OSREDNJI ORGAN OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA Leto I Št. 2 V začetku decembra 1941 Cena 1 L 30pf Praznik Prešernovega rojstva Še nikdar ni slovenski narod pra¬ znoval roj sme obletnice svojega ge¬ nija v iaki nesreči in grozi, kakor jo bo obhajal živeči rod 3. decembra letošnjega leta. Sinovo podjarmljen, 'rozkosan med tri državne zveri, ne- čiov.S :o razseljevan, tepen, ponižan, telesno mučen in pobijan bo doživel praznik svojega duha. Da bi ga do¬ živel zavestno I Da bi se mi in vsi naši: v izseljeniških taboriščih, v koncentracijskih taboriščih, v ujet¬ ništvu, vsi preganjani in trpinčeni in tisti, ki kot bedni, a sveti nam talci v rokah pobesnelih tujcev ča¬ kajo na nasilno smrt, da bi se vsi spomnili te obletnicarazsvetljeno, s pravo mislijo na Prešernovega duha. Dal bo njim iu nam moč in voljo vse prenesti s trdno zavestjo o veli¬ kem in vred . e m smotru. Več kot sto.let spremljajo usodo našega naroda njegovi stihi. Celo stoletje se srca naših domoljubov ob njih ogrevajo za slovensko stvar. Sto let žo pijemo iz njih poleg za¬ le s* i nad usodo slovenstva — vero v bodočnost, upanje in svetlo zavest. St~> let je Prešernov duh z nami, in vendar se nam danes zdi, da nam ni bil š? nikoli bolj potreben, drag in važen kakor zdaj. da nam še nikoli r.i bil bl : 2ji ter‘da nam ni še nikoli govoril tako odločilno in tako sme- rodavno. Pan za dnem se v teh časih slo¬ venski človek zateka k njegovi misli, k njegovi veri in k njegovemu pre- roš vu. Ponavljamo si njegove blage stihe: ,,Vr. m'na bodo Kranjcem so zjasnile, jim milši zvezde kakor zdaj sijale". Pojavljamo si njegove sve¬ čane in v like besi de: Največ sveta otrokom, sliši Slave../* In vedno gl. sneie in siloviteje si govorimo stihe: ,,Otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo. /* Toda ali poj- *mimo njegove besede prav in do kraja? Ali sprejemamo res njegovega duha, ali čutimo njegovo važnost za današnjo uro, za ta odločilni in usodni dan naše zgodovine, če išče¬ mo samo utehe za današnjo resni¬ čnost v teh znamenitih zagotovilih? Prešeren ne bi bil, kar je, in zvezda njegove svetle osebnosti ne b? bila večna vodnica temu narodu, £e nam ne bi bil zapustil še drago¬ cenejših napotkov od teh gesel, ob- l.ub in pozivov, če nam ne bi bil ostavil svoje vere v velika in nepre¬ makljiva načela življenja, ki nam tudi na tem velikem prelomu jasno kažejo edino pravo in rešilno smer. Ne pozabimo jih, zaklenimo si j ih v srca n jih dobro razberimo! Danes to storimo laže, zakaj nesreča in bližina usode sta nam odprli oči. Utemeljujoč smisel naše narodne bitnosti je pisal Prešeren Vrazu: ,, Sicer sem pa misli: pustimo vse, kar je zraslo, do žetve, da bo Gospod (to Pan) na sodnji dan mogel ločiti dobro od slabega*'. Ta megov zago¬ vor slovenstva je -najgloblji odgovor na vprašanje po upravičenosti naroda in vsega usodno nastalega. Velik in preprost je, kakor so preprosti in .veliki temeljni zakoni. Zapomnimo si ga, dal nam bo trdn sti in vere v vesoljno pravico do življenja in do prostora na Soncu. A še drugo nje¬ govo izjavo si prikličimo v spomin. Vplel jo je v s voj o ,,Zdravljico**, ki jo je zapel ob novini pred sedem in devetdesetim leti: Živ® naj vsi narodi, ki hrepene dočaka/ dan ko, keder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, ko rojak p ost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejaki Čc ie prva njegova izjava pre¬ prosta in velika kot naraven zakon, kje Živi m isti, narodna m'sel, ki bi bila bolj človeška in blažja od te? Ozrimo se v življenje! Iščimo jo po površju zemeljske oble ! Sledimo zve¬ zdi Pri šernovega duha preko pro¬ stranstev mogočne in izmučene Ev¬ rope! Kje bo obstala blagovestna zvezda