''V if v* pRaročniiia listo : — {Celo leto . . K 50*— pPol ieta ... M 26— > Četrt leta . . » 13*— jZtmajj Jugoslavije : Celo.leto . . ,66.— jff ■’ • l^osameame M evilk® hu Stirili straneh 60 v. iBredništvo Lupravništvo: ’Maribor, Koroška ulica jpt. 5.'—.Telefon'št-220. ” Posamezna številka stane §0 vinar, ,217. Ä» 13« številka. ijfepgivisen političen lisi za slovensko ljudstvo. Maribor, dne 11. februarja 1920. teserai! ah ©.mašila se računajo po K ISO od eaoredne j; uvrste; pri večkratnih oznanilih — popust. ------------ „Sirals44 izhaja v pon« deijek in p citi; popoldne. Rokopisi se t e vračajo. Z uredništvom se mor« govoriti vsak dan oà 11. do 12. ure «topoUlna. Letnik MS liaše meje proti Madžarski. Po izvirnem poročilu iz Pariza. 1. Prekmurje. Po mirovni h predlogih, ki jih je dobila ogrska iolegacija z vedenjem jugoslovanske delegacije, je naše čelo Prekmurje, kakor ga imamo od avgusta 1. J. zasedenega. Na severu je meja kakih 10 km južno .od Monoštra sv. Gotharda na razvodju-med Rabo 'in. Muro. Ogrsfc listi so pisali, da še meja tu pii določe-' aa. To pa ni res.. Besedilo je popolnoma jasno. Izven aaše meje pa je ostat Monošter sv. Gotharda, okoli SIMM); slovenskih, madžarskih in nemških prebivalcev, ter devet popolnoma slovenskih občin s tremi župnijami, kjer je le slovenska služba božja. To so občine: Gornji Sinik, lupi nji Sinih, Stefanove!, Andovci, Verica, Rabsfc.a S h »venska vas, Ritkarovci, Sakolovei in Otkovcl. V teh vaseh je okoli 5000 čistih in zavednih Slovencev. Naša. izguba v! severnem Prekmurju je o koli.hOftO preb-v a-eev. 2. Medjlmurje. Hrvatsko Medjlmurje, L j. krajina med Muro ia Dravo z glavnim krajem Čakovcem je celo naše. Od izliva Lendave v Muro, kjer se neha slovensko Prekmurje, je naša meja Mura in po izlivu Mure v Dravo Drava do Paranje. Severno od te murske in j dravske meje seveda izgubimo mnogo Hrvatov okoli j Kaniže in na celi črti do Baranje, takozvano hrvat-i' sko Prekmurje in Prekdravje. To se ni dalo rešiti, I ker za ta ozki pas ni prave geografske meje., V tem ■ pasu so izgubljeni tudi potomci šurdanskih Slovencev ih 1000 taranjskih Slovencev, ki jih je obiskoval j Anion Trstenjak. * S. Baranja. j Od Baranje je naš majhen kot med Dravo in ! Donavo do preko z a p adii o-vz ho d n e g a teka potoka ; Krasica, Pečah m Mohač nista naša. Okoli Pečuha ! in Mohača je naše prebivalstvo pomešano z Nemci in Madžari. Zate so nam dali le to, kjer imamo kompak-; tno našo večino. i. Bačka. Od Bačke, pokrajine med Donavo in Tiso, je precej naše. Naše je tudi glavno mesto Subotica (Sza-baetka) ter Stanišie in Sombor. Izgubili smo pa Bajd z okolico, kjer je srbsko prebivalstvo v relativni večini. « ' • • .1. Ì 5. Banat. Od Banata dobimo zapadni del tik južno od Szegedina. Tako, da so naša važna mesta Velika Ki-kinrla, Vršac in Bela Cerkev, kjer pride naša meja k Donavi. Temešvar in Oršova sta'romanska. Ovadu&tvo je podlaga liberalna demokratskega vladanja« odličnim pristašem Slovenske Kmetske zveze. Strankarska strast dovede ie po celi Sloveniji raztrosene koritarje JDS stranke tako daleč, da se spozabijo in vlagajo ovadbe samo, da bi škodili posameznim osebam nasprotnega mišljenja. Krajevni odbori kot laki pošiljajo obširne spise in skušajo doseči preiskave preganjanja in kazni. To je taka podlost, da je no moremo dovolj označiti s primernimi besedami. Umevno ti nam bilo, če ibi se kdo spozabil, da bi rovai proti državnosti. Toda to se v naših vrstah ne zgodi. Mi srno iz vojevali Jugoslavijo in bodemo tudi ščitili novo državo: nikdar pa ne bodemo privolili, da bi se državnost izrabljala v strankarske namene, kakor to delajo liberalni demokratje, njim je samo za stranko, nam pa za dobrobit ljudstva in države. Kmalu napoči čas, ko bodemo podkrepili te svoje trditve z dokazi in z vloženimi spisi. Ovaduhi pa ne smejo ostati več brez kazni, dasiravno je znano, da se je to ovaduštvo izčinilo od! zgoraj navzdol. Demokratsko soeijahštična vlada si je ovaduštvo sama vzgojila in naročevala obtožnice proti našim pristašem, Smelo trdimo, da že gre to nečedno delo tako v klasje,' da presega, vse nekdanje čine staroavstrijskega režima. Òm'Jjujemo le svoje rojake, da so se tako d;Ječ spozabili in se poslužujejo sredstev, ki so bile vedno le orožje največjih izrodkov človeške družbe. Svoje pristaše pa svarimo pred enakim početjem, da ne izgubijo poštenja in možahosti. Bodrimo jih, da ne postanejo malodušni, temveč z odločnostjo zavračajo vsak tak napad., Stvar se dobro suče in kmalu bo napoči! dan, ko bo podlost demokratskih e-lementov onemogla in poštenost ter praviaa mora zavladati širom naše lepe domovine. Ovaduštvo je najgrša lastnost takozvanih oli-kaneev; človek najnižje stopnje se sramuje ovaditi svojega soseda zlasti, če vidi, da bisvojema bližnje»a zamogei škoditi v kateremkoli oziru. Ovaduha se izogiblje vsakdo kakor gobavega človeka. Slovenci smo bili do sedaj navadno prepošteni za tako delo nasproti svojim sobratom; gabilo se nam je celo, da bi vračali svojim najhujšim nasprotnikom, našim nemškutarjem, z istim orožjem. Leta 1914 smo Čutili na živi koži, kaj zamore* vse učiniti brezvestni ovaduh. Gnjev se je polotila celega slovanskega naroda nad nemškutarji, ki so nas ovadili, nas črnili ter spravljali v ječe. Te ljudi smo ob prevratu potis- nili v stran; slovenska dobra duša jim je odpustila in jim prizanesla zasluženo kazen, S temi ljudmi se sedaj bratijo* demokrati, samo-stojueži in socijalisti proti nam. „Gliha v kup štriha“, sorodni bralci so si ! Z žalostjo moramo udejstviti, da so naši olikane!, demokratje, še hujše propalice od teh ljudi. J D Sar ji so prevzeli nečedno nalogo od bivših najhujših naših zatiralcev in denunciraju vse povprek pristaše naših strank. Največje ogorčenje vlada med poštenimi krogi širne Slovenije radi ovaduških zločinov. Na glavarstvih, pri deželni vladi leži vsepovsod polno ovadb proti duhovnikom, proti kmetom in vsem najboljšim 'm Ustava Švice. Prvo važno delo naših državnikov bo izdelava nove ustave. Da bomo to delo laže zasledovali, je potrebno, da se seznanimo z ustavami, demokratičnih držav in njih zgodovino. Nam rajbljižja demokratična država je Švica. Švica — zveza držav (do 1. 1848). Do francoske revolucije je bila Švica zveza rnlili h suverenih državic. Edina vez samovlastnih kantonov je bila večna prisega, da se ne bodo medseboj vojskovali, ampak si drug drugemu pomagali. Vladali LISTEK. Za Husavo glawa. Dr. Leopold Renard: Ko sem bival v svoji župniji v vipavski dolini, Je prišla nekoč na vojaška poveljstva zelo rezervatna odredba sledeče vsebine: Vsakega ruskega vojnega vjetnika, ki je pobegnil od svojega oddelka in ga zopet vjamejo, ni treba oddati nazaj njegovemu oddel -ku, ampak ga je takoj ubiti. Stvar izgleda neverjet -na. Dasiravno je vojska bila tako polna grozot in zločinov, da je bil človek slednjič privajen že vsemu, vendar-je taka zverinska podlost morala osupniti tudi drugače že zelo utrjene živce. Tudi jaz bi ne bil verjel, ako bi mi gospod poveljnik, s katerim sem živel v zelo dobrih razmerah in užival njegovo popolno zaupanje, dotične odredbe ne bi bil prebral v izvirnem besedilu. Obenem so takrat po vseh vratih, celo na hle ve in stranišča nabili ostre razglase, v katerih na -ročajo prebivalstvu, da mora vsakega pobeglega ruskega vjetnika takoj izročiti najbližjemu vojaškemu poveljstvu. Kdor tega ne stori, ali ga celo prikriva , mu posodi civilno obleko, ali mu kakorkoli pomaga , je kriv veleizdaje in pride pred vojno sodišče. Seve so tudi na občine prišle tozadevne stroge odredbe. Kaj je temu dalo povod, je neznano. Najbrže je mnogo Rusov — vojni vjetniki na soški fronti so bili namreč izključno Rusi — pobegnilo. Govorilo se je še celo, da jih je večje Število potegnilo k sovražniku . Na ta način so torej hoteli ostrašiii vjetnike in domače prebivalstvo. Če nekaj ljudi pri tem izgubi življenje, ne šteje nič, saj je konj bil brez primere vreden več kot človek! Nekega popoldne sedim v svoji sobi. .Vstopi krnet domačin, priprost, ,a razumen in pošten mož. Vede se nerodno in beseda mu noče iz grla. Očividno hoče mi nekaj povedati, a ne ve, kako bi začel. Pomorem z nekaj besedami, potem pa hitro iz-blekne : „Rusa sem vjel. V koruzi je bil. Vzel sem ga s sabo, kaj naj počnem?“ „Kako ste ga v j c H ?“ . . „Zagledal sem ga v koruzi. Zaklical sem, naj počaka, pa je takoj obstal in šel z mano.“ „Kje pa je?“ „Doli čaka v veži. Kaj naj naredim?“ Razumel sem takoj. Spomnil sem se stroge odredbe radi Rusov, uvidel pa tudi, da bi kmet želel pomagati pobeglemu vjetniku. Vjel je Rusa, ker si je mislil : če ga ne primem jaz, ga prime kdo drugi, ki mu bo manj naklonjen. Potem ga je pa pripeljal kar k meni, misleč si, da se na ta način odkriža nepri -jetne zadeve, jaz si bom pa že kaj izmislil, da tudi za Rusa ne bo hudo. Seveda bi mi bilo najijubše, da ne bi imel s to stvarjo nobenega opravka. Sedaj g »e za Rusovo glavo in popolnoma razumljivo, da nisem želel .pri tej zadevi imeti nobene odgovornosti. Rečem torej : „Saj so brez dvorna tudi pri vas na vsaka vrata nabili razglas, kaj storiti z ruskimi vjetniki. Potem se boste znali ravnati. Izročite ga občini, s tem sto opravili vse.“ „Toda, jaz ne bi želel — saj veste — beseda mu ni hotela dalje iz grla. Tudi jaz nisem maral, da bi govoril dalje. Da ga prekinem, vprašam: „Kje je torej vaš Rus?“ „Doli v veži čaka“, odvrne mož razveseljen, da je vendar prišlo do razgovora. Stopim ga pogledat. Bil je še mlad človek, simpatične zunanjosti, pove mi, da je iz Orlovske gubernije, kmet, oženjen, 22 let star. Očividno ga je veselilo, da ga nekdo raz- ume in govori ž njim v njegovem maternem jeziku. Je bil silno sestradan in izmučen. Povedal je, da je bil na fronti. Bilo je grozno streljanje in strašna vročina, a hrane nobene. Pobegnil je z mnogimi tovariši, slednjič jih je izgubil, blodil okrog in jedel, kar je mogel dobiti v gozdu in na polju. Najbrže je hotel s tovariši pobegniti k sovražniku, a jih je v noči izgubil potem se je zablodil in pričel bežati od fronte nazaj. Moj pogovor ž njim je bil zelo kratek in hla -den, toda sklep je bil takoj storjen: Tega Rusa pač ne dobe več avstrijski vojaki v roke! A kaj storiti , še nisem vedel. Ako ga tudi izpustimo, kar je ris -kantno, pride pri prvi priliki drugim v roke. Ako mu celo dam jesti, sem že sam kriv veleizdaje in pridem lahko pred vojno sodišče. Pred vsem je treba dobiti vsaj nekoliko časa. Rečem torej možu domačinu: „Oddajte Rusa, kakor je to Vaša. dolžnost, pri občini. S tem ste opravili. Ako bo treba, da kaj tolmačim, me bo župan poklical.