.665 5,355.999 Skupaj nepokritih investicij iz leta 1981 je od strani bank (premostitveni krediti za leto 1981) in ZVSS 202,500.627. ZVSS ni izpolnila svojih obvez iz leta 1981 zaradi pomanjkanja sredstev za naslednje projekte: Se-janska dolina (4,750.000 din), Graha pri Gorici 324.379), Apaško polje (3,763.110). Zepina, Zovrek Slatina, Mlinarica (3,803.409), Ob Boljski-Gomilsko (1,137.060), Imeno polje (3,968.147), Drameljska dolina (2,300.000), Brnik (3,000.000) in Ratika (1,020.560), kar znaša skupaj 24,066.655 din. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI LJUBLJANA 1696. ji Na podlagi 8. člena zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80), 13. člena pravilnika o določanju imen naselij in ulic ter o označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 11/80) ter 54. in 91. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina mesta Ljubljane na 5. seji zbora občin dne 7. oktobra 1982 sprejela ODLOK o združitvi naselij na območju ljubljanskih občin z naseljem Ljubljana 1. člen V občini' Ljubljana Moste-Polje se združijo z naseljem Ljubljana naslednja naselja: Bizovik, Dobru-nje. Fužine, Hrastje, Jarše, Obrije, Polje, Slape, Sne-berje, Sostro, Spodnja Hrušica, Spodnja Zadobrova, Spodnji Kašelj, Studenec, Šmartno ob Savi, Vevče, Zadvor, Zalog, Zavoglje, Zgornja Hrušica, Zgornja Zadobrova, Zgornji Kašelj. 2 člen V občini Ljubljana Vič-Rudnik se združita z naseljem Ljubljana naselje Kozarje in naselje Podutik. 3. Člen Z;združitvijo prenehajo obstojati naselja s L. In 2. člena tega odloka kot samostojna naselja ih se v njih uvede enotni ulični sistem usklajen z naseljem Ljubljana. 4. člen Mestna geodetska uprava Ljubljana izvede spremembe po tem odloku v seznamu vseh uradno imenovanih naselij, cest, ulic in trgov na območju mesta Ljubljane. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 015-1/82 Ljubljana, dne 7. oktobra 1982. Predsednica Skupščine mesta Ljubljane- Tina Tomlje L r. 1697. Na podlagi 9. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 5/82), 4. tol 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77, 30/78 in 23/81) ter 61. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina mesta Ljubljane na 5. seji zbora združenega dela dne 7. oktobra 1982 in na 5. seji zbora občin dne 7. oktobra 1982 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o ureditvi cestnega prometa v Ljubljani 1. člen V odloku o ureditvi cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 1/81) se 5. člen odloka spremeni in glasi: »Promet z vozili na posebnih prometnih površinah za pešče je dovoljen samo za stanovalce, ki imajo 'stalno prebivališče na" tem območju, za uporabnike vozil organizacij združenega dela, ki imajo sedež na tem območju s posebnim dovoljenjem, ki ga izda Mestni komite za komunalno gospodarstvo, promet in zveze. Med vožnjo na posebnih prometnih površinah za pešce mora biti dovoljenje na vetrobranskem steklu vozila. Dovoz in odvoz blaga (dostava, gradbena in obrtniška dela, itd) s tovornimi motornimi vozili ter promet z vozili komunalnih služb na površinah iz prejšnjega odstavka je dovoljen samo v času od 20.30 do 7.30. Promet izven tega časa lahko dovoli Mestni komite za komunalno gospodarstvo, promet in zveze, ki v posebnem dovoljenju določi tudi pogoje. Izven časa iz prejšnjega odstavka je dovoljen promet na posebnih prometnih površinah za pešce, vozilom organov za notranje zadeve, vozilom prve pomoči, vozilom gasilskih služb na nujni vožnji, vozilom PTT služb na službeni vožnji, vozilom avto-taksi službe in vozilom za nujne intervencije komunalnih služb.« 2. člen — Besedilo 6. člena se spremeni tako, da se glasi: »Stanovalci in uporabniki vozil organizacij združenega dela iz prvega odstavka 5. člena ne smejo ustavljati in parkirati na posebnih prometnih površinah namenjenih pešcem. Prepoved ustavljanja in parkiranja ne velja za zdravstvene delavce, ki obiskujejo bolnike ali nudijo pomoč ponesrečencem in invalidne voznike, ki imajo pravico uporabljati posebni mak.« 3. člen Besedilo drugega odstavka 13. Sena se spremeni tako, da se glasi: »Parkirne površine iz prejšnjega odstavka določi Mestni komite ža komunalno gospodarstvo, promet in zveze z odločbo.« 4. flep Besedilo 17. člena se spremeni tako, da se glasi: »Za parkiranje motornih vozil na površinah, kjer je patkiranje nadzorovano in na površinah, kjer je parkiranje urejeno z javnimi parkirnimi urami, mora voznik plačati parkirnino. Cas parkiranja in višina parkirnine sta označena na dopolnilni tabli prometnega znaka. Višino parkirnine oblikuje pristojna komunalna skupnost v skladu z zakonom o komunalnih dejavnostih. i Zdravstveni delavci, ki oblikujejo bolnike ali nudijo pomoč ponesrečencem in invalidni vozniki, ki imajo pravico uporabljati posebni znak, vozila organov za notranje zadeve, JLA, teritorialne obrambe, vozila prve pomoči, PTT služb na službenih vožnjah in vozila za nujne intervencije komunalnih služb, so oproščeni plačila parkirnine. Nadzor nad ustavljenimi in parkirnimi vozili na parkirnih prostorih, kjer je parkiranje časovno omejeno in na drugih parkirnih površinah izven ceste in na cestah in ulicah v naseljih, opravljajo tudi komunalni nadzorniki in v zvezi s tem izvajajo ukrepe določene z zakonom o varnosti cestnega prometa in s tem odlokom.« 5. člen Besedilo 20. člena se spremeni' tako, da se glasi: »Postajališča medkrajevnega in primestnega avtobusnega prometa na cesti zunaj naselja ter na delu magistralne ceste v naselju morajo biti izven vozišča, ponoči osvetljena ter označena s predpisanimi prometnimi znaki in postajališčno tablo z oznako Unij in voznim redom.« 6. člen Besedilo 27. člena se spremeni tako, da se glasi: »Na predlog krajevnih skupnosti ali izvršnega sveta občinske skupščine lahko Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane omeji hitrost na posameznih območjih mesta na manj kot 60 km na uro. Ne glede na prvi odstavek tega člena sne Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane dovoliti s prometnim znakom vožnjo tudi z večjo hitrostjo od 60 km na uro na cesti na posameznih območjih mesta, če njeni prometno-tehnični elementi to dopuščajo.« 7. člen Besedilo 38. člena se spremeni tako, da se glasi: »Ge najde pooblaščena uradna oseba organa za notranje zadeve vozilo parkirano tako, da pomeni to neposredno nevarnost ali oviro za promet, odredi, da se odstrani s • ceste ali druge prometne površine na stroške lastnika oziroma imetnika pravice uporabe vozil«.« 8. člen Besedilo 44. člena se spremeni tako, da se glasi: »Z denarno kaznijo 100 din se kaznuje za prekršek: 1. kdor ravna v nasprotju s prvim odstavkom 17. člena, 2. kdor pušča kolesa ali kolesa z motorjem v nasprotju z določili 26. člena,« 9. člen Besedilo 45. člena se spremeni in se glasi: »Z denarno kaznijo 200 din se kaznuje za prekršek: 1. voznik kolesa ali kolesa z motorjem, ki ravna v nasprotju z določili 3. člena, 2. kdor ravna v nasprotju z določilom 5. člena, 3. stanovalec in uporabnik vozila organizacije združenega dela, ki pusti vozilo v nasprotju z določilom 6. člena, 4. kdor pri nakladanju ih razkladanju blaga ovira promet (3. odstavek 28. člena).« 10. člen Za 45. členom se doda nov 45.a člen, ki se glasi: »Z denarno kaznijo 300 din se kaznuje za prekršek, kdor ne upošteva znakov pionirske prometne službe (43. člen).« 11. člen Z denarno kaznijo od 500 do 10.000 dinarjev se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz 2. točke 45. člena in 2., 3., 6. in 8. točke 47. člena tega odloka kot prevoznik. 12. člen Za 50. členom se doda nov 50.a člen, ki se glasi: »Dokler parkirnine ne oblikuje pristojna komunalna skupnost v skladu z zakonom o komunalnih dejavnostih, določa višino parkirnine organizacija združenega dela, ki opravlja komunalne storitve na območju mesta Ljubljane, v soglasju s skupnostjo za cene mesta Ljubljane.« 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 34-3/80 Ljubljana, dne 7. oktobra 1982. Predsednica Skupščine mesta Ljubljane Tina Tomlje 1. r. 1698. Na podlagi 61. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in 25. člena dogovora o enotnih pogojih in merilih za pridobitev pravic do denarnih pomoči otrokom v občini Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 13/81 in 10/82) v soglasju skupščin občinskih skupnosti otroškega varstva ljubljanskih občin' je skupščina Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana na seji zbora uporabnikov in na seji zbora izvajalcev dne 12. oktobra 1982 sprejela ♦ SKLEP o povečanju višine denarne pomoči otrokom v občini Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Mo-ste-Polje, Ljubljana Siska in Ljubljana Vič-Rudnik 1 Denarna pomoč otrokom delavcev in drugim delovnim ljudem se poveča za: — 200 dih mesečno in je 1.400 din mesečno za otroka, ki je upravičen do denarne pomoči po točki 2/a sklepa o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči otrokom v letu 1982 (Uradni list SRS, št. 10/82 in 22/82); — 350 din mesečno in je 1.200 din mesečno za otroka, ki je upravičen do denarne pomoči po točki 2/b sklepa o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči otrokom v letu 1982; — 400 din mesečno in je 1.000 din mesečno za otroka, ki je upravičen do denarne pomoči po točki 2/c sklepa o dohodkovnih pogojih in višini denarne pomoči otrokom v letu 1982. 