vodnica? Ali ne daleč na vzhodu, nad zemljo, v kateri je osem¬ deset narodov živelo brez ,,prepira", da je bil ,,vsak rojak prost" in vsak izmed njih drugemu s*mo sosed, ne vrag" ? Ali ne bo naša svetla zvezda obstala nad zemljo, v kateri edini je bil oni naravni zakon o pravici do življenja uresničen, in nad zemljo, v kateri nikakor ne slučajno v pos¬ lednje m blaznem boju krvavi in oma¬ guje nasilno divjaštvo, ki je toliko¬ krat nečloveško pogazilo in razžalilo ravno ta nedotakljivi naravni zakon visoke človečanske zavesti ? Sledimo naši zveždi vodnici vsi, ki preživljamo bolečino teh dni doma, v taboriščih in ječah, v izgnanstvu in v gorah ter gozdovih! Pokazala nam b) žrmljo, iz katere je prerojen izšel Prešernov sen o sinovih ,,Slave, ki naj si sežejo v roke’ , dala nam bo tolažbe in visokega duha in vere, da od tam prihaja rešitev nam in vsi mu brezbožno ranjenemu in n mu¬ čenemu človeštvu. Razodelo se nam bo, da je tam na vzhodu <*zagorela zarja Prešernovega narodnega in Člo¬ večanskega sna o svobodi in brat¬ stvu, ki mu mojamo s spoznanem, priznavanjem in žrtvovanjem služiti! Vedimo, da s?,mo s to svojo službo vršimo Prešernovo oporoko. Prepo¬ jimo se s čudovito zavestjo, da fino šele s to mislijo v srcu resnično in dokončno eno s svojim narodnim geniji m in da ie v tej misli, ki črpa svojo moč v ruskem junaštvu, živ in svetal pričujoč v nas On. 0 nalogah naših terenskih odborov Zakaj je OF tako enotno giba¬ nje kljub svrtovnonazorskim in poli¬ tičnim razlikam svojih pripadnikov? Prvič žito, ker temelji na globo¬ kem in nespremenljivem spoznanju, da se Slovenci samo enotni lahko upremo nasilju fašističnih zatiralcev, da si bom> mogli zgolj enotni pri¬ boriti svobodo. Drugič zaradi tega, ker razpolaga z mogočno organizacijo svojih te¬ renskih oborov. Spoznanje, da je slovenska na¬ rodna enotnost živi jenski pogoj za uspešno osvobodilno borbo, je idejna in moralna podlaga Osvobodilne fron¬ te. Terenski odbori O F pa pred¬ stavljajo danes žc utelešeno enot¬ nost naš ga naboda. Brez terenskih odborov OF — in sicer brez dobro in pravilno ddoju- čih terensl ih odborov — si osvobo¬ dilne akcije niti zamisliti ne bi mogli. Kaj je naloga naših terenskih od¬ borov ? Terenski odbori morajo zajeti vse Slovence na svojem terenu. Danes nikakor ni več dovolj, če imamo v Stran 2 OSVOBODILNA FRONTA Leto I Št. 2 neki tovarni, v nekem uradu, v neki vasi ali v nekem svobodnem poklicu samo ožje število aktivistov in funk¬ cionarjev OF. Tako delovno jedro aktivistov in funkcionarjev je seveda prav povsod potrebno in predstavlja v vsaki tovarni in vasi, v vsakem uradu, šoli, ustanovi in svobodnem poklicu — temeljno gibalo, motor za množično delo OE. Toda sam motor še ne zadostuje. V terenskem odboru OF morajo sodelovati vsi pošteni Slovenci z dotičnega terena. Teren¬ ski odbor OF torej ni odbor izbran¬ cev, temveč je množični odbor, ki sicer ima in nujno mora imet j svoje funkcionarje, ki se pa hkrati razteza na vse poštene Slovence v svoji tovarni ali vasi, svojemu ura¬ du.., ki priteguje torej vse Slovence s svojega terena k savestnemu in požrtvovalnemu sodelovanju v OF. Terenski odbor, ki se omejuje zgolj na aktiviste OF, je potemta¬ kem slab odbor. Dober cdbor je zgolj tisti odbor, ki je postal množični odbor, ki je razgibal in organiziral ves svoj teren. V organizacijskem pogledu je torej temeljna naloga naših terenskih od¬ borov, da postanejo in ostanejo — množični odbori. Tisti terenski odbori, ki so še ozki, moraj o stremeti, da zajamejo ves svoj teren in da se razvijejo v množične odbore. Namen Osvobodilne fronte ni, da Slovence organizira zavoljo organi¬ ziranja ali pa za voljo organizacijske koristi te ali one skupine