“ Mož je razumel, at» se priSmram za stvar za-< n imati in odvrnil razveseljeno- „Pri županu ni nikogar doma. Vsi delajo v vinogradu. Hiša je zaklenjena.“ Županova hiša je stala čisto zraven župnišča , prav naslonjena na naš zid. „Dobro“, rečem, „s tem ste izvršili Vašo dolž -nost. Vlada zahteva samo, da ga izročite občini, ne zahteva pa, da bi morali iti klicati gospoda župana na polje.“ „Torej naj čaka Rus pred županovo hišo. Ušel tako ne bo, je preveč izčrpan“, odvrne možak ter odpelje Rusa okrog vogala k županu in mu pomigne , naj tam čaka. Rus ni govoril ničesar, kot par besed, kar sem ga bil vprašal. Toda spoznal sem takoj, da naju nit ma za hudobna človeka in ubogal je brezpogojno. — Kmet odide, jaz grem v sobo, Rus se pa v sede tara na klbpico in čaka do večera. (Konec prihodnjič.) m jwkhhwh» i». i ••>*.'. x.«.* Kwb*w«r^v> «.■.iw/jjxsr-mvi.v»» so se vsak zase, popolnoma samostojno, nadrejene zvezne oblasti nad seboj niso priznavali, zvezni zbor jo bil le zborovanje poslanikov poedinih kantonov. Prebivalci enega kantona so bili v drugemu kantonu tujci. Francoski vpad leta 1798 je to vladavino odpravit. Samostojne državice so se po vzorcu francoske republike združilo v helvetsko republiko s centralno vlado. Švica se je vsiljenemu centralizmu odiočro u-stavtjala. Zato ,je Napoleon že pet let pozneje l. 1803 zopet upostavil samostojnost kantonov in izročil zveznemu zboru le d’plomatéko iù vojaške zadeve a še te v omeje ni meri. Sicer pa so se1 kantoni zopet vladali vsak po svoje, suvereno kakor pred revolucijo. Leta 1815 je izdal zvezni zbor 22 kantonov Svici novo ustavo. Kantoni so sklenili zvezno pogodbe. Nova ustava ni bila mnogo drugačna od Napoleonove: Kantoni so suvereni (samovlastni), obranijo si pravire, ki jih niso izrecno oddale zvezi, pripada jim pošta, denarstvo. domovinska pravica, pravica z inozemstvom sklepati pogodbe. Zveza ima le diplomatske in vojaško zadeve tei- razsodstvo pri sporih med kantoni. Švica je torej ostala zveza držav, njena ustava je bila le zvezna pogodba suverenih držav. Vsak kanton si je po svoje uredil notranjo ustavo in viado:. V starejših, manjših gorskih kantonin se je ’judstvo enkrat na leto sešlo pod milim nebom, opravilo vladne posle in izvolilo uradnike, ki naj do prihodnjega zborovanja državico vodijo Večji kantoni pa so organizirali moderno viado /. zborom svetovalcev, m so jih volili obdačenci. Toda te moderne ustave, ki so jih izdelali liberalci, so bile aristokratske: v zboru so ime li večino meščanski patriciji, kmetsko prebivalstvo na deželi pa je aneto le neznatno zastopstvo. Doziinj je poznala Švica dve stranki: liberalno in konservativno. Od leta 1820 naprej se morata ti dve stranki umakniti dvema novima: radikalni in katoliški. Radikalna stranka je zahtevala i e vizijo ali spremembo kantona mili ustav in zvezne ustave v s, o- j bodomisleuo-ceiitralisl čnem smislu. Toda k er je ljud- jj sivo po večini zavrglo svobodomiselno-centrahstčui j načrt ustave, se ji to ni takoj posrečilo. Vendar so Ì prišli do vlade v protestali skill, zlasti nemških kan-uiath ter celo z orožjem vsiljevali svobodomiselno listavo tudi kat«'.iškim kantonom. Kršili so pravice Cerkve in ,!•. mrliče nov, proglašali v zvezi z liberalci nadvlado države nad Cerkvijo, ter hoteli Cerkev u-sužnji I državi. Planili so zlasti na samostane ter jih razpuščali, eeš, da so državi nevarni. V več kantonih se je ljudstvo vzdignilo zoper odredbe radikalnih vlad. Katoliška stranka je proti centralizmu radikalcev branila na-avno samostojnost kantonov in se o-pirala na kmetsko lmdstvo, ki so ga liberalne vlade naimam meščanom zapostavljale. V kantonih, kjer je pri spremembah ustav zmagala, je uvedla katoliška stranka glede zastupstva enakost med mesti in deže- Jr«. Da si nasproti ponovnim napadom radikalcev zavarujejo samostojnost’ in suverenitete, so sklenili katoliški kantoni leta 1845 defenzivno zvezo. Zavezali so se, če bi bil eden ali več kantonov napadenih, da skupno odbijejo napad Radikalci, ki so imeli v zveznem zboru večino, pa so zahtevali, da se zveza katoliških kantonov razpusti in da se jezuitje izžene. S tem je bila dana vojska letaT847, ki je trajala tri tedne in se končala z zmago radikalcev. Vojska katoliških. kantonov je b;Jn več ko trikrat slabejša od zvezne vojske in poleg tega ni imela dovolj 'sposobnih mož. Zvezna vojska je zasedla katoliške, kantone, takoj izgnala rodovnike ter prisilila ljudstvo, da naj-'ripostavi vlado, scsioiečo iz radikalcev. Tako novo nastale radikalne vlade so nato izjavile svoj odstop ocl katoliške zvezo ter v radikalnem svobodomiselnem duhu spremenile kantonalne ustave, v nasprotju z demokratičnimi načeli brez ljudstva, ki je bilo prekuciji sovražno. Vojska leta 1847 je bila načelna vojska med svobodoniiSemo-cf-Dlralistično radikalno in ,katoliško ljudsko sii’finl.o, ki je ščitila samostojnost kantonov., Zmagovita radikalna stranka je dala Svici leta 1848 novo ustavo po vzoru Zedinjenih držav Severne Amerike ter spremenila zvezo držav v zvezno državo. O ustavi iz leta 1848, ki je z nekaterimi še bolj centralističnimi spremembami iz leta 1874 še zdaj v veljavi prihodnjič. pile v viado, mora priti v glavnih točkah ustave da sporazuma. Te pogoje vlade odklanja opozicija in zahteva: 1. Volilni red in načrt ustave se naj brž ko brž reši. Volitve v Konstituante se naj takoj razpišejo. 