2 Denarna pomoč otrokom kmečkih in drugih družin se poveča za: — 400 din mesečno in je 1.000 din mesečno za otroka iz kmečke ali druge družine, ki je upravičen do denarne pomoči po 3. točki sklepa o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči otrokom v letu 1982. 3 Povečana denarna pomoč se poveča za: — 550 din mesečno in je 1.000 din mesečno za težje telesno ali duševno prizadetega otroka, ki je upravičen do povečane denarne pomoči po prvi alinei 6. točke sklepa o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči otrokom v letu 1982; — 200 din mesečno in je 500 din mesečno za otroka edinega hranilca, ki je upravičen do povečane denarne pomoči po drugi alinei 6. točke sklepa o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči otrokom v letu 1982. 4 Povečanje denarne pomoči po 1., 2. in 3. točki tega sklepa velja tudi za otroke delavcev in delovnih ljudi ter kmečkih ih drugih družin, ki prejemajo denarno pomoč in povečano denarno pomoč po sklepu komisije, za uveljavljanje pravic do nadomestil in denarnih pomoči občinske skupnosti otroškega varstva, ne glede na dohodkovne pogoje, ker je ugotovljeno, da je družina v težjem socialnem položaju. Znesek denarne pomoči otrokom upravičencev iz prejšnjega odstavka se poveča v zneskih določenih v 1., 2. in 3. točki tega sklepa. Otrokom upravičencev, ki prejemajo denarno pomoč po sklepu komisije za uveljavljanje nadomestil in denarnih pomoči Mestne skupnosti otroškega varstva v višjem znesku kot je določeno v sklepu o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči otrokom v letu 1982 (Uradni list SRS, št. 10/82) se denarna pomoč ne poveča. 5 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. novembra 1982 dalje. Št. 19/276-37 Ljubljana, dne 12. oktobra 1982. Predsednica skupščine Občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Bežigrad Nada Slatner L r. Predsednik skupščine Občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Center Tomaž Tomažin 1, r. Predsednik skupščine Občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Moste-Polje Danilo Jurca 1. r. Predsednik skupščine Občinske skupnosti .otroškega varstva Ljubljana Šiška Marjan Tavčar 1. r. Predsednica skupščine Občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Vič-Rudnik Maja Strehovec 1. r. Predsednik skupščine Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana Mirko Damjan I. r. CERKNICA 1699. Uresničujoč‘določila ustave SR Slovenije, resolucije o osnovah kadrovske 'politike v SR Sloveniji, določila zakona o združenem delu, določila družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji, dogovora o osnovah družbenega plana razvoja občine Cerknica in načel: — da so delovni ljudje in občani poglavitni dejavnik proizvajalnih sil in nosilci' kadrovske politike, — da je kadrovska politika integralni del družbenega razvoja, — da je cilj kadrovske politike razvoj človeka v svobodno socialistično osebnost, ki ustrezno svojim sposobnostim ih pridobljenemu znanju sodeluje 'pri ustvarjanju, delitvi in uporabi ustvarjenih dobrin socialistične samoupravne družbe, — da je potrebno Kadrovsko politiko opredeliti kot celovito, strokovno organizirano in sistematično usmerjanje razvoja, razporejanja in napredovanja kadrov v skladu z usmeritvami družbenopolitičnih organizacij in s saiftoupravnimi normami, sprejemamo: — Temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti, — Skupščina občine Cerknica, — Občinska konferenca ZKS Cerknica, - — Občinska konferenca SZDL Cerknica, / — Občinski svet ZSS Cerknica, — Občinski odbor ZZB NOV Cerknica, — Občinska konferenca ZSMS Cerknica, — samoupravne interesne skupnosti občine Cerknica DRUŽBENI DOGOVOR o osnovah kadrovske politike v občini Cerknica I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Delovni ljudje in občani, organizirani v TOZD, drugih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih, SIS, družbenopolitičnih organizacijah in občinski skupščini (v nadaljnjem besedilu: »udeleženci«) se s tem družbenim dogovorom dogovorimo o enotnih načelih in merilih pri oblikovanju demokratične, načrtne in dolgoročne kadrovske politike ter o postopkih za njeno uresničevanje. 2. člen S tem dogovorom udeleženci rešujejo predvsem: — osnovna izhodišča za oblikovanje razvidov del in nalog, — načrtovanje kadrov, — poklicno usmerjanje i'n izobraževanje, — zaposlovanje, razporejanje in napredovanje delavcev, . , ' — družbena priznanja, — kadrovanje za opravljanje najodgovornejših nalog in funkcij, — odgovornost udeležencev za izvajanje družbenega dogovora, — prehodne in končne določbe. 3. člen Udeleženci zagotavljamo vsestransko, pravočasno in objektivno obveščanje vseh delovnih ljudi in občanov, da lahko ustvarjalno sodelujejo pri oblikovanju samoupravnih odločitev na področju kadrovske politike. Prav tako udeleženci preprečujemo neodgovorno ravnanje in nastajanje negativnih pojavov v kadrovski politiki. 4. Sen Kadrovsko službo pri SO Cerknica bomo organizirali tako, da bo ustvarjalno sodelovala pri oblikovanju kadrovske politike v občini. Skupno s strokovno službo skupnosti za zaposlovanje bo nudila strokovno pomoč kadrovskim službam v TOZD in drugih samoupravnih organizacijah. 5. člen Kadrovsko politiko bomo udeleženci uresničevali preko tako organiziranih kadrovskih služb pri skupščini občine, v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih, da bodo sposobne odgovorno ih strokovno opravljati naloge s področja kadrovske politike v skladu s tem dogovorom in svojimi samoupravnimi splošnimi akti. II. OSNOVNA IZHODIŠČA ZA OBLIKOVANJE DEL Hi NALOG 6. člen Udeleženci oomo izdelali razvide del ih nalog, Jti bodo realna osnova zac — racionalno ih smotrno delitev dela, — načrtovanje potreb po kadrih, — izobraževanje ter strokovno izpopolnjevanj e kadrov, — izbiro, zaposlovanje in razporejanje delavcev, — izvajanje varstva pri delu ter — ureditev drugih organizacijskih in kadrovskih postopkov. . 7. člen Razvid del ki nalog je samostojen organizacijski samoupravni splošni akt. 8. člen Določanje razvida del in nalog je trajna naloga, zato ga je potrebno neprestano usklajevati in dopolnjevati glede na ekonomsko organizacijski ih znanstveno tehnični razvoj organizacije dela, poslovanja in gospodarjenja. 9. člen Pri izdelavi razvidov del oziroma nalog bomo udeleženci objektivno določili stopnjo ki smer strokovne izobrazbe oziroma z delom pridobljeno delovno zmožnost, delovne izkušnje in druge posebne pogoje za opravljanje posameznih del oziroma nalog. 10. člen Za opravljanje najodgovornejših del in nalog, del in- nalog individuanih poslovodnih organov ter delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, zahtevane delovne izkušnje ne smejo presegati pet let, razen če ni z zakonom drugače določeno. 11. člen Udeleženci bomo v svojih samoupravnih splošnih aktih opredelili dela oziroma naloge, ki se lahko opravljajo na podlagi pogodbe o delu. Udeleženci soglašamo, da bomo za delo po po-, godbi o delu sprejemali že upokojene osebe le v primeru, če bo pristojna skupnost za zaposlovanje ugotovila, da ni nezaposlenih oziroma delno zaposlenih oseb, ki izpopolnjujejo pogoje glede strokovne izobrazbe oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh deL Udeleženci se zavezujemo, da bomo v samoupravnih splošnih aktih opredelili naloge tudi s stališča psihofizičnih zahtev in omogočili zaposlovanje invalidov. Ul. NAČRTOVANJE KADROV 13. člen Udeleženci se zavzemamo, da bodo dolgoročni, srednjeročni in kratkoročni družbeni pismi obsegali tudi kadrovske načrte, izdelane na podlagi poenotenih in družbeno potrjenih metod in postopkov ter konkretne ukrepe za njihovo izvajanje. 14. člen Udeleženci dogovora se zavezujemo, da bodo načrti kadrovskih potreb obsegali: a) kadrovske potrebe glede na tekoče in razvojne naloge TOZD,- b) program predvidene zagotovitve potrebnih kadrov. m. c) program stalnega in dopolnilnega strokovnega, družbenopolitičnega in splošnega izobraževanja kadrov, č) program štipendiranja in program sprejemanja ter usposabljanja pripravnikov, d) program urejanja stanovanjskih razmer ter drugih vprašanj družbenega standarda v skladu s samoupravnim sporazumom o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev, e) program dejavnosti in ukrepov za razvoj inovacijskih dejavnosti, f) program evidentiranja in priprave možnih kandidatov za opravljanje odgovornih družbenih nalog na vseh ravneh za potrebe v občini, republiki, federaciji' in na področju mednarodnih odnosov v tujini. 15. člen Ker so kadrovski načrti osnova za programiranje usmerjenega izobraževanja, bodo udeleženci realno in strokovno načrtovali potrebe po kadrih. 16. člen Udeleženci smo se dogovorili, da bodo kadrovske službe izvajale predvsem tele naloge: -.— načrtovanje kadrovskih potreb in njihovo sistematično pridobivanje, — spremljanje razvoja in uspešnosti kadrov ter predlaganje napredovanja in razporejanja kadrov, — programiranje in izvajanje dopolnilnega in stalnega strokovnega, družbenoekonomskega in splošnega izobraževanja, -r- priprava samoupravnih aktov, ki urejajo delovna razmerja, varstvo pri delu in zaščito zdravja zaposlenih ter živi jenske, kulturne in socialne razmere, — zagotavljanje pravočasne in celotne obveščenosti zaposlenih, - izpopolnjevanje kadrovsko informacijskega sistema. Udeleženci se zavezujemo, da bomo kadrovsko evidenco, kot del kadrovsko informacijskega sistema vodili ažurno in dosledno. 1 17. Sen Letni plan kadrov bomo izdelali najkasneje do 31. 12. vsako leto ter ga dostavili odboru za spremljanje družbenega dogovora. 18. člen Udeleženci bomo načrtno spodbujali inovacijsko in raziskovalno dejavnost in jo urejali s samoupravnimi akti v skladu z razvojnimi, načrti ih usmeritvami občinske raziskovalne skupnosti. 19. člen Udeleženci bomo v pravilnikih o delitvi osebnih dohodkov uredili spodbuden sistem nagrajevanja inovacij, tehničnih izboljšav ter racionalizacij; IV. POKLICNO USMERJANJE IN IZOBRAŽEVANJE 20. Sen Udeleženci bomo omogočili razvijanje preklicnega usmerjanja kot sistematične strokovne in družbene pomoči mladim 'in odraslim pri oblikovanju in usklajevanju interesov, želja in sposobnosti s potrebami združenega dela. Nosilci poklicnega usmerjanja so: Skupnost za zaposlovanje, pedagoški delavci, kadrovske službe v TOZD ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Njihovo delo koordinira skupnost za zaposlovanje. 21. Sen Skupnost za zapreslovanje bo v procesu poklicnega svetovanja usmerjala učence skladno z njihovimi spre-sobnostmi in prizadevanji ter družbenimi potrebami. 22. Sen Skupnost za zaposlovanje bo skrbela za usklajevanje štipendiranja iz združenih sredstev s kadrovskimi pretrebami občine, za preusmerjanje štipendij iz združenih sredstev v kadrovsko štipendiranje ter za zaposlovanje štipendistov. 23. člen Pedagoški delavci bodo elemente poklicnega usmerjanja vključevali v vzgojno izobraževalni proces. Sole bodo omogočale akcije poklicnega usmerjanja zunanjim čimteljehn (skupnosti za zapreslovanje, družbenopolitičnim organizacijam, kadrovskim službam iz OZD itd.). 24. člen Kadrovske službe OZD bodo spreročale skupnosti za zaposlovanje svoje kadrovske potrebe ter pretrebe pio štipendistih, da bo ta -lahko seznanjala z njimi učence in starše pred Izbiro poklica. Dodatno se bodo vključevale v poklicno usmerjanje zlasti na področju manjkajočih poklicev. 25. člen Udeleženci bodo skrbeli za! nenehno dviganje izobrazbene ravni vseh delavcev v skladu s potrebami in možnostmi združenega dela ter omogočili izobraževanje ob delu in iz dela. 26. člen Udeleženci se sprerazumemo, da bomo na nivoju občine združevali načrtovane potrebe izobraževanja. Koordinator ih organizator načrtov usmerjenega izobraževanja bo občinska izobraževalna skupnost v sodelovanju s strokovno službo skupnosti za zapreslovanje. 27. člen Na predlagi plana potreb po kadrih bomo udeleženci vsako leto sprejeli plan štipendiranja, v katerem bomo upoštevali tudi izobraževanje ob delu in iz dela. Udeleženci se obvezujemo, da bomo razpisali toliko štipendij, kolikor jih predvideva letni plan. 28. člen Udeleženci se bomo zavzemali, da bo štipendiranje postalo del sistema usmerjenega izobraževanja ter oblika izenačevanja materialnih možnosti za šolanje. Dosledno bomo izvajali družbeni dogovor o štipendijski prelitiM v SR Sloveniji ter samoupravni sporazum o štipendiranju v občini Cerknica. 29. člen Udeleženci se zavezujemo, da bomo vse svoje delavce, ki' nimajo končane osnovne šole in še nimajo 40 let, spodbujali in jim omogočali, da jo končajo. 30. člen Udeleženci bomo omogočali študij ob delu in iz dela na vseh stopnjah usmerjenega izobraževanja delavcem, ki so bili pri dosedanjem delu uspešni ter prizadevni in če je to v skladu s kadrovskimi potrebami v organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti. Udeleženci sklenejo z delavcem, ki' se izobražuje ob delu oziroma iz dela ustrezno pogodbo oziroma dogovor v pismeni obliki, v katerem natančneje določijo pravice in ob vernosti delavca in organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti. 31. člen Delavcem, ki se izobražujejo v skladu s kadrovskimi potrebami na vseh stopnjah usmerjenega izobraževanja, bo organizacija združenega dela povrnila stroške šolanja (potne stroške, šolnino, učne pripomočke) in odobrila študijski dopust za prvo opravljanje vsakega izpita ter največ 25 dni za zaključni Izpit. 32. člen Delavci, ki se izobražujejo ob delu mimo potreb organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti, v kateri delajo, udeleženci ne bomo ovirali pri opravljanju študijskih obveznosti. Se to ne bo motilo delovnega procesa oziroma normalnega dela. 33. člen Udeleženci bomo v samoupravnih splošnih aktih opredelili, do kdaj morajo pridobiti ustrezno izobrazbo’ delavci, ki nimajo ustrezne izobrazbe niti z delom pridobljene delovne zmožnosti. Z delom, pridobljeno delovno zmožnost delavca ugotavlja strokovna komisija, ki jo imenuje delavski svet TOZD za vsak primer posebej. Postopek in kriterije za ugotavljanje z delom pridobljene delovne zmožnosti bomo določili v samoupravnih splošnih aktih. 34. člen Udeleženci bomo sistematično pošiljali v družbeno dogovorjene oblike izobraževanja in usposabljanja vse kadre, ki opravljajo najodgovornejše naloge in funkcije, kakor tudi tiste, ki smo jih evidentirali za prevzem najodgovornejših funkcij. 35. člen Ustrezna strokovna služba (kadrovska služba) bo spremljala uspešnost izobraževanja in usposabljanja vseh delavcev. Ustrezni samoupravni organ udeleženca bo najmanj enkrat letno obravnaval problematiko izobraževanja in usposabljanja 36. člen Udeleženci se zavedamo, da je družbenopolitično izobraževanje enakovredno drugim oblikam strokovnega izobraževanja, kar bomo zagotovili z ustvarjanjem ustreznih pogojev in oblikovanjem finančnih sredstev. Družbenopolitične organizacije, organizacije združenega dela, delovne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti ter klub samoupravljalcev bomo organizirali družbenopolitično usposabljanje samoupravljalcev. Predvsem pa bomo skrbeli za Izmenjavo in posploševanje samoupravi)alskih izkušenj iz prakse za prakso samoupravljalcev in dvigali nivo njihove usposobljenosti V. ZAPOSLOVANJE, RAZPOREJANJE IN NAPREDOVANJE KADROV 37. člen Udeleženci bomo z oglasom oziroma javnim razpisom objavljali prosta dela in naloge ter zagotovili organizirano uvajanje izbranih delavcev za opravljanje del in nalog. Pri izbiri in razporejanju delavcev na dela oziroma naloge bomo enako vrednotili in upoštevali strokovno izobrazbo in z delom pridobljeno delovno zmožnost. Organizacije združenega dela, temeljne organizacije ih delovne skupnosti, ki v samoupravnih splošnih aktih nimajo določenih postopkov, načinov oziroma kriterijev za ugotavljanje z delom pridobljene delovne zmožnosti, ne smejo v razpisih in objavah del oziroma nalog poleg strokovne izobrazbe alternativno zahtevati z delom pridobljeno delovno zmožnost, 38. člen Pripravniško delo mora postati sestavni del kadrovanja v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. Udeleženci se zavezujemo, da bomo v skladu s kadrovskim načrtom vsako leto do 31. decembra izdelali program sprejemanja pripravnikov. Program z obrazložitvijo bomo poslali' takoj po sprejetju skupščini občine ter skupnosti za zaposlovanje. 39. člen Udeleženci se zavezujemo, da bomo pripravništvo uredili z ustreznimi samoupravnimi akti. Vsem pripravnikom bomo zagotovili strokovno, kvalitetno in humano mentorstvo ter uredili nagrajevanje mentorjev. 40. člen Udeleženci bomo omogočali svojim delavcem, ki so postali invalidi zaradi bolezni, ali poklicnega obolenja, da bodo še naprej ostali v organizaciji' združenega dela oziroma delovni skupnosti. Razporedili jih bomo k delom in nalogam, ki najbo}] ustrezajo njihovim zmožnostim in jih po potrebi za ta dela tudi usposobili. 41. člen Starejšim delavcem, ki ne morejo več uspešno opravljati določenih del in nalog, bomo zagotavljali socialno varnost s tem, da jim bomo omogočili opravljali lažja oziroma manj zahtevna dela ter jim zagotovili tak osebni dohodek kot so ga imeli pred razporeditvijo na manj zahtevno delo. 42. člen Udeleženci si bomo prizadevali, da bomo z izpolnjevanjem nagrajevanja po delu, z moralnimi priznanji ter uspešnim urejanjem socialnih razmer in medsebojnih razmerij zmanjšali fluktuacijo kadrov. Istočasno se obvezujemo, da ne bomo nelojalno konkurirali pri pridobivanju kadrov. VI. DRUŽBENA PRIZNANJA 43. člen Udeleženci dogovora si bomo prizadevali, da bo postala politika odlikovanj SFRJ in drugih družbenih priznanj sestavni del kadrovske politike ter se zavzemali za podeljevanje družbenih priznanj zaslužnim delovnim ljudem in občanom. 