oziroma struje. Namen Osvobodilne fron¬ te je, da Slovence organizira za osvobodilno — borbo. Iz tega pa sledi, da je osrednja na¬ loga naših terenskih odborov, naloga torej, ki določa vse naše organiza¬ cijske in politične ukrepe — akcij¬ ska naloga. Terenski odbori morajo potemtakem vršiti naslednje delo: 1. Pobirati naroda! davek; 2. agiti¬ rati in pobirati za posojilo svobode; 3. pobirati prispevke za Osvobodilni fond; 4. zbirati prostovoljce za slo¬ venske narodno osvobodilne parti¬ zanske oddelke; 5. nabirati zimske potrebščine za partizane; 6. organi¬ zirati oddelke Narodno zaščite; 7. organizirati in izvajati množično pasivno rozistenco in množično sabotažo po tovarnah, uradih, usta¬ novah itd.; 8. moralno in dejansko podpirati vsa specialna sabotažna dejanja in vse specialne oborožene akcije; g. nuditi iz svoje srede dobre borce za specialne sabotažne skupine. Naša slovenska Izkušnja nam do¬ kazuje, da zahteva neposredna obo¬ rožena borba proti zatiralcem našega naroda istočasno intenzivno in mno¬ žično politično delo, ki krepi slo¬ vensko narodno hrbtenico, utrjuje slovensko narodno zavest, enotnost in disciplino, razbija poskuse narod¬ nih izdajalcev in notranjih sovražni¬ kov slovenskega naroda ter ustvarja močno množično zaledje oboroženi slovenski vojski. Iz tega pa sledi, da so osnovne politične naloge naših terenskih odborov ttle: 1. brez¬ obzirno razgaliti pred slovenskimi narodnimi množicami narodne izda¬ jalce in notranje sovražnike sloven¬ skega naroda, 2. čuječe zasledovati poskuse notranjih sovražnikov, da dobijo oporo na terenu, take poskuse izpodrezati in jih v kali zatirati, imena, zveze, dejanja in namen sto¬ rilcev nemudoma sporočati nadreje¬ nemu odboru OF, če je to mogoče, jih javiti tudi neposredno organom obveščevalne službe OF, 3. neusmi¬ ljeno razbijati zakrknjene poskuse skupinskega separatizma ter raz¬ kriti pred Slovenci svojega terena njegove nacionalno škodljive stran¬ karske in osebne pobude, pri tem strogo razlikovati zakrknjene gre¬ šnike od zavednih, narodno nezrelih ali nezavednih ljudi, ki jih je s pre¬ pričevanjem mogoče popraviti, 4. z vsem ognjem kovati borbeno tovarištvo in medsebojno človeško zbližanje poštenih Slovencev, izogi¬ bati se ideološkemu in nazorskemu dlakocepstvu, odstranjevati spore in njihove vzroke, enotnost O F, na¬ rodno zavest in disciplino go- jj iti ter varovati, ko zenico svo¬ jega očesa, 5. intenzivno obveščati Slovence svojega terena o položaju na fronti, o porazih sovražnika, o dejanjih slovenske oborožene pesti, o oboroženi akciji narodov Jugosla- Varujmo enotnost Najusodnejšo, in zgodovinsko naj¬ pomembnejšo dobo preživlja slovenski narod. Samo eno je danes vprašanje, ki je postavljeno vsem Slovencem — ali se združimo in osvobodimo, ali se vdamo in umremo? Ali v svobodo ali v smrt? Nikdar v zgodovini sloven¬ skega naroda nismo bili postavljeni pred važnejše odločitve kot danes. Slovenski narod je pokazal, da je do konca odločen, da si pribori svojo svobodo. Kot zrel narod je priprav¬ ljen doprinesti za svojo osvoboditev naj večje žrtve. Ves slovenski narod ima danes en skupen politični cilj — osvoboditev in združitev vseh Slo¬ vencev. Zato je osvobodilno gibanje postavilo kot prvo in največ o dol¬ žnost vsakega Slovenca — enotnost. Enotnost vseh pozitivnih sloven¬ skih sil je danes prva in glavna za¬ poved za vse. Kdor se tej enotnosti ne priključi, ta izdaja slovenske ko¬ risti. Kdor slovensko enotnost cepi, ta pomaga našim zakletim sovražni¬ kom, ki nas pobijajo in uničujejo naše imetje. Tak pomaga uresniče¬ vati cilje nemškega in italijanskega fašizma, ki so jih že javno pokazali z dejanii — razbiti enotnost Sloven¬ cev in jih nato kos za kosom