2. Začasno Narodno predstavništvo se naj odgodi, kakor hitro se razpišejo volitve r konštituanto, in sc razide, ko se sestane konStituanta. Podpisani so delegati : Paloček, Pribičevič, Timotijevič, Korošec, Jovanovič In Drinkovič, V s a p o g a j a n j a med vlado in opozicijo niso rodila đoseđaj nobenih sporazumnih uspehov. Vsled neuspeha medsebojnih pogajanj misli poseči vmes regent Aleksander in hoče napraviti on, sam zadnji poizkus za sporazum. Ako pa bi bil tudi regentov poizkus brezuspešen, bo podala vlada 15. t. m. demisijo, sestavil se bo nov, neparlamentaren kabinet, ki bi obstojal iz nevtralnih oseb,I J u g o s 1 o v a uski k 1 u b je poslal zopet predsedniku vlade in finančnemu ministru pismo, v katerem zahteva: 16. februarja je bilo odrejeno, du se v pokrajinah bivše Avstro-Ogrske zamenjajo stare novčanice z novimi v razmerju 1:4. Ker smatramo, da je ta naredba zelo razburljiva za ljudst.o in je vznemirjenost ljudstva izredno velika, prosimo, da izvolite opustiti zamenjavo ter razveljaviti sklep ministrskega sveta ter tozadevno vprašanje konečno izročiti v pravomočno odločitev Narodnemu predstavnim Jud med vojsk«» in po vojski. Za Jude je bila vojska dober „gšeft.“ . V bivši j avstrijski državi je znano, kakšno ulogo so med voj- j sko igrali Judje. Bili so zraven povsod, kjer je bilo « mogoče kaj dobiti in ni bilo treba trpeli. Na fronti ni I krvavel, na polju in v tovarni ni delal. Predvsem so se vrinili v razne centrale, ki so rastle kot gobe po dežju. Vlada je hotela vsako stvar vzeti v svojo roko, za vse se je ustanovila „centrala“ in vsaka centrala je bila izključno židovska posest. Tako smo prišli tu med vojsko do neke vrste komunizma, zasebna last je bila skoraj popolnoma odpravljena, čez vse so razpolagali edino le Židje. Poleg vodstva central in njihovih mnogoštevilnih podružnic so Židje imeli še druge znatne vire dohodkov. Bili so skoro izključno „vojni dobavitelji.“ Za vojaštvo so večinoma Židje dobavljali različne potrebščine, pri tem podkupovali Častnike in spravljali velikanske dobičke. Ogromna večina vojnih stroškov je šla v židovske bisage. Kot vojni dobavitelji so bili seveda oproščeni vojaščine. Kdor se ih mogel preriniti naravnost do vojnega dobaviteljstva, si je polnil žepe kot tovarnar, trgovec in podobno in se znal istotako izogniti vojaški službi. Razmeroma malo jih je moralo v vojaško služ -bo vanje. A tudi tu je bilo zanje dobro. Večinoma so Šrišli k trenu ali k preskrbovalnim oddelkom, v skla-išča in oskrbovalnice. Ako je kot redka izjema mo - | ral Jud kot vojak k pehoti na fronto, mu tudi tukaj ni bilo sile. Znal se je prilizniti oficirjem, rabili so ga, da je zanje kupoval, goljufal in kradel krog kmetov, tiščal se je kot neobkodno potreben pri oficirski kuhinji, ali pa je bil pri telefonu, v pisarni in temu | podobno. Poleg tega je treba omeniti še tri velike vire dohodkov, katere so med vojsko imeli Judje : časni - karstvo, špijonaža in prostitucija. Tudi časnikarstvo je bilo takorekoč podržavljeno. Časnikar, ki vladi ni bil ljub, je moral k vojakom. Veliko nemško časopisje na Dunaju in drugod je dobila vlada naravnost pod svoj upliv. Dalje je ustanovila obširne časnikarske u-rade, ki so zalagali časnike z lažnjivimi novicami. Po vseh teh mestih so zasedali izključno Judje, talce da lahko rečemo, da je bila vsa duševna hrana, katero smo uživali med vojno, narejena od Judov. Med vojsko so seveda vse države — ne v zadnji vrsti tudi naša — imele zelo razvito špijonažo in to politično in vojaško. Vsa važnejša in vodilna me - sta v špijonaži pri vseh državah so bila v rokah Jn-1 dov. Ako smo v časnikih čitali, da so odkrili kakšno I špijonaško družbo, je bil gotovo vodilni človek, ki je 1 stal lepo v ozadju, Jud. Ravnotako je pa tudi avstrij- f ska špijonaža obstajala glavno iz Judov. Tretji vir dohodkov za Jude je bila prostitucija, ki se je med vojsko razpasla do ogromnih višin. Jud je preskrboval ženske oficirjem, vojnim dobičkarjem, in vojaškim dobaviteljem, ženskam pa sestanke z moškimi. Judom je bilo torej v Avstriji dobro in radi tega so bili tudi zelo veliki avstrijski patrijotje. Na 0-grskem so bili Madžarom, na Češkem in Moravskem so vzdržavali glavno delo nemškutarije, v Galiciji so bili najhujši denuncijantje in imajo na svoji vesti na tisoče in tisoče obešenj in aretacij ter vse grozote u-jetniških taborišč. Podobno so delali tudi po drugih državah: vojne gšefte, lažnjivo časnikarstvo, špijonaža, prostitu -čija, denunciranje, to so bili njihovi posli. Zanimiva je bila njihova uloga na Ruskem. Eni so bili vladni dobičkarji, špicelji policije, državni časnikarji, drugi voditelji revolucije, tretji, ki so morali k vojakom, so se držali v zaledju ali pri trenu, ali pa so v množicah pr* begli k sovražniku in tam zopet igrali ulogo špicljev med ruskimi ujetniki. Ko je ententa zmagala, bi človek mislil, da se bo sedaj Judom v Nemčiji, v bivši Avstriji in Rusiji godilo slabo. A-oni so bili pripravljeni tudi na to in so se obrnili čez noč. Naenkrat so postali vsi boljše-viki in voditelji boljševizma in so tako zopet dobili v roke vodilno moč. Že med vojsko se je zgodil znači -1 len slučaj, da je nek ruski Zid ob enem in istem času bil član ruske tajne policije, voditelj boljševikov in vojaški špijon v službi nemškega vrhovnega povelj -stva. Ko so odpovedali drugi gšefti, so se obrnili k j boljševizmu. Tudi boljševizem ali komunizem ima v j sebi neko tajno moč, sicer bi ne bil mogel postati ta-1 ko ogromna privlačna sila. Prepričani smo, da bode ] tudi v boljševizmu nastal odpor zoper židovstvo in ko’ se bo enkrat iznebil tega pogubnega upliva, bo izgle- ] dal v precej drugačni luči. Ako se ga pa ne iznebi, bo razpadal sam v sebi in zapustil samo slabe spo mine, kajti židovstvo je neka razkrojevalca moč in korupcija samo na sebi, ki uniči vsak organizem, v katerega se je zajedel. Pollilène Testi« Jugoslavija. V B e o g r a d u se še vedno vršijo pogajanja med vlado in opozicijo. Opozicija stoji na ustavnem in parlamentarnem stališču; vlada in njene stranke pa na absolutističnem temelju. Opozicija zahteva, da reši dalekosežne vladne naredbe parlament. Med te vladne naredbe spada: proračun, ratifikacija mirovnih pogodb, zakon o Narodni banki, valuta, občinski volilni zakon, volitev ustavnega odbora od strani parlamenta itd. Vlada pa odklanja te zahteve opozicije in si tudi pridržuje imenovanje ustavnega odbora. P o g a j a n j a med opozicijo in vlado vodita od strani opozicije dr. Korošec, zastopnik vlade pa j8 minister pravde dr. Kosta Timotijevič. Dr. Korošec je predložil dr. Timotijovičn zgoraj navedene zahteve o- pozicije. Tem opozicijonainim zahtevam je odgovoril dr. Timotijevič, da zahtevaj vlada upostavitev volilne vlade, ki bi izvedla volitve za konštituanto in bi izdelala v sedanjem Narodnem predstavništvu samo volilni zakon, če ne bi dosegla sporazum za razširjenje programa z najnujnejšimi spremembami. Dr. Korošec je zagotovil Timotijeviču, da bo sporočil njegov vladni odgovor opoziciji. Ta pogajanja so imela zgolj zrnv-čaj informacij med viado in opozicijo. Informativnim pogajanjem med dr. Korošcem Jn Timotijevjčem sledijo oficijelna pogajanja, V ta pogajanja je odposlala vsaka skupina po tri delegato s poinomočjo. Ta pogajanja potekajo v navzočnosti parlamentarnega predsednika in o poteku bodo izšla uradna poročila. Vseji za sporazum 9. t. m. izjavljajo vladni odposlanci, da vstrajajo na svojih prvotnih zahtevah s temi izpremembami: 1. Parlament reši volilni zakors in dvajsetine. 2. Med skupinami, ki bi sto- tvu. Podpisali so to zahtevo: Korošec, Shvegel, Gostinčar, Banič. Z a m e n j a v a kron za nove kronsko-dinar-ske bankovce se začne po Hrvatskem, Sloveniji m drugih krajih -Jugoslavije 15. t. m. V ta namen se sestavijo posebne Komisije iz uradnikov Narodne bank« in finančnega ministrstva. R e k a za Jugoslavijo. Dr. Trumbič j« prejel v Pariz brzojavko, da ni niti eden pošteno h • tee Rečan za aneksijo Reke od strani Italije ali za zvezo po suhem z Italijo. Reka ne more živeti brez Jugoslavije, zato zahteva aneksijo od jugoslovanski* strani. To brzojavko je podpisal predsednik demokratov na Reki v imenu svoje in socialistične stranke. D e m i s i j a dr. Žerjav a v Beogradu Se ni sprejeta. Centralna vlada čaka glede ljubljansk® vlade na izid pogajanj v Beogradu. Kakor bodo izpadla ta pogajanja, taka bo tudi sestava pokrajinsk* vlade za Slovenijo. Italija. V r i m s k i z bornie i je podal ministrski predsednik N.itti poročilo o italijanski, zunanji politiki. N itti je izjavil, da je odgovor na jadransko vprašanje priprost: alt enostavna izvedba londonskega pakta ali pa taka rešitev jadranskega vprašanja, ki bi ustregla tendencam, interesom in aspiracijam Italije in Jugoslavije. N itti je tudi povdarjal* da je absurdno vztrajati na stališču, da se smatra celo J jadransko morje: kot italijansko 'jezero. Blazno je, če: s®, hoče zapreti jugoslovanskemu narodu vsak izhod na Jadransko morje. Konečno je pozval Nitti parlament, naj zasleduje tako zunanjo politiko, ki ima eilj mir in prisrčno pobratimstvo vseh onih narodov, ki ob tem morju živijo in se srečavajo na njem. Francija. Ministrski predsednik Millerand je izjavil pred kabinetom, da To nadaljeval Clemecauje-vo politiko., držeč, se vseh dosedanjih francoskih zvez. Ako bi zahteval državni interes, bo začela Francija, zopet dip ioni etično zvezo z Vatikanom. Glede diplomatskih odnošajev s Sv. Stolico) se bo posvetovala francoska vlada s parlamentom. Millerand je tudi zatrjeval pred kabinetom, da zahteva Francija vse, ka? jej dolguje Nemčija. 1 Nemčija. Iva n d i d a t za predsednika nemške ljudovja-de je baje bavarski princ Ruprecht, ki ima glavne oporo v cen Ir umu, pa tudi socijalna demokracija me ni sovražna. Princ je strog demokrat in bi lahko posredoval med militarističnimi in komunis ičnimi strujami. / ' f A,,;.',' G 1 e d t* » z roči t.ve nemških vojnih EČivejev' je sklenila mirovna konferenca, da se prepusti sod1 ba teh krivcev zvezi narodov. Temu sklepu je pritegnila Francija m Angleška. Lista vojnih krivcev se, je izročila v Berlinu, vendar pa se ne zahteva takojšnje izročitve. Rusija. Iz Odo se, katero so zasedle ukrajinske čete, so se morale umakniti iz mesta vsled močnejšega pritiska boljševiške armade. Dnevne Tesli. Vse krajevne odbere Kmetske Zveze poživljamo, da v najkrajšem času izvolijo v smislu novega pravilnika Z3!iPf!Ìk3, za vsakih 60 somišljenikov volilcev po enega, in jih vsaj tekoia 10 dni naznanijo Tajništvu Kmetske Zveze v Mariboru, Tiskarna sv. Cirila. Občinski volilni red. „Domovina“, glasilo doktor Žerjava, poroča, da je bil v zadnji seji ministrskega sveta odobren votivni red'za občine. Z malimi spremembami je bil sklenjen volivni red, ki ga je predložil dr. Žerjav in ki sino ga mi v bivstvenih točkah objavili. Spremenil se je v toliko: 1. Volivno pravico imajo vsi 21 let stari državljani moškega spola, è c b iv a j o v o b čini vsaj eno leto. 2, Volivno pravico imajo ženske, ki samostojno gospodarijo, ki so dovršile 8 razredov ljudske šole in one, ki so kot strokovne delavke zaposlene v industriji, v obrtu ali pa v trgovini. 3. Z e n s k e n e m o-r e j o biti voljene. 4. Votivna d o 1 ž n o s t se odpravi. Bolj nazadnjaškega in reakcionarnega v o- ■»Mn»,W| «»wwwmwii»» »W^MWW Wtt««* » n KMaòMttC «iwaui ìilnega reda .si pac demokrati in socijalisti niso mo-.wli Risiiti. 0 toj ostudni nakani še bomo govorili. £k»f Maiinie se je zopet vrnil. Škof Mahu?« so je vrnil 6. t,- m. is Italije in se je ustavil v Trsta, Iz Trsta se poda zopet na ,svcj škofij ski sedež na otok Krk. Mahniča spremlja njegov kan-oier Polenijo, ki je bil skupno z Mahničem eno ■leto v italijanskem vjetaištvu. Zagrebški'nadškof dr, Bauerje odpotoval v Rim, da se' dogovori s sv Stolico o zadevi iz-a prav pogosto potuje v Gradec — seveda ne le 8 praznimi rokami — in drugam. Saj gre za tovarno. Temu elementu se je 30. jan. obljubilo, da bode moral takoj zapustiti Jugoslavijo, a dne 31. januarja, je bil ha planinskem plesu in je študiral — parkete. Vprašamo javno in zahtevamo pojasnila: Kdo je dal temu človeku dovoljenje za neovirano potovanje po Jugo -slaviji? Musnig trdi, da dr. Pfeifer. Nam ni znano, od kedaj ima komisar na magistratu to pravico od deželne vlade. Kaj je s to tovarno parketov, za katero se trudijo tuji, naši državi sovražni državljani? Malo več obzirnosti bi že lahko zahtevali od mariborskega državgega pravdništva. Mariborski „vitez* pri državnem pravdništvu je pustil narodno zaslužnega Zebota aretirati kot kacega tolovaja in hudodelca potom oboroženega policista. Ako se je že res morala izvršiti aretacija, bi bilo lahko državno pravdništvo postopalo v tem slučaju malo bolj obzir- no in povabilo Zebota na sodnijo pismenim potom .brez ..boglajtarja“. • Vendar viteškemu umirovljenomu špionaže oficirju jo obzirnost španska vas. Kar ste tokrat posodili, g. vitez, bomo tudi ;vrnili ob priliki. Z Voglarjem na zatožno klop! Lepe reči smo izvedeli izza kulis državne stanovanjske komisije, katere dični predsednik je veleučeni profesor Voglar . Stanovanjska komisija ima natančne popise vseh hiš in stanovalcev. Profesor Voglar je kot predsednik, te komisije odnesel večino aktov iz komisijske pisarne v tajništvo JDS. Zaupno se nam poroča, da so JPSarji noč in dan prepisovali te akte in sestavljali svoj po -seben volilni imenik.. Tako zlorablja profesor Voglar uradno tajnost. Vladni komisar dr. Pfeifer in državni pravdnih Graselli imata sedaj zopet dovolj prilike, da zadostita svoji čedni lastnosti. Torej le korajžo gg. Pfeifer in Graselli: Pošljite policaja po Voglarja in na zatožno klop ž njim! Preiskovalna komisija. Danes deluje v želez -niških delavnicah v Mariboru preiskovalna komisija v zadevi nasilja socijalnih demokratov. Prišli so od ravnateljstva južne železnice trije gospodje, od državne komisije pa dr. Romih in dr. Borko. Zanimivo je, da pišejo protokol v 'nemškem jeziku in morajo naši delavci pred odposlanci ljubljanske vlade govoriti — nemško. Na, naslov ženskega društva v .Mariboru. Čudno se nam zdi, da se še ni izreklo mariborsko žensko društvo za spMŠns žensko volilno pravico. Mariborske (lame, sestre iz Hrvatske so, vas tozadevno prehitele. Al' menda narodno zavedno mariborsko ženstvo ni za žensko'volilno pravico? Mogoče že, ker krilati nad tem nadstrankarskim društvom dr, Lipol-dov dub demokratizma, ki taji žensko enakopravnost z možem. u fattfišto društvo v Mariboru pri- redi dne 15. februarja ob 16. uri (4. uri popoldne) v društveni dvorani (Apotekar]eva ulica 6) gledališki igri „Pogodba“ in „Svoji "k svojim“. Med odmori poje moški zbor. Predprodaja vstopnic v tiskarni sv. Cirila v Maribora, Kantina v IvLdjski vojašnici v Mariboru oddaja se potom licitacije, lo se vrši 1. marca t. 1. od 10, do 12. ure v poslopju VI, vrata 18 pri upravi vojašnice. Interesentom stoji lozadevna pogodba dnevno od 11. do 12. ure v navedeni sobi/v pogled na razpolago. Mariborska podružnica S- P..D. se zahvaljuje vsem tistim cenj, damam in gospođom, ki so povodom Planinskega plesa požrtvovalno v prid društva sodelovali, in ki so s svojim delom pripomogli, da je isti .tako krasno vspeh Sama si je dala zadoščenje. V soboto se je nastavilo pri nekem mesarju, ki je prodajal še dokaj lepo slanino, mnogo žensk. Neki Nemki, ki se ji toži menda še po starih časih in. predpravicah, pa ni bilo prav, da so se postavile tudi Slovenke v Vrsto in začela se je nad njimi obregovati, češ, povsod morajo biti te „vindišerce.“ To psovko je zabrusila tudi neki begunki v obraz. Ta pa, ne bodi lena, ji takoj pri -pelje krepko zaušnico. Zdaj bi jo morali videti, kako je vzkipela v njej nemška razžaljenost. „Na, so et -was!“ Začela je kričati in klicati stražnika in mu praviti, kakšna' krivica se ji godi. Stražnik jo je pa potolažil, češ, za tako besedo ste dobili še nekaj premalo . . . „St. Lorenze» oh Marburg“ je še sedaj pvčat Baše pošte. Naše stranke so že večkrat opozorile poštarja radi sitnosti, ki so jo imele s to nemško štampiljo žigosanim denarjem. Vsak se je branil tega denarja, češ, da je iz Avstrije, ker pri nas v Jugoslaviji imamo vendar slovenske pečate. Kaj ko bi našo nemško štampihjo s poštarjem vred poslali v Avstrijo! Razgled po svetu. Bivši generalni polkovnik Beck, načelnik Avstro-o grškega generalnega štaba je umrl v starosti 90 let. Nemčija namerava odgovoriti na zavezniško listo nemških vojnih krivcev s svojo listo, ki obsega seznam oseb na strani zaveznikov, ki so obdolžene, da so zakrivile zločine proti vojnim zakonom. V nemški listi pa se ne navajajo niti znani državniki, niti za-.' vozniški vojskovodje. Lista se omejuje samo na take osebe, ki so dejanski zagrešile zločine. Zavezniki, zahtevajo, da jim izroči Avstrija tele bivše avstro-ogrsko generale: Potioreka, Arža, Ko-vessa, Borojeviča, Nadvojvodo Jožefa in bivšegazu-nanjega ministra grofa Berchtolda. Italijani strogoTeznujejo tihotapce s loba ton. Italijanska finančna straža v Logatcu kaznuje tihotapce tobaka z zapadom blaga, za vsakih 150 ovojev nalože 500 lir kazni. Posnemanja vredno za Jugoslavijo. Prvi katoliški čehoslovaški shod se bo vršil v septembru 1920. Bela Kun. Bela Kun so prepeljali iz Karlsteina v Stockeran v bolnico, ker boleha na astmi. V Karl stein u je še ostalo 5 članov nekdanje madžarske boljševiške vlade, katerih izročitev zahteva Ogrska. Iz Budimpešte javljajo, da je zahteval justični minister dr. Berzy v ministrskem svetu, naj se pritegneta v službo poleg dosedanjega rablja še dva. Za ti dve novorazpisani rabeljski službi se poteguje na Ogrskem veliko juristov. Iz Budimpešte javljajo, da so zajeli ob Raabi tihotapsko družbo, ki je hotela odpeljati preko meje zlata la srebra v znesku 3 Va milijona kron. SviCsrskl socijalni demokrati so zahtevali žensko volilno pravico. Ta socijaldemokraška zahteva ja bila odklonjena v kantonalnem ljudskem glasovanju z 21.608 proti 18.249 glasom. Rumunjko vojaško sodišče v Klause ab argu je obsodilo podpolkovnika Cserez In še tri bivše honvedske častnike, županovega namestnika iz Grosswardajna Lukasa, okrajnega sodnika Jova-noviesa jn nadporočnika Szabo radi organizacije zarote za hrbtom romunske armade na sad. Notar Barley je bil obsojen na 15 let prisilnega dela. Nsjvetja Züfö'i'3. Japonci so odkrili caroto, ki je nameravala v Sotsiu, glavnem mesta Koreje, pognati- v zrak vse japonsko vojaštvo v tem mestu. Ako M se bil posrečil ta načrt, bi bilo izgubilo življenje 27,000 vojakov. 1st'časno naj bi se pomorili vsi Japonci v Koreji, ki se bore za osvoboditev, Zaroto so odkrili pravočasno, 5000 zarotnikov so zaprli, 1000 pa jih obesili. Pipettierij ©d, IS, cfo £9« febr- 16. Fer. 2. De ea, c. viol. oia. ut in Psltr. et ppr. le.; ad L, II. (Suffr.) et Hor. (ad Prim. 4 Ps. et Prec. 1. le.) Or. Dom. praec. In M. (Dom praec.)2. Or A cu netiš, sine Tra c tu. Praef. com m. Vesp. de Fer. Soff?. Ad Compì. Prec. 17. Fer. 3, Do ©a, c. viol. oia. ut her! not. (usq. ad) 2. Or. A cuoctis. 3. ad iib — Vesp. de Fer. com. S. Slmeonis Ep. M,, Suffr. Ad Compì. Prec. (Opomba kakor lani). 18. Fer, 4. Cineraria de ea c. vini. oia. ut in Psltr. ( 3 ult. Ps. IL) et ppr. le.; com. si rapi, in L. (IL, ad Pri a, 4 Ps, Prec, far., Or. ppr.) et M. ppr. 3. Or. A cunctis, Praef. Quadrag (usq. ad Dom. Pass, excl. die. quotid., nisi al. not) —In Vesp. (de Fer., Suffr.) et Compì. Prec. fer, (0-pomba kakor lani). 19. Fer. 5. De ea, c. viol. oia. ut beri not. (usq. ad) Ornes. ut ibi. — Vesp. et Compì, ut her! not. 20. Fer. 6. De ea, e. viol. oia. ut beri not. (usq. ad Compì, inel.) 21. Sabb De eo, e. vioT oia. ut 19. hui. n#t. (usq, ad) — Vesp. (de Sabb., a cap.) deseq. Dom. com. Catheđr. S, Petri Ap. Antioch (h. a. s.) et S. Pauli Ap. (Opomba kakor lani). 22. + Dm 1. QUADRAG. (Ivocabit.) 1, el. de ea sem. c. viol. oia. ut Dorn. Septus g. et ppr. le. not.; com. S. Petri* et S. Pauli* in L. U. et M. Appi. p. pop. Cr. — In 2. Vesp, Don. eom. seq. (Ant. O Doctor., S. Petri et S. Pauli Ap. Compì. Dom. 23. Fer. 2. S. Petri Dam. P. C. E. D. dopi, c. a. O; 9. L. horn, et com. Fer. in L. et M. Gl Cr. uit. Ev. Fer. vel Miss, (priv.) de Fer. 2. Or. S. Petri (Praef. Quadrag, Or. sup. pop., Beri ed Dno. Sic semper in tab Miss.) — In 2. Vesp. (de Fer., a cap. de Coi. Ant. 0 Doctor. Or. ppr, com. Fer. 24. Fer. 3. Vigilia S. Matthiae Ap. De «a, ©. viol. Invìt. et Hym. in Ordinar, rei. in Pstr. et ppr. le.; ad L. II. (Suffr.) et Hor. (Ant. ppr., ad Prim. 4 Ps.) a cap. ut in Ordinar., Prec. fer. la M. 2. Or. Vig. 3. Or. A cunctis,— Vesp. de seq. (ut ppr. le.) com. Fer. Compì, Dom. 25. Fer. 4. Q. T. (abstio. dt ìeiun) S. Matthiae Ap. dupl. 2 cl. c. r. A; 9. L. hom. et com. Fer. in L. et M. Gl. Cr. Praef. de Apost. ult. Ev. Fer. — In 2. Vesp. (ppr. Ic.) com. Fer. Compì. Dom. 25. Fer 5. De ea, e. riol. oia. ut 24 hui not. (usq, ad) In M. Omes nt ibi — In Vesp. (de Fer. a cap. in Ordin. et ppr. le., Suffr.) et Compì. Prec, fer. Cras. prim. Qaadr. hora 1. noci. 27. Fer. 6. Q. T. De ea, c. viol. oia. nt beri not. usq. ad Comi. incl. 28. Sabb. Q. T. De eo, e. viol. oia. ut 26. bui. not- (usq. ad) —Vesp. (de Sabb,, a cap.) de seq. Dom. Suffr. Ad Compì. Prec. 29. Dom. 2. QUADRAG. (Remmiseere.) 