43.a člen Udeleženci dogovora bomo spremljali delo in aktivnost delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in skupnosti ter pravočasno in ustrezno oblikovali pobude za odlikovanja in družbena priznanja. Zavzemali se bomo za svečano izročanje odlikovanj, ki ga praviloma opravi predsednik skupščine občine ter primerno obveščali javnost o podeljenih odlikovanjih in družbenih priznanjih. VII. KADROVANJE ZA OPRAVLJANJE NAJODGOVORNEJŠIH NALOG IN FUNKCIJ 44. člen ' Udeleženci bomo pri kadrovanju in izbiri poslovodnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ter drugih delavcev, ki opravljajo najodgovornejše naloge in funkcije v družbenopolitični skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih interesnih skupnostih, pravosodnih organih in na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. dosledno uveljavljali načelo demokratičnosti in javnosti, upoštevali celovitost njihovih strokovnih znanj, osebnostnih kvalitet, organizacijskih sposobnosti ter sposobnosti za razvijanje socialističnih samoupravnih odnosov. 45. člen Udeleženci dogovora upoštevamo pri izbiri kadrov iz 44. člena tega dogovora, . da kandidati izpolnjujejo naslednje kriterije: — s svojim delom izpričujejo opredeljenost za socializem, — ustvarjalno razvijajo samoupravne družbenoekonomske odnose na podlagi ustave in zakona o združenem delu in poglabljajo odločujoči vpliv delavskega razreda v družbi, — uveljavljajo pridobitev NOB in socialistične revolucije, koncept splošne ljudske obrambe in druž- T bene samozaščite, krepijo bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti ter politiko miroljubne koeksistence in enakopravnega sodelovanja držav in narodov, , — dokazujejo svoje sposobnosti in znanje ter ustvarjalno zavzetost pri graditvi socialističnega samoupravnega sistema, pri kolektivnem delu, pri kolektivnem vodenju in da se zavedajo odgovornosti za opravljanje svojih nalog, da so zgledni in uspešni delavci in občani ter da v svojem delovnem in življenjskem okolju uživajo ugled in zaupanje, — odgovorno izpolnjujejo sprejete delovne $n družbene naloge. 46. člen Udeleženci dogovora se zavzemamo za to, da bodo načela in merila kadrovanja iz 44. in 45. člena opredeljena v samoupravnih splošnih aktih udeležencev dogovora. Pri izbiri kadrov iz 44. člena bomo pravočasno seznanjali vse, ki sodelujejo v postopku predlaganja možnih kandidatov. 47. Člen Kadrovanje in izbiro kadrov za najodgovornejša dela in funkcije bomo obravnavali in- usklajevali v okviru koordinacijskega kadrovskega odbora pri OK SZDL Cerknica. Udeleženci bomo koordinacijski kadrovski odbor obvestili o razpisnih pogojih, prijavam na razpis pa priložili ustrezne podatke o kandidatih. 48. člen Predstavnike družbene skupnosti v razpisnih komisijah imenuje komisija za kadrovsko politiko SO Cerknica z liste kandidatov, ki so jo sprejeli zbori občinske skupščine. Komisijo za kadrovsko politiko je treba obvestiti o začetku razpisnega postopka, da lahko pravočasno imenuje predstavnike družbene skupnosti v razpisno komisijo. 49. člen Udeleženci soglašamo, da na dela in naloge poslovodnih organov ter delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ne bomo imenovali že upokojenih oseb oziroma oseb, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, razen če to narekuje širši družbeni interes. 50. člen Udeleženci si bomo prizadevali za uveljavitev kolektivnega dela, odločanja in kolektivne odgovornosti slehernega z namenom, da utrdimo in izboljšamo samoupravni položaj delavcev in drugih delovnih ljudi v družbenoekonomskih in političnih odnosih. 51; člen Udeleženci bomo ob reelekciji poslovodnih organov ter delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi analizirali uresničevanje poslovne politike v pretekli mandatni dobi, ugotavljali, če se izpopolnjujejo in usposabljajo v skladu s predpisi in če izpolnjujejo kriterije, ki so določeni v 45. členu tega dogovora. Analize bodo prikazale predvsem uresničevanje letnih razvojnih programov, srednjeročnega ter 'dolgoročnega razvojnega programa, razvoj samoupravnih odnosov, ustvarjanje dohodka, izboljšanje kadrovske strukture in razvoj kadrov, rast življenjske ravni zaposlenih, medsebojne odnose, socialno varnost itd. 52. člen Udeleženci bomo v praksi uveljavili spremljanje uspešnosti dela poslovodnih organov in drugih delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Samoupravni organi so dolžni ob koncu poslovnega leta oceniti uspešnost poslovanja TOZD oziroma OZD v prejšnjem letu in oceniti ali delavci' iz 1. odstavka tega člena uresničujejo sprejete naloge. 53. člen Udeleženci dogovora bomo medsebojno sodelovali pri zadovoljevanju kadrovskih potreb za delo na F>od-ročju pravosodja ter stalno evidentirali kadre za to področje. Pri evidentiranju kandidatov za nosilce družbenih funkcij v pravosodju morajo udeleženci dogovora upoštevati splošna načela in merila kadrovske politike, z zakonom določene pogoje in kriterije ter merila za nosilce družbenih funkcij, ki jih je opredelil koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri predsedstvu RK SZDL. 54. člen Udeleženci bomo stalno evidentirali možne kandidate za delo na področju mednarodnih odnosov. Evidentiranje zajema zlasti: — družbenopolitične in strokovne delavce v organih družbenopolitičnih organizacijah, ki delajo na področju mednarodnih odnosov, — družbenopolitične in druge delavce ter strokovnjake, ki so ali so bili zaposleni na področju mednarodnih odnosov doma ali v tujini, — delavce z visoko, višjo ali srednjo strokovno izobrazbo, Id pri delu kažejo zanimanje in sposobnost za delo na področju mednarodnih odnosov doma ali v tujini. 55. člen Kadrovska služba občine bo vodila evidenco kadrov, ki delajo na področju mednarodnih odnosov v občini in .posebno evidenco o evidentiranih kandidatih. Primernost posameznih evidentiranih kandidatov oceni koordinacijski kadrovski odbor pri OK SZDL. 56. člen Delavci, ki so sklenili delovno razmerje v zveznih organih, v družbenopolitičnih organizacijah v federaciji ali v mednarodnih organizacijah, imajo po poteku mandata pravico do vrnitve v delovno organizacijo, v kateri so bili nazadnje zaposleni. Enako pravite bomo zagotovili tudi zakoncem teh delavcev. Prav tako imajo voljeni in imenovani funkcionarji občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij po poteku mandata pravico do vrnitve v delovno organizacijo,, kjer so bili nazadnje zaposleni. Pogoje in kriterije za primere iz 1. in 2. odstavka tega člena bomo udeleženci opredelili v svojih samoupravnih splošnih aktih. VIII. ODGOVORNOST UDELEŽENCEV ZA IZVAJANJE DRUŽBENEGA DOGOVORA 57. člen Udeleženci dogovora smo odgovorni za izvajanje vseh nalog dogovora, spremljanje izvajanja ih javno obveščanje o izvajanju nalog. 58. člen Pristojni samoupravni organi udeležencev bodo najmanj enkrat letno obravnavali, kako izpolnjujejo svoje naloge s področja kadrovske politike. Udeleženci smo družbenopolitično odgovorni, Se se ne ravnamo po določilih tega dogovora. 59. člen Udeleženci se obvezujemo, da bomo uskladili samoupravne splošne akte z določili družbenega dogovora v roku šestih mesecev po podpisu tega dogovora. 60. člen Za spremljanje izvajanja tega dogovora ustanovimo udeleženci odbor za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o osnovah kadrovske politike v občini Cerknica. Kriterije in merila za sestavo odbora določi komisija za kadrovsko politiko pri Skupščini občine Cerknica. 61. člen Odbor iz 60. člena ima predvsem te naloge: — spremlja izvajanje družbenega dogovora in v ta namen zahteva od udeležencev ustrezne podatke. enkrat letno poroča skupščini občine o ugotovljenem stanju, — sprejema predloge podpisnikov za spremembe in dopolnitve družbenega dogovora. O vsakem predlogu je dolžan sprejeti stališče in ga predložiti predlagatelju najpozneje v 60 dneh od prejema predloga, — pripravlja osnutke sprememb in dopolnitev tega dogovora ter jih predlaga v obravnavo podpisnikom, — daje pojasnila in obrazložitve v zvezi z določili družbenega dogovora. 62. člen Strokovna, tehnična in administrativna opravila odbora opravlja kadrovska služba Skupščine občine Cerknica. 63. člen Udeleženci prevzemamo medsebojno obveznost in odgovornost za uresničevanje dogovora. Kršitve družbenega dogovora ugotavlja odbor za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o osnovah kadrovske politike. Z ugotovitvami seznani samoupravni organ udeleženca v TOZD. Ta mora v roku 30 dni razpravljati o kršitvah dogoyora, ukrepati in zagotoviti dosledno izvajanje in spoštovanje določil tega dogovora. O tem obvesti odbor za spremljanje izvajanja družbenega dogovora. 64. člen Če udeležnec ne ravna'v skladu s 63. členom, lahko odbor skliče skupno sejo z ustreznim samoupravnim organom udeleženca, ki krši dogovor. Na seji je treba ugotoviti vzroke, zakaj se ne izpolnjujejo sprejete obveznosti, razpravljati o odgovornosti posameznikov ali organov, posameznih služb in strokovnih delavcev. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 65. člen Do izvolitve novega organa za spremljanje izvajanja družbenega dogovora opravlja te naloge koordinacijski' kadrovski odbor pri OK SZDL. 66. člen K temu družbenemu dogovoru lahko naknadno pristopijo druge zainteresirane organizacije, skupnosti in organi s predložitvijo pismene izjave o pristopu. 67. člen Pobudo za spremembe in dopolnitve družbenega dogovora lahko da vsak udeleženec dogovora. Spremembe in dopolnitve se sprejemajo po istem postopku kot družbeni dogovor. 68. člen Družbeni dogovor je sprejet, ko ga podpiše več kot polovica udeležencev družbenega dogovora in začne veljati, ko se objavi v Uradnem listu SRS. S sprejetjem tega dogovora preneha veljati družbeni dogovor o temeljih kadrovske politike v občini Cerknica (št. 117-1/73-1 z dne 23. januarja 1974). St 117-4/79 Cerknica, dne 6. maja 1981. Udeleženci’ KOČEVJE 1700. / Na podlagi' prvega odstavka 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) ter 164. člena statuta občine Kočevje (Skupščinski dolenjski list, št. 20/74) je Izvršni svet Skupščine občine Kočevje na seji dne 6. julija 1982 sprejel ODREDBO o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Kočevje I 1. Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov pri nakladanju, razkladanju in prekladanju in gonjenju živali, ki se odpravlja iz območja občine in preko državne meje, se določi pri- stojbina: din A. za' kamionske, vagonske, letalske in ladijske pošiljke kopitarjev, parklarjev in žive perutnine: — do 10 ton 348,00 — za vsako nadaljnjo tono pa še po 34,80 B. za kosovne pošiljke: — kopitarjev in odraslega goveda od kom. 52,20 — telet od komada 31,32 — prašičev in drobnice od komada 10,44 — žive perutnine, za vsakih 50 komadov 5,22 — za čebele, za vsakih začetih 10 panjev 62,64 C. za meso kopitarjev in parklarjev od 1 kg — za mesne izdelke 0.17 . — za divjačino — od 1 kg 0,17 — za perutninsko meso — od 1 kg 0,17 — za drobovino od kg . 0,17 — za ribe, rake, polže (tudi žive) od kg 0,17 — za mast od kg 0,037 .---za mleko od litra 0,037 — za mlečne izdelke od kg 0.17 — za jajca cela od komad« 0,025 — za jajčne izdelke od kg ' 0,17 zq druge neimenovane živalske proizvode, surovine in odpadke kamor spadajo: volna, dlaka, preja, čreva, kosti, parklji, kopita, rogovi, kostna moka, mesna. moka, ribja moka, mezdra, tehnična mast, med, loj, cepljenec, slanina, čebelji vosek, kožni odpadki itd. od kg 0.037. Če prijavljena pošiljka, ni pravočasno pripravljena za pregled, veterinarski delavec, ki opravlja veteri-narsko-sanitarni pregled, pa pride ob določeni uri na nakladalno, razkladalno oziroma prekladalno postajo, mora tisti, ki je pregled naročil oziroma napovedal, plačati zamudnino v „ višini 348 din za vsako začeto uro čakanja. 2. Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo oziroma za podaljšanje veljavnost; dovoljenja se določi pristojbina: din — za vsako molznico 140,00 Posestniku, ki ne izdaja mleka v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga daje na drug način v javno po- trošnjo, se poleg določene pristojbine zaračuna še odvzem mleka v takem gospodarstvu in stroške pregleda molznic na tuberkulozo. 3. Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede klavne živine, mesa in mesnih izdelkov v ZKGP Kočevje — TOZD Mesarija, se plača pristojbina za pregled živali in mesa pri razkladanju v klavnici, za pregled živali pred zakolom in za pregled mesa in mesnih izdelkov ter za plačilo stroškov, ki nastajajo pri odvzemu vzorcev za bakteriološke preglede v sumljivih slučajih, z občasnimi pregledi brisov rok, oblek in opreme — v mesečnem znesku, ki zajema bruto OD veterinarskih delavcev, materialne stroške upravne režije in 15 odstotkov prispevka za republiko za zdravstveno varstvo živali. Stroški analiz živil, surovin in odpadkov, zaradi sistemske kontrole ter dokazovanje neoporečnosti živil, surovin ih odpadkov, odvzem in preiskav brisov, preiskav živalskih proizvodov na vsebnost raziduov, pesticidov, težkih kovin, zdravil in drugih toksičnih snovi, bremenijo organizacijo združenega dela, pri kateri se opravlja kontrola. 4. Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede mleka pri obdelavi in predelavi v mlečne izdelke v mlekarni se določi pristojbina v mesečnem znesku, ki zajema polovico bruto OD dipl. veterinarja, materialne stroške, stroške upravne režije in 15 odstotkov prispevka za republiko za zdravstveno varstvo živali. 5. Za veterinarsko-sanitarne preglede divjadi in drugih živil živalskega izvora v gostinskih obratih, na tržnicah, v pakirnicah, hladilnicah, ali pri zasebnikih se določi pristojbina: za vsako začeto uro porabljenega časa za pregled 348 din. 6. Za predpisano veterinarsko napotnico za bolne živali, ki se zaradi klanja odpremljajo v klavnico ter za živali zaklane v sili se določi pristojbina v znesku 106 din. Če se pregled opravlja izven rednega delovnega časa — na dah nedelje in državnega praznika ali v nočnem času od 22. :do 5. ure, se pristojbina oziroma zamudnina poveča, za 50 odstotkov. II . 'j Pristojbino za opravljeni veterinarsko-Šanitarni pregled pošiljke živali, živalskih proizvodov,1 živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju in razkladanju, pristojbino za veterinarsko-sanitarne preglede živali in živil živalskega izvora in promet z mlekom in mlečnimi izdelki plačuje organizacija združenega dela ali občan takoj po opravljenem pregledu oziroma oh izdaji dovoljenja Pristojbine pa se lahko obračunavajo tudi mesečno. III Pristojbine, plačane v gotovini ali z drugimi sredstvi plačilnega prometa, odvede občina ali organizacija združenega dela na zbirni račun številka 51300-840-016-3182 — »Republiške takse ža promet s parklarji in kopitarji«. Pristojbine iz prejšnjega odstavka še morajo odvajati mesečno na zbirni račun najmanj enkrat na mesec, takoj pa, če bi porabljena sredstva presegala blagajniški maksimum IV Z dnem, ko začne veljati ta odredba, se neha uporabljati odredba o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Kočevje (Uradni list SRS. št. 24/81). V Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi ' Uradnem listu SRS. St 322-41/82-10/5 Kočevje, dne 6. julija 1982. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kočevje Stane Letonja, inž. 1. r. LAŠKO 1701. Skupščina obffibe Laško je na podlagi 3., 4. in 5. člena zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76) in po 195. členu statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 21/82) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 7. oktobra 1982 sprejela ODLOK o določitvi zemljišč, namenjenih za kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Obrtno — storitvene dejavnosti Obrežje pri Radečah 1. člen S tem odlokom se določijo zemljišča, namenjena za kompleksno gradnjo na območju, ki ga ureja- zazidalni načrt Obrtno — storitvene dejavnosti Obrežje pri Radečah, izdelan po projektu št, 13/80, ki ga je v mesecu avgustu 1981 izdelal Razvojni center Celje in je sestavni del istoimenskega odloka, objavljenega v Uradnem listu SRS, št. 36/81. 2. člen Meja zemljiškega kompleksa, predvidenega za realizacijo zazidalnega načrta Obrtnostoritvene dejavnosti Obrežje, poteka začenši v severozahodnem vogalu parcele št. 339, dalje poteka proti vzhodu do meje — ceste obvoznice, zavije proti jugovzhodu vzdolž obvoznice v dolžini ca. 300 m, zavije proti jugu do novega mostu čez Savo, od tu poteka proti severozahodu ob levem bregu Save do izhodiščne točke. 3. člen V območju iz prejšnjega člena tega odloka ležijo parcele, vse v katastrski občini Obrežje, z naslednjimi zemljiško-knjižnimi in katastrskimi podatki: Zap. št. Številka parcele Kultura Površina v m$ Zemljiškoknjižni vložek št. Lastnik — imetnik pravice uporabe zemljišče i 339 njiva 2270 139 Pajnič-Vodenau Ana, Obrežje 79 2 338/5 njiva 1768 94 Brus Marija, Miroslava, Obrežje 79/a 3 341/1 njiva 6815 126 Debelak Franc, Ul. Talcev 2/a, Radeče, Prešiček Ljudmila, Ul. Talcev I, Radeče, Breznik Polda, Ljubljana, Bijedičeva 8 4 343/5 njiva 250 54 Družbena lastnina — imetnik pravice uporabe 2TO Ljubljana 5 343/6 njiva . 5210 190 Simončič Štefanija, Krakovo 16 6 566/10 pot 250 SI. Družbena lastnina v splošni rabi 7 463/3 njiva '248 125 Pajnič-Vodenau Ana, Obrežje 79 8 343/1 njiva 3560 43 Družbena lastnina — imetnik pravice uporabe Kmetijski kombinat »Zasavje« Sevnica 4. člen Lastninska pravica in druge pravice na zemljiščih, navedenih v prejšnjem členu tega odloka prenehajo z dnem uveljavitve tega odloka ter postanejo družbena lastnina, občina Laško pa pridobi na njih pravico uporabe. Prejšnji lastnik zemljišča lahko uporablja to zemljišče na način, s katerim se ne menja njegova oblika in svoj st vo vse do dneva, dokler za premoženjsko pravne zadeve pristojni občinski upravni organ ne izda odločbe, s katero odloči, da ga mora izročiti občini. 