uničiti. Bodimo trdno združeni: to nam kažejo vzgledi vseh ostalih podjar¬ mljenih evropskih narodov. Ti poznajo za vse vrste oportunistov od Kvis- linga in Degrella do Lavala in Nediča samo en izraz — izdajalec. Bodimo enotni: to je zadnji ukaz vseh tistih slovenskih junakov, ki umirajo pod sovražnikovim kroglami. To je zapoved vseh. ki trpe in umi¬ rajo po ječah. To je naročilo vseh Slovencev, ki preganjani in obu¬ božani trpe razkropljeni širom Evro pe. Bodimo složni — tako nam vele¬ vajo grobovi vseh tistih slovenskih fantov, iz Koroške in Primorske, ki so vije, o herojski borbi sovjetskih armad, o skupnem boju vsega de¬ mokratičnega sveta, 6. bojevati se proti malodušju, kjerkoli se pojavi, ostro nastopati proti izmišljenim ve¬ stem o porazih partizanov, prepri¬ čljivo pobijati kapitulantske ,,te¬ orije", da je za akcijo ,,še prezgo¬ daj" itd., 7. dvigati narodno zavest in množičnega duha odpora na sle¬ hernem koraku, ostro žigosati vsak izraz sožitja s okupatorji (hoja slo¬ venskih deklet z Italjani, posečanje italjanskih filmov in gledaliških pred¬ stav, poslušanje italjanske godbe, gledanje italjanskih parad, stopanje v fašistične in italjanske organiza¬ cije, 8. dvigati avtoriteto OF, SNOO in Izvršnega odbora OF, 9. zasejati in gojiti vsepovsod idejo sloge in enotnosti slovanskih narodov pod vodstvom velikega ruskega naroda. Da bodo naši terenski odbori svoje organizacijske, akcijske in politične naloge lahko izpolnjevali uspešno in z zadostnim ugledom, mora porasti njihova — samozavest. Že danes se morajo čutiti in nastopati kot elementi naše suverene narodne ob¬ lasti — čeprav trenutno še pod oku¬ patorsko peto. slovenskega naroda padli za tujo stvar. Maščujte nas In odrešite za užnjeno našo zemljo. Sa¬ mo v popolni slogi za skupen cilj bo slovenski narod dovolj močan, da osvobodi vse dele potlačene slo¬ venske zemlje 1 Bodimo združeni — to nam uka¬ zuje nauk iz naše zgodovine. Tuji gospodarji so nam vladali, ker smo se pustili cepiti in razdvajati. Zato varujmo v teh zgodovinskih dneh našo enotnost z brezobzirno odloč¬ nostjo. Preprečimo v kali zločinsko delo tistih, ki bi hoteli slovensko enotnost razbijati. Bodimo enotni kot en sam mož. Med prve naloge terenskih odborov Osvobodilne fronte spada boj proti lažem, ki jih trosijo med rlovensko ljudstvo brezvestni politični poma¬ gači okupatorjev. Na jeziku imajo skrb za naše žrtve, gre jim v resnici le za to, da bi spet prišli do oblasti. To so eni in isti ljudje, ki so govorili prazne besede o avtonomiji ali dr¬ žavotvornosti, pa so ob prvi ugodni priliki zavrgli vsak program samo, da so prišli do oblasti. In niso imeli predsodkov ali sodelujejo s frama- sonom ali fašistom I Varujmo enotnost našega osvobo¬ dilnega gibanja za vsako ceno! Kdor skuša to enotnost razdiaati z lažmi in predsodki pomaga Burno našim skupnim sovražnikom. Zato je nji¬ hovo delo izdajalsko in slovenski narod ne bo delal razlike med njimi^ in tujimi zatiralci. Največ Sveta otrokom sliši Slave! Tje bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosti vol'jo vero in poštave. A k pa naklonijo nam smrt bogovi manj strašna noč je v črne zeml je krili, ko so pod svetlim soncem sužni dno vi! (Prešeren, ,,UvodhKrstu pri Savici") Leto I Št. a OSVOBODILNA FRONTA Stran 3 Dogradimo Narodno zaščito! Partizanska četa okraja N. je bila na pohodu. Spotoma je imela dva spopada z okupatorskimi četami, ki so jo skušale obkoliti in uničiti. Vendar je četa z nenadnim napadom na okupatorski oddelek preprečila obkolitev, zmedla fašistične koman¬ dante, se prebila skozi nastopajoči obroč sovražnikovih čet in se z dol¬ gim, tveganim in težavnim maršem popolnoma izvila iz okraja, kjer se je bilo proti njej