1. cl. de ea sem. c, viol. (Off Can.) oia. ut Dom# Septusg. et ppr. le noi ; ad L. II, Suffr., ad Prim Prec. 1. le. In M. Appi. p. pop. Ornes. ut ibi* Cr. — In 2. Vesp. Suffr. Compì. Dom. et Prec’ Prireditven Sla pustno nadeli« «b 3. pop. v Žičajh 2 predstavi: „Dr. Vseznal in Tiček“ ter „Strahovi“, če bodo koga „St rah vi“ ustrašili, bo pa „Š tipko Tiček“ vse pozdravil. Pridite! Ps strežba tažna» tiskarnesv.Cii S v Mariboru ICdi^ška c@sta it. 5 priporoča papir in pisma za pisarnein trgovce; ovitni papir, zavitke, pisarniške in šolske potrebščine, rožne vence, podobice, zvezke itd. Na izbiro ima molitvenike v raznih vezavah kakor: Bogumila, Raj ski glasovi, Duhovni zaklad,Marija varhinja nedolžnosti, Češčena Marija, S v. Ura, Oospodusliši mojo molitev, S v. Opravilo, Na Kalvarijo, Marija, Žalostna mati itd. CGUMil Pirelli Mi.chelin Gvodricfi dobavijg takoj |LJU8UANa| na Zasebnem učnem zavodu Legat '35*ji<ö©t©t£ 9. febraarja lO&SO "Važno- za obrtnike in rokodelce vsake viste zsasti pa za trgovce Poučuje strokovni profesor. — Upissvanje in polasniia m Zasebnem učnem zavodu LEGAT v Mariboru, Vetrinjska ul. 17,1. nadsir. od 11-12 Pfétre!s«ist© trpeiiie * ? čevlje ? Potem si oglejte veliko zalogo pri iskobts Lah, Maribor, m trg tam dobite zanesljivo močne, vsakovrstne čevlje, po najnižji ceni tako tudi galanterijsko blago, torbico za trg, potne košare itd. PoBtrežba točna! Cene brez konkurence! Kirurg I>r MIRKO ČERNIČ primarij občne javne bolnice v Maribora, bivši večletni operater na kirnrgični vsenčiliščni kliniki prof. Hochenegger na Dunaju ord. od pol 3—4 (razven nedelj in. praznikov) * Maribor, Magdalenski trg 1). I. ndstr. inserirajte ¥ „St : ali“ « Mala naznanila. Kupimo prazne vreče. Ponudbe na „Balkan“ trg. šped. in komis, del. družba v Mariboru. 42 Trgovina g špecerijo in deželnimi pridelki ki leži na glavni cesti ▼ Maribora 3 minate od glav kolodvora se da v najem ali se tudi proda, pismene ponndbe pod „10000 S“ poštno ležeče Maribor 2 78 Ja*. A. Klearelcbov bralni krožek (Lesezirkel,) ilustrovanih časnikov se nahaja v Gledališki uliei št 10 Maribor. 102 Izginil je pes, volčje pasme, Uje velikosti, nekoliko črnkaste barve, ki BliSi na ime Rigo, — Naj di tel ju se plača 100 K nagrade, — Kdor ga je zasledil, naj ga bla govoli dostaviti Karolu Novak, ve leposestniku v Sp. H oči, št. 70 pri Mariboru. 83 HIŠI z malim posestvom, 5 minut od farne cerkve Poličane se takoj proda, vpraša se na upravi istru ____________99 llnjzij fiiiušek kom. skladišče Maribor, Glavni trg 6. i srajca, lepo pisana z ležečim ovratnikom, dobro šiva na 1 komad 85 K, 1 p. črnih ženskih nogavic 38 K, trgovcem popust, črn in bel sukanec pu dnevnih cenah. 2 kobili po 3 leta star', se prodata ali zamenjata za konje. Vpraša M. Obran, Fischerg. 9, Mrh, 101 Maškeradno obleko „francoska kmetica“, lepo. skoro novo moško ob eko, dobre moške in ženske obleke, belo obleko, črno svilnato bluzo, batistne bluze, nov plašč za zdravnike, pahalnike iz nojevega perja, roza-atlas čevlje, nove rjave svilii ite flor nogavice, gosposko zimsko sukajo, delavno suknjo, srajce, spodnje hlače, ovrat- 5 nike, kratke nogavice, Schroll ši- ; fon, nogavice, moderce, rokavice, j svilnate trake, platnene trake, so- : bno telovadno orodje, zglavnik za ■; stole iz usnja, britev, velike kroja- j ške škarje, daljnogled, staro postelj, j omaro, zelo veliko mizo na izteg, j blazino iz perja, vreče, knjige, o- < bešalnike za obleko, veliko peril-no banjo, škafe in razno drugo -j proda gdč. Schmidi, Koroška cesta 18,1. nadstropje, Üsribor, 103 ; Dobro kislo soljo in fižol kupi > vsako množino po najboljši ceni ; Lovrec, Maribor, Kasincgasse pri i stolni cerkvi. 100 ' Slovenci širite »STRAŽO“ j Mala naznanila. rezan, tesan, okrogel, drra in odie kupi v vsaki muo- io oglje kupi v žini „Sever društvo lesnih industrialcev dravske doline MARIBOR T.egetthofova cesta 45. n strojno pimoYö Vardar siaina kava na debelo M roto»! glacirana in neglacirana odprta v vrečah,kakor tndi glaeira na v za Voj. po 200 in 500 gpoljnbnomnožinopo najnižj. dnev. cen. prodaja Jvo G'BO viž. Glavni trg štev. 21 podružnica MARIBOR. Kupujem po najvišjih cenah hlode, rezan in tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo, nktor Glaser, lesna trgovina v Sušah pri Mariboru. 1796 Učenec, zmožen slovenskega in nemškega jezika se sprejme pri Dražb! ga promet petroleja Maribor, Grajska ulica 8. 90 E KOHNSTE! in A. REI IM m trgovina s Minion MARIBOR GRAJSKA ULICA 20 priporočata slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnega usaja ter črevljarskih potrebščin po najnižjih eensh. 52 H H Si K KKKHST « h » s m m » s a s z as ..ja _ OGLASNA ODPRAVA „JADRAN“, MARIBOR. Pšenične otrobe prve vrele oddaja v vsaki množini v ekspertni trg svini Ferdo Sert Maribor, ICoroška cesta 21 OGLASNA ODPRAVA „JADRAN8, MARIBOR. Klini °*P1 Devino ali kmetsko gospodarstvo 40—m nUpI UU • oralov, z ravnim poljem, nekaj gozdov, v celovškem kotlu severno od Drave ali južno Labudske doline. Ponudbe se prosijo z natankim vpisom, slikami in skicami pod „Rascher Kauf“ na Annončno ekspedicijo „Zentrag“, Graz, Brandhofgasse 10. 85 Prva jugoslovanska koncesjoni-ran a sped j alna del a vitica za popra-vilo pisalnih strojev vsake vrste hrasa LEGAT-a v Studescib pri Haribom Dolgoletni mehanik zasebnega učnega zav. Legat točila prevzame Zasebni udii zavod LEGAT v Mariboru, Uatrinjska ulica 17, i, nadstropje lovi delavnica za popravim pisalnih strojev