5. Sten Kmetijski kombinat Zasavje Sevnica in Železniško transportna organizacija Ljubljarna, sta kot imetnika pravice uporabe v 3. členu navedenih zemljišč dolžna ta zemljišča predati občini Laško ob pogojih, kot so določeni za prisilni prenos pravice uporabe zemljišč v družbeni lastnini skladno z zakonom o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št 5/80). 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 46-3/82 Laško, dne 7. oktobra 1982. Predsednik Skupščine občine Laško Franc Lipoglavšek 1. r. 1702. Na podlagi 12., 13. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 195. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 21/82) je Skupščina občine Laško na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 7. oktobra 1982 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnih redih za krajevne skupnosti Breze, Jurklošter in Vrh nad Laškim 1. fflen 2. člen odloka o urbanističnih redih za krajevne skupnosti Breze, Jurklošter in Vrh nad Laškim (Uradni list SRS, št. 1/80) se spremeni in dopolni ter se novo besedilo glasi: »Urbanistični redi se izvajajo na podlagi tehnične dokumentacije, ki jo je izdelal Razvojni center Celje v letu 1979 pod številkami 16/78 (Breze), 17/78 (Jurklošter), 15/78 (Vrh nad Laškim) in na podlagi dokumentacije št. 17/78 (Jurklošter), izdelane v maju 1982. Dokumentacija je sestavni del odloka.« 2. člen ^ Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. ♦ Št. 350-11/82 Laško, dne 7. oktobra 1982. Predsednik Skupščine občine Laško Franc Lipoglavšek 1. r. 1703. Skupščina občih e Laško je na podlagi 7. člena zakona o ukrepih v živinoreji (Uradni list SRS, št. 17/78) in 195. člena Statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 21/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 7. oktobra 1982 sprejela ODLOK 6 načinu oplojevanja živali na območju občine Laško (, 1. člen S tem odlokom se predpiše način oplojevanja živali na območju občine Laško, upoštevajoč pri tem naravne in gospodarske razmere v hribovitih, odročnih in ostalih krajih v občini, skrb za izvajanje teh ukrepov in način enakomerne porazdelitve stroškov oplojevanja živali na vse rejce z območja občine. 2. člen Umetno osemenjevanje živali na "območju občine Laško opravlja Veterinarski zavod Celje Pe Laško. 3. člen Oplojevanje krav in telic se na območju občine Laško opravlja t, umetnim osemenjevanjem na osemenjevalnih postajah in na domovih rejcev ter s pripustom. 4. člen Oplojevanje krav in telic s pripustom je dovoljeno v naslednjih krajih: Povšnica, Doblatina, Ri-fengozd, Brstnik, Tovsto, Ojstro, Mala Breza, Trohni dol. Mačkovec, Lažišče, Škofce, Vodiško, del Lož, Konc. Bclovo, Sedraž, Brezno. Trnovo, Trnov hrib, Klenovo. Veliko Širje, Svibno, Fočakovo, del Zagrada, Cimemo, del Podkraja, del Jelovega, Brunk, Brunška gora, Loška gora, Rudna vas in Goreljce pri Vrhovem. 5. člen Osemenjevanje krav in telic se opravlja na naslednjih osemenjevalnih postajah: Laško, Sevce, Rimske Toplice, farma LKP Rimske Toplice, farma KG Hotemež, Lože, Lokavec, Brodnice, Jurklošter, Polana, Marof, Mišji dol. Velike Gorelce, Žigon, Vrh nad Laškim, Tevče, Olešče, Lahomno, Harje. Na te osemenjevalne postaje privedejo goveje plemenice rejci iz naslednjih krajev: Lahomšek, Ga-berno, Ojstro, Tovsto, Radoblje, Strmca, Šmihel, Trojno, Modrič, Sevce, Bukovca, Trnovo, Rimske Toplice, Senožete, Ogeče, Šmarjeta, Strensko, Lože, Brstovnica, Povčeno, Globoko, Konc, Zabrež, Lokavec, Gračnica, Dol pri Laškem, Brodnice, Paneče, Lipni dol, Mišji dol, Jurklošter, Polana, Mrzlo polje, Marijina vas, Blatni vrh, Curnovec, Velike Gorelce, Laška vas, Žigon, Vrh, Selo, Male Grahovše, Velike Grahovše, Tevče, Olešče, Reka, Padež, Lahomno in Harje. Na osemenjevalnih postajah morajo biti' zagotovljeni naslednji minimalni in tehnični pogoji: določen pokrit prostor, stojnica, topla voda v zimskem času, brisača in zagotovljeno mora biti redno čiščenje. 6. člen Veterinarski zavod Celje PE Laško je dolžan seznaniti rejce živine s časom osemenjevanja na osemenjevalnih postajah ter z vsemi spremembami v zvezi z osemenjevanjem. 7. člen Osemenjevanje govejih plemenic na domu rejcev se v občini Laško opravlja le v tistih krajih, ki niso zajeti v 4. in 5. členu. Osemenjevanje govejih plemenic se opravlja po naročilu .Veterinarski postaji Laško in Krajevnemu uradu Radeče do ure, ki j p določi Veterinarski zavod Celje PE Laško, če to dopuščajo vremenske razmere oziroma prevoznost cest. 8. člen Oplojevanje svinj" se opravlja na območju vse občine z umetnim osemenjevanjem in s prirodnim pripustom. Osemenjevanje svinj na domu rejcev se opravlja po naročilu na Veterinarsko postajo Laško do ure, ki jo določi Veterinarski zavod Celje PE Laško. 9. člen Oplojevanje kobil, ovac in drugih domačih živali se opravlja s prirodnim pripustom. / 10. člen Osemenjevanje govejih plemenic se opravlja vse leto razen 1. januarja, 1. maja ih 29. novembra. Osemenjevanje svinjskih plemenic se opravlja vsak dan razen ob nedeljah in državnih praznikih. 11. člen Osemenjevanje se opravlja po selekcijskem programu, ki ga vsako leto sprejme Izvršni svet Skupščine občine Laško na predlog Veterinarskega zavoda Celje PE Laško v soglasju s Kmetijsko zadrugo Laško. 12. člen Za oplojevanje s prirodnim pripustom se smejo uporabljati le ocenjeni', odbrani in priznani plemenjaki s preverjenim rodovnikom. 13. člen Žrebci, ovni in merjasci, ki niso potrjeni za uporabo v prirodnem pripustu morajo biti kastrirani in sicer: :— žrebci do starosti 2 let — ovni do starosti 8 mesecev — merjasci do starosti 6 mesecev. Kastrirajo se tudi vsi neodbrani biki, če se ugotovi, da se uporabljajo za pleme. 14. člen Ob vsaki osemenitvi ali pripustu goveda, svinje, ovce in kobile izda osemenjevalec oziroma rejec plemensko potrdilo, ki mora vsebovati' podatke o datumu osemenitve ali pripustitve, ime in evidenčno številko plemenjaka ter druge podatke, ki so pomembni za ugotavljanje in spremljanje plemenske vrednosti živali ženskega spola, ki se oplojujejo, ter njihovega potomstva. 15. člen Odbrani in potrjeni plemenjaki morajo biti trajno označeni, da jih je mogoče identificirati. 16. člen Cena oplojevanja plemenic, je enaka za vse rejce. Kolikor odobrena cena ne pokriva povprečnih stroškov oplojevanja, se Veterinarski zavod Celje PE Laško s samoupravnim sporazumom s Kmetijsko zadrugo Laško, Skladom za pospeševanje razvoja kmetijstva občine Laško in Izvršnim svetom Skupščine občine Laško dogovori o načinu združevanja sredstev/ za pokrivanje stroškov oplojevanja. - 17. člen^ Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja občinska živinorejska inšpekcija. Kontrolo cen oplojevanja žiVali vrši občinska tržna inšpekcija. 18. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o območjih na katerih je dopustno pripuščanje krav in telic (Uradni vestnik Celje, št. 11/67) in odlok o plačevanju pavšalne odškodnine za umetno in naravno oplojevanje krav in telic (Uradni vestnik Celje, št. 11/67). 19. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 320-1/82-1 Laško, dne 7. oktobra 1982. s Predsednik Skupščine občine Laško Franc Lipoglavšek 1. r. LENART im. Na podlagi 296. člena statuta občinč Lenart (Uradni list SRS, št. 4t258/81 in 13-801/82) in 20. člena zakona o zajamčenem osebnem dohodku in izplačevanju osebnih dohodkov y organizacijah združenega dela, ki poslujejo z izgubo (Uradni list SRS, št. 7-296/82) je zbor združenega dela Skupščine občine • Lenart na seji dne 29. septembra 1982 sprejel SKLEP o pooblastitvi Izvršnega sveta Skupščine občine Lenart, da lahko dovoli izplačilo višjih akontacij osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela, ki poslujejo z izgubo I Skupščina občine Lenart pooblašča Izvršni svet Skupščine občine Lenart, da v smislu 20. člena zakona o zajamčenem osebnem dohodku in izplačevanju osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela, ki poslujejo z izgubo, lahko temeljni in drugi organizaciji združenega dela na njeno zahtevo dovoli izplačilo akontacij osebnih dohodkov v večjem obsegu od tistega, ki je določen v skladu s prvim odstavkom 17. člena in 19. členom navedenega zakona. II Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. X St. 113-4/82-5 Lenart, dne 29. septembra 1982. Predsednik v zbora združenega dela Franc Meke 1. r. ^uBLJANA CENTER 1705. Na podlagi 173. in 200. člena statuta občine Ljubljana Center ((Uradni list SRS, 2/78 in 35/81) in skladno z 20. členom zakona o zajamčenem osebnem osebnem dohodku in izplačevanju osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela, ki poslujejo z izgubo (Uradni list SRS, št. 7/82) je Skupščina občine Ljubljana Center na seji zbora združenega dela dne 30. septembra 1982 in na seji zbora, krajevnih skupnosti dne 30. septembra 1982 sprejela ODLOK o pooblastitvi Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Center za odločanje o izplačevanju osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela, ki poslujejo z izgubo 1. člen Skupščina občine Ljubljana Center pooblašča Izvršni svet Skupščihe občine Ljubljana Center, da odloča o zadevah iz 20. člena zakona o zajamčenem osebnem dohodku in izplačilu osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela, ki poslujejo z izgubo. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. oktobra 1982 dalje. St. 113-4/82 Ljubljana, dne 30v septembra 1982. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Albin Vengust 1. r. LJUBLJANA ŠIŠKA 1706. Na podlagi 101. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79 in 11/81) in 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78 in 31/81) je na predlog Kmetijske zemljiške skupnosti občine Ljubljana Šiška z dne 7. septembra 1981 Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji zbora združenega dela in zbora 'k jvnih skupnosti dne 27. septembra 1982 sprejela ODLOK o uvedbi melioracijskega postopka na območju dela k. o. Skaručna, k. o. Vesca in k. o. Sinkov turn ob potoku Gameljšeica 1. člen S tem odlokom se ureja melioracija kmetijskih zemljišč na določenem območju v k. o. Skaručna, k. o. Vesca in k. o. Sinkov turn ob potoku Garnel j-ščica in način rabe teh zemljišč po izvedeni melioraciji z namenom, da se zajamejo pobočne in padavinske vode, da se zmanjša vlaga v zemljiščih in zniža podtalnica v tleh. Melioracija se izvede po projektu, ki ga je izdelal VGP Hidrotehnik, TOZD Hidroinženiring pod št. 205/290. Pobudo za melioracijo je obravnavala skupščina kmetijske zemljiške skupnosti občine Ljubljana Šiška dne 12. aprila 1979. 2. člen Investitor melioracije je KIT Kmetijska zadruga Medvode. 3. člen Sredstva za izvedbo melioracije zagotovi investitor. Za .poseganje v zemljišča sklene investitor z lastniki zemljišč pogodbe. 4. člen Za izvedbo melioracijskih del po projektu iz 1. člena tega odloka se uporabljajo sredstva, ki se zbirajo po 14. in 17. členu zakona o kmetijskih zemljiščih. 5. člen Investitor je dolžan zagotoviti amortizacijo pb-jektov in naprav. Osnova za izračun amortizacijske stopnje so sredstva, ki so bila uporabljena za melio-rativna dela na zemljiščih kmetov-kooperantov. 6. člen Investitor in lastniki zemljišč na melioracijskem območju morajo vzdrževati objekte in naprave na svojih zemljiščih, tako, da so trajno uporabni. 7. člen Investitor je dolžan voditi evidenco o materialu in finančnem poslovanju in o sredstvih za izvedbo melioracij ter za vzdrževanje objektov in naprav. 8. člen Lastniki zemljišč mojrajo po izvršenih melioracijskih delih rabo zemljišč prilagošiti proizvodnemu programu investitorja. Raba, zemljišč in kulture mora ustrezati kvaliteti zemljišča po izvedeni melioraciji. 9. -člen Začetek melioracijskih del po tem odloku določi investitor. Dokumentacija, navedena v 1. členu, jte občanom na vpogled pri KIT KZ Medvode, kmetijski zemljiški skupnosti občine Ljubljana Šiška, pri krajevni skupnosti Bukovica., Šinkov turn in krajevni skupnosti Vodice. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 1-324/82 Ljubljana, dne 27. septembra 1982. Predsednik Skupščine občih« Ljubljana Šiška Anka Tominšek 1. r. LJUBLJANA VIC-RUDNIK 1707. Na podlagi 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS,, št. 2/78 in 35/81), 2. člena zakona o varstvu pred nalezljivimi boleznimi, ki' ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 58/78) in zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. septembra 1982 in na seji zbora združenega dela dne 29. septembra 1982 sprejela ODLOK o spremembi odloka o izrednem obveznem radiofo-tografiranju prebivalcev krajevne skupnosti Rakova Jelša 1. člen Besedilo 6. člena odloka o izrednem obveznem radiofotografiranju prebivalcev krajevne skupnosti Rakova Jelša se spremeni tako, da se praviloma glasi: »Z denarno kaznijo od 20 do 5.000 dinarjev se kaznuje za prekršek: — kdor se ne odzove vabilu za radiofotografiranje ali kontrolni pregled, — kdor kakorkoli ovira ali preprečuje udeležbo na radiofotografiranju. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu 'SRS. St. 51-1/82 Ljubljana, dne 29. septembra 1982. Predsednik Skupščine občine Ljubljana ViS-Rudnik Maks Klanšek 1. r. MOZIRJE 1708. Na podlagi 8. člena sprememb in dopolnitev statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 30/80) je Izvršni’ svet Skupščine občine Mozirje pa svoji seji dne 8. oktobra 1982 sprejel , , ODREDBO o razveljavitvi odredbe o pošiljanju cenikov za posamezne proizvode in storitve občinski skupnosti za cene v potrditev 1. člen Razveljavi se odredba o pošiljanju cenikov za posamezne proizvode in storitve občinski skupnosti za cene v potrditev, ki je bila objavljena v Uradnem listu SRS, št. 31/82 dne 26. 8. 1982. 2. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-15/82-3 Mozirje, dne 11. oktobra 1982. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Mozirje Franc Miklavc, inž. les. ind. L r. AKTI IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 1709. Na podlagi prvega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 10/82) in v zvezi s 4. in 7. členom uredbe o omejitvi prometa z motornim bencinom in dieselskim gorivom (Uradni list SFRJ, št. 62/82) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije UREDBO o omejitvi prometa z motornim bencinom in plinskim oljem 1. člen Zaradi racionalizacije porabe motornega bencina in plinskega olja se s to uredbo določa prodaja motornega bencina in plinskega olja porabnikom za uporabo poljedelskih, gozdarskih, obrtnih, gradbenih in drugih strojev, ki so v lasti občanov. S to uredbo se podrobneje urejajo tudi posamezna vprašanja v zvezi z uveljavitvijo zvezne uredbe o omejitvi prometa z motornim bencinom In dieselskim gorivom (v nadaljnjem besedilu: gorivo) in se določajo pristojni organi v republiki za razdelitev bonov. 2. člen Lastniki strojev iz prvega odstavka prejšnjega člena 'so mesečno upravičeni do bonov za nabavo goriva za te stroje, ki jih uporabljajo, in sicer: 1. Kmetijski stroji litrov a) motokultivatorj i (enoosni traktorji) 20 b) kosilnice (od maja do vključno septembra) 20 c) škropilnice 5 2. Gradbeni stroji a) rovokopači 100 b) nakladalci 100 c) buldožerji 200 d) kompresorji 50 e) mešalci v 10 f) vibratorji 5 3. Gozdni stroji a) motorne žage 5 4. Obrtni stroji a) žage cirkularke 10 b) drugi obrtni stroji 5 Lastniki strojev iz prejšnjega odstavka, ki trajneje proizvodno sodelujejo z organizacijami združenega dela, so poleg teh količin upravičeni še do dodatnih količin goriva. Merila za ugotavljanje količine in količine goriva za posamezne stroje iz tega člena določi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije v roku 7 dni po uveljavitvi te uredbe. Lastniki drugih strojev (agregati, generatorji, motorne črpalke, vrtne kosilnice in podobno) so upravičeni do bonov za nabavo 5 litrov bencina mesečno. 3. člen /' Lastniki tovornih motornih vozil, ki opravljajo javni prevoz v cestnem prometu, so upravičeni do naslednjih količin goriva: litrov do 3 ton nosilnosti 300 od 3 ton do 5 ton < 400 od 5 ton od 7 ton 45.0 nad 7 ton 500 Lastniki tovornih motornih vozil, ki niso nosilci samostojnega osebnega dela, so upravičeni do bonov za nabavo 50 litrov goriva. 4. člen Lastniki' avtobusov so upravičeni do bonov za nabavo 500 litrov plinskega olja mesečno, če opravljajo javni prevoz v cestnem prometu. 5. člen Lastniki kombibusov in kombiniranih vozil fkom-bijev) so upravičeni do bonov za nabavo 300 litrov goriVa mesečno, Se opravljajo javni prevoz v cestnem prometu oziroma do bonov za nabavo 100 litrov mesečno, če opravljajo samostojno osebno delo. 6. člen Kmetje, ki dobavljajo prehrambene proizvode na , tržnice ali zbirna mesta, so upravičeni do bonov za nabavo 50 litrov goriva za razdalje do 50 km oziroma 100 litrov za razdalje, nad 50 km. Nosilci samostojnega osebnega dela, katerih dejavnost je neobhodno vezana na uporabo vozila, vozilo pa je uvedeno v knjigo osnovnih sredstev za opravljanje samostojnega osebnega dela so upravičeni do bonov za nabavo 100 litrov goriva. Upravičenost do te večje količine bonov za motorno vozilo izkazujejo delovni ljudje s potrdilom organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije ali skupnosti, oziroma organa. 7. člen Lastniki registriranih, evidentiranih in neeviden-tiranih traktorjev z močjo do 35 kW so upravičeni do bonov za nabavo 80 litrov plinskega olja mesečno, za traktorje nad 35 kW pa do 100 litrov mesečno. Lastniki traktorjev iz prejšnjega odstavka — nosilci samostojnega osebnega dela, ki trajneje proizvodno sodelujejo z organizacijami združenega dela, so poleg te količine upravičeni še do dodatnih količin goriVa. Merila za ugotavljanje količine goriva in njegovo količino določi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije v roku 7 dni po uveljavitvi te uredbe. 8. člen Zdravniki, patronažne sestre, veterinarji, inšpektorji, kmetijski pospeševalci, gozdarji, delavci PTT organizacij, kurirji in drugi delavci, ki za opravljanje dejavnosti organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije ali skupnosti oziroma nalog organa uporabljajo lastno vozilo, so upravičeni do bonov za nabavo goriva v količini do 80 % porabljenega goriva v istem obdobju v letu 1981, v skladu z določbo 3. člena zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za nabavo plinskega olja in motornega bencina. 9. člen Pri nabavi' novega motornega vozila so občani upravičeni do' bonov za nabavo 20 litrov goriva. 10. člen Občani, ki se vozijo na delo s kolesom z motorjem, so upravičeni do bonov za nabavo 10 litrov motornega bencina, če je razdalja od njihovega stalnega ali začasnega prebivališča do mesta dela večja od 10 kilometrov. Dokaz o tem izda organizacija združenega dela, druga samoupravna organizacija ali skupnost oziroma organ, kjer je delavec v delovnem razmerju. 11. člen Rone za gorivo razdeljujejo za vozila na motorni pogon in kolesa z motorjem občinski upravni organi za notranje zadeve po kraju stalnega prebivališča občana, za primere iz 9. člena te uredbe pa občinski upravni organi ža notranje zadeve oziroma organizacija združenega dela, ki je izdala preizkusno tablico. Bone za gorivo za stroje iz prvega odstavka prvega člena te uredbe razdeljuje pristojni občinski upravni organ za gospodarstvo po kraju stalnega prebivališča občana. Bone za čolne in ladje, ki so registrirane, razdeljuje pristojni' občinski upravni organ za gospodarstvo po kraju registracije plovila oziroma luška kapitanija. 12. člen Z denarno kaznijo od 10.000 do 100.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela, druga samoupravna organizacija ali skupnost: 1. če prodaja gorivo brez prevzema bona za nakup dovoljene količine; . 2. če da neresnične podatke o posamezniku za uveljavljanje upravičenosti do večje količine bonov za gorivo. Z denarno kaznijo od 500 do 10.000 din se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela, druga samoupravna organizacija ali skupnost. Z denarno kaznijo od 500 do 10.000 din se kaznuje za prekršek iz 1. točke prvega odstavka tega člena kdor proda gorivo brez prevzema bona. 13. člen Z denarno kaznijo od 500 do 10.000 din se kaznuje kdor da ob zahtevi za izdajo bonov neresnične podatke. 14. člen Nadzor nad izvajanjem določb te uredbe opravljajo občinski upravni organi, pristojni za tržne inšpekcije. 15. člen Ta uredba začne veljati z dnem objave. St. 31-02/82-11 Ljubljana, dne 20. oktobra 1982. Izvršni svet Skupščine j Socialistične republike Slovenije Predsednik Janez Zemljarič 1. r. 1710. Na podlagi 196. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) ter 4. člena uredbe o polaganju depozita za dinarje, ki' jih smejo’ občani nesti iz Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 62/82), izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o določitvi pristojnega organa za izdajanje potrdil za oprostitev polaganja depozita pri prehodu čez državno mejo 1. člen Občinski upravni organi za notranje zadeve izdajajo potrdila, ki se v skladu s 4. členom uredbe o polaganju depozita za dinarje, ki jih smejo občani nesti iz Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 62/82), uporabljajo kot dokaz za uveljavljanje oprostitve polaganja depozita pri prehodu čez državno mejo, in sicer: 1. za delavce na začasnem delu v tujini, ki nimajo delovne vize (1. točke 4. člena uredbe); 2. za člane ožje družine delavca na začasnem delu v tujini', ki z njim tam tudi prebivajo (1. točka 4. člena uredbe); 3. za člane ožje družine delavca na začasnem delu v tujini, ki gredo k njemu na obisk (2. točke 4. člena uredbe); 4. za občane, zaposlene v tujini ali se tam šolajo v skladu z mednarodnim sporazumom o maloobmej- nem prometu, ki ga je sklenila SFRJ (3. točka 4. člena uredbe). 2. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave. Št. 403-02/82-1/1 Ljubljana, dne 18. oktobra 1982. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Janez Zemljarič 1. r vsebina I SKUPŠČINA SR SLOVENIJE Stran 1682. Zakon o spremembi zakona o rednih sodiščih 2161 1683. Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji (projekt kmetijskega razvoja Bosne in Hercegovine) med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (YU-2136) 2161 1684. Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (YU-2132), (YU-2133) 2161 1685. Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Republiko Italijo o skupni obrambi pred točo 2162 1686. Odlok o soglasju in o pristopu k sklenitvi do- govora o usklajevanju temeljev sistema in politike obdavčevanja dobitkov od iger na srečo 2162 1687. Odlok o ustanovitvi, nalogah, sestavi in izvolitvi predsednika in članov Komisije Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije za pripravo sprememb in dopolnitev poslovnika Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije # 2162 1688. Odlok o ustanovitvi, nalogah, sestavi in izvolitvi predsednika in članov Komisije Zbora občin Skupščine SR Slovenije za pripravo sprememb in dopolnitev poslovnika Zbora občin Skupščine SR Slovenije* 2163 1689. Odjlok o ustanovitvi, nalogah, sestavi in izvolitvi predsednika in članov Komisije družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije za pripravo sprememb in dopolnitev poslovnika Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije 2163 IZVRŠNI SV^T SKUPŠČINE SR SLOVENIJE .1709. Uredba o omejitvi prometa z motornim bencinom in plinskim oljem x 2214 1710. Odlok o določitvi pristojnega organa za Izdajanje potrdil za oprostitev polaganja depozita pri prehodu čez državno mejo 2215 v Stran REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 1690. Pravilnik o strokovni izobrazbi in opravljanju pre- izkusa znanja delavcev, ki ravnajo z nevarnimi snovmi 2164 1691. Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1982 2166 1692. Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o pre- hodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov In prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti 2166 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 1693. Sklep o ugotovitvi poprečnega izplačanega meseč- nega osebnega dohodka na delavca po podskupinah dejavnosti v SR Sloveniji za obdobje januar —junij 1982 2167 1694. Samoupravni sporazum o usklajevanju planov ob- močnih vodnih skupnosti in Zveze vodnih skupnosti Slovenije na temelju skupno usklajenih osnov razvoja \rodnega gospodarstva Slovenije za obdobje 1981—1985 2171 1695. Samoupravni sporazum o temeljih plana Zveze vodnih skupnosti Slovenije za obdobje 1981—1985 2186 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 1696. Odlok o združitvi naselij na območju ljubljanskih občin z naseljem Ljubljana 1697. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o ureditvi cestnega prometa v Ljubljani 1698. Sklep o povečanju višine denarne pomoči otrokom v občini Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana šiška in Ljubljana Vič-Rudnik 1699. Družbeni dogovor o osnovah kadrovske politike v občini Cerknica 1700. Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Kočevje 1701 Odlok o določitvi zemljišč, namenjenih za kompleksno graditev na ob-noč ja zazidalnega načrta Obrtno-storitvene dejavnosti Obrežje pri Radečah (Laško) 1702. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnih redih za krajevne skupnosti Breze, Jur-klošter in Vrh nad Laškim 1703. Odlok o načinu oplojevanja živali na območju občine Laško 1704. Sklep o pooblastitvi Izvršnega sveta Skupščine občine Lenart, da lahko dovoli izplačilo višjih akontacij osebnih dohodkov v organizacijah zdru-ženegk dela, ki poslujejo z izgubo 1705. Odlok o pooblastitvi Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Center za odločanje o izplačevanju osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela, ki poslujejo z izgubo 1706. Odlok o uvedbi melioracijskega postopka na območju dela k. o Skaručna, k. o. Vesca in k. o. Sinkov turn ob potoku Gameljščica (Ljubljana Šiška) 1707. Odlok o spremembi odloka o izrednem obveznem radiofotografiranju prebivalcev krajevne skupnosti Rakova Jelša (Ljubljana Vič-Rudnik) 1708. Odredba o razveljavitvi odredbe o pošiljanju cenikov za posamezne proizvode in storitve občinski skupnosti za cene v potrditev (Mozirje) 2201 2201 2202 2203 220* 2210 2210 2211 2212 2212 2213 2213 2213 Izdaja časopisni zavod Uradni, list SRS — Direktor in odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1982 650 din. Inozemstvo 1800 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana, Gradišče 14 — Poštni predal 379/VII — Telefon direktor, uredništvo, sekretar, šef računovodstva 224 323, prodaja 224 337, računovodstvo, naročnine 211 814 — 2lro račun 5CHM-503-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72