osredotočila obilica okupatorskega vojaštva. Izčrpana, prezebla in lačna je četa dospela do vasi, kjer obstoja in deluje vzorna skupina Narodne zaščite. Komandant skupine N. Z. je prevzel skrb za nastavitev in prehrano partizanske čete. Porazdelil je partizane po kme¬ tijah v sorazmerju z njihovo ?movi- tostjo. Nato jc sklical zaščitnike, jim obrazložil položaj in pokazal potrebo, da čuvajo partizane pred vsakršnim presenečenjem in jim tako zagotove nekaj dni popolnega po¬ čitka. Zaščitniki so zato sklenili, da bodo oni stražili vas in razpošiljali oglednike in patrulje — dokler bodo partizani v njihovi vasi. Tako so tudi storili. Komandant N Z. je poleg tega mobiliziral vso vas za pomoč partizanom: ženske so prale in krpale perilo, čevljar je popravljal čevlje itd. Partizani so bili v nekaj dneh spet sposobni za boj. Ta primer, vzet iz naše partizan¬ ske resničnosti, nam nazorno kaže, kako velikega pomena za partizane je organizacija Narodne zaščite, če bi temu dodali primere, ko je N. Z. sodelovala v partizanskih akcijah, dala partizanskim četam oprišča, vodnike in vsakršno pomoč, nam bo jasno, da je Narodna zaščita kot rezervna armada partizanov sposob¬ na podeseteriti uspehe naših parti¬ zanskih čet. Toda to ni vše. Tudi brez nepo¬ srednega sodelovanja s partizani lah¬ ko postane in mora postati Narodna zaščita v boju za našo narodno osvo¬ boditev — čini tel j prve vrste. Kaj bo pomenilo za naš narodni boj zoper tuje zatiralce dejstvo, da je vsak Slovenec, sposoben nositi orožje vključen v tako vsenarodno oboroženo organizacijo — si je lahko misliti. Poleg partizanskih čet, bodo imeli okupatorji odtlej opraviti s povsod prisotnim, številčno močnim sovražnikom delujočim v naštetih skupinah, ki mn bodo dan za dnem dezorganizirale in uničevale ves nje¬ gov vojaški, vojno-gospodarski in upravni aparat. Njegovi odkriti in prikriti agentje bodo padali drug za drng : m. njegove zaloge živil in krme bodo gorele... železniški pro¬ met bo skrajno otežkočen, ker bodo nevidne roke neprestano poškodovale signalne in premikalne naprave... motorizirani promet bo nemogoč, ker bodo ceste na naštetih krajih žasute, prekopane, natrpane z bruni i. t. d. Tako težko prizadetemu *ovra- žniku bodo naše partizanske čete neprimerno lažje prišle do živega. Postal bo neokreten kot posadka v trdnjavi, ki oblega ves narod. Kako naj dosežemo tako stopnjo vojaške organiziranosti slovenskega naroda ? 1. Vse organizacije O. F. marajo smatrati za eno Svojih prvih nalog, da se na-njihovem terenu (vasi, tovarni podjetju, uradu, šoli, poklicu, športnem klubu) ustanovi skupina Narodne zaščite. 2. Zavedati se moramo, da mnogo če ne vse, zavisi od tovariša, ki ga določimo za komandanta skupine Narodne zaščite. Zato določimo za to delo naše najboljše aktiviste. Pri Zavedajoč se, da je zaradi prebu¬ jenja slovenskih sil doživela odkrita italofilska propaganda med Slovenci popolen polom, so narodni izdajalci in notranji sovražniki slovenskega naroda ubrali nova pota: po nalogu fašističnih zatiralcev bi Slovtnce radi razcepili na tiste, ki so ,,za Moskvo*', in one, ki so ,,za London**: o Osvo¬ bodilni fronti lažejo, da je ,,ekspo¬ zitura Moskve'*. Glede na te naj nove jše intrige notranjih sovražnikov slovenskega naroda ugotavlja Izvršni odbor Osvo¬ bodilne fronte: r. Osvobodilna fronta ni niti eks¬ pozitura Moskve, niti ekspozitura Londona, temveč je iz najglobljih slovenskih narodnih potreb vzraslo vsenarodno slovensko osvobodilno gibanje. 2. Kot osvobodilno gibanje slo¬ venskega naroda je Osvobodilna fron¬ ta naravni sodelavec vseh zavezni¬ kov v boju proti nacizmu in faši¬ zmu: Rusije, Velike Baitanije, Zdru¬ ženih Držav Severne Amerike. 3. Zvesta svoj