Arhivi 30 (2007) št. 2, str. 105-120________Iz arhivskih fondov in zbirk___________________________________105 Iz arhivskih fondov in zbirk 1.02 Pregledni znanstveni članek UDK 930.253:2-523.6(436Rein) Prejeto: 18. 10. 2007 Arhiv samostana Rein, zakladnica gradiva za slovensko zgodovino JOŽE MLINARIC akademik, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor v pokoju Ljubljanska ul. 3 a, SI-2000 Maribor IZVLEČEK Avtor prispevka predstavi arhiv in gradivo najstarejšega, še danes poseljenega cistercijanskega samostana Rein pri Gradcu (ustanovljen 1129), ki se ponaša ^ najvejim privatnim arhivom v srednji Evropi. V ohranjenem gradivu se odraza dejavnost samostana, katerega predstojniki so kot generalni vikarji imeli nadzor nad podrejenimi samostani (tudi nad Stiškim in Kostanjeviškim samostanom), in njegova gospodarska dejavnost kot velikega zemljiškega posestnika tudi s posestjo na slovenskem Štajerskem in na Dolenjskem (od 13. stoletja naprej). Avtor predstavi gradivo v treh osnovnih kategorijah: listine, knjige (rokopise) in spise, v katerih je tudi gradivo %a proučevanje naše preteklosti. Na koncu pa avtor podaja regeste listinskega gradiva (74 originalnih listin, prepisov ali reges tov listin), od katerih je 22 doslej neobjavljenih originalnih listin ter 10 prepisov ali regestov listin. Neobjavljeno gradivo se nanaša skoraj izključno na reinske vinograde pri Ljutomeru in Gornji Radgoni. KLJUČNE BESEDE: arhivistika, objava virov %a slovensko zgodovino (13.-17. stoletje), arhiv cistercijanskega samostana Rein pri Gradcu (Graij) ABSTRACT THE ARCHIVE OF THE MONASTERY OF REIN, TREASURY OF RECORDS FOR THE SLOVENE HISTORY In the paper, the author presents the archive and the records of the Rein Monastery; the oldest still exsisting Cistercian monastery1, which was founded in 1129 and houses the largest private archive in Central Europe. The preserved records mirror the activities of the Monastery, whose superiors as vicars general had control over subordinate monasteries (among others also over the monasteries of Stična and Kostanjevica). The records also shed light on the monastery's economy, considering its role as a large land owner whose property from 13"' century on extended all the way to the Slovene Syria and Lower Carniola as well. The records, among which many can be used for the study of the Slovene past, are presented in three basic categories: charters, books (manuscripts) and documents. At the end, the author provides reges ts of charters (74 original charters, transcripts or regests), of which 22 original charters and 10 transcripts or reges ts have up to now never been published and deal almost exclusively with the Rein vineyards near Ljutomer and Gornja Radgona. KEY WORDS: archival science, the publishing of sources for the Slovene past (13.-17. century), the archive of the Cistercian monastety of Rein near Graz? 106 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 30 (2007), št. 2 Jože Mlinaric: Arhiv samostana Rein, zakladnica gradiva za slovensko zgodovino, str. 105-120 Cistercijanski samostan Rein (Runa) pri Gradcu, ustanova štajerskega mejnega grofa Leopolda I. Traungavca iz 1129, je najstarejši živeči samostan cistercijanskega reda. Ker samostan ni bil nikoli ukinjen, je po svoji starosti prekosil vse v Franciji, domovini tega reda, v najbolj zgodnji dobi nastale postojanke, ki pa so propadle v času francoske revolucije 18. stoletja. Rein je v zgodovini reda odigral izredno pomembno vlogo: iz njega je izšla vrsta novih redovnih postojank, za katere je Rein kot njihova matica prevzel skrb za pravo redovno življenje v njih. Reinski opat jih je bil dolžan npr. vsako leto vizitirati in na zasedanju vsakoletnega generalnega kapitlja v Citeauxu poročati o svojih ugotovitvah ter predsedovati volitvam novih predstojnikov.1 Reinski opat je tudi z ustanovitvijo generalnega vikariata v 16. stoletju za cisterce v obeh Avstrijah, na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem nekajkrat opravljal funkcijo generalnega vikarja, kar mu je naložilo še posebno skrb za podrejene mu samostane. Tako je Rein prevzel dvojno skrb tudi za oba cistercijanska samostana na Slovenskem: za Stiškega, ki je izšel iz njega (1136) in za Kostanj eviškega, hčer samostana Vetrinj (Viktring) na Koroškem (iz 1234).2 Reinska opatija pa je bila enako, kot so bili drugi srednjeveški samostani starejših redov (npr. benediktinskega in kartuzijanskega reda), velik zemljiški posestnik in je bil s posestjo vključen v okvir tedanjih fevdalnih zemljiških gospostev. Njeni predstojniki so si že od druge polovice 13. stoletja prizadevali za pridobitev zemlje tudi na slovenskih tleh: na tleh slovenske Štajerske na vinorodnih krajih (okoli Maribora, Ljutomera in Radgone), na Dolenjskem pa predvsem v okolici Trebnjega, torej v najbližji soseščini Stiškega samostana. Medtem ko je Rein posest na Dolenjskem okoli leta 1700 zaradi nerentabilnosti odprodal, pa je imel posest na Štajerskem v lasti vse do druge svetovne vojne.3 Arhivsko gradivo je vselej odraz dejavnosti njegovega ustvarjalca. Ker so bili srednjeveški samostani hkrati duhovna in gospodarska središča, se ta dvojnost nujno odraža tudi v ohranjenem gradivu, ki ga delimo v dve glavni vrsti: na spiritualia (duhovne zadeve) in temporalia (gospodarske zadeve).4 Arhiv samostana Rein je glede na količino gradiva največji privatni arhiv v srednji Evropi, ki z ozirom na zgoraj povedano, hrani tudi veliko gradiva za našo preteklost. Gradivo je v glavnem dobro ohranjeno in sega časovno vse od leta ustanovitve samostana (1129) pa do sodobnosti.5 Samostanski arhivi so nasploh iz več razlogov odlično ohranjeni. Medtem ko so svetni fevdalci mogli svojo zemljo in pravice braniti tudi z orožjem, so redovniki mogli uveljavljati svoje pravice le z dokumenti. Razen tega se arhivi pri duhovnih ustanovah niso nikoli delili, saj je vsakokratni predstojnik ustanove veljal le za njenega upravitelja, ki je bil brez dedičev, ne pa za lastnika. Zavedajoč se pomembnosti svojih dokumentov so redovniki dobro skrbeli za ohranitev gradiva. Zato so praviloma izbirali prostore za hrambo na varnih krajih v samostanu.6 Tudi predstojniki reinske cisterce so znali dobro poskrbeti za hrambo dokumentov. Zanje so uredili že koncem srednjega veka primeren prostor, v katerem se gradivo hrani že preko petsto let. Arhivski prostor je idealen za hrambo dokumentov, saj ima meter debele stene s poznogotskimi oboki in možnost prezračevanja, zato tudi možnost dobre izravnave temperature v njem. Zato vse do današnjih dni ni moč na gradivu ugotoviti običajnih poškodb, ki jih sicer povzročajo škodljivi dejavniki. Prostor je tudi ognjevaren, saj ga zapirajo močna kovana železna vrata.7 Najzgodnejši načrt arhivskega gradiva je izpričan že za drugo polovico 14. stoletja, torej še preden je dejavni opat Wolfgang Schröttl (1481-1515) izbral sedanji prostor za shranjevanje dokumentov. Slednji se je lotil tudi nove preureditve arhivskega gradiva.8 Nove razdelitve gradiva se je sto let kasneje lotil opat Jurij Freyseisen (1577-1605),9 ki je arhivski fond razdelil na 36 kategorij, pri čemer pa ni oddelil listin od spisov.10 Do večje preureditve in popisa gradiva je nato prišlo v času opata, Mariborčana Marijana Pittreicha (1745-1771),11 ki je 1 Mlinaric: Stiska opatija, str. 873-878. 2 Mlinaric: Kostanjeviška opatija, str. 127 si. 3 Mlinaric: Posest cistercijanske opatije Rein na Slovenskem Štajerskem, str. 93-118; Mlinaric: Posest cistercijanskega samostana Rein na Dolenjskem, str. 130—141. 4 Mlinaric: Usoda arhiva cistercijanske opatije Kostanjevice, str. 145. 5 Müller: Stiftsarchiv-geistige Bewahrungsstätte, str. 104— 105. 6 Mlinaric: Usoda arhiva cistercijanske opatije Kostanjevice, str. 145. Prim. Mlinaric: Arhivsko gradivo in njegova hramba v cistercijanskih samostanih, str. 103-109. 7 Müller: Stiftsarchiv-geistige Bewahrungsstätte, str. 104— 114. 8 Ibidem, str. 104-114. 9 Prim. Mlinaric: Jurij P'reyseisen, opat cistercijanskega samostana Rein pri Gradcu, str. 239-286. 10 Müller: Stiftsarchiv-geistige Bewahrungsstätte, str. 114— 117. 11 Prim. Mlinaric: Mariborčan Marijan Pittreich, opat cistercijanskega samostana Rein pri Gradcu, str. 243-263. ARHIVI 30 (2007), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk 107 Jože Mlinaric: Arhiv samostana Rein, zakladnica gradiva za slovensko zgodovino, str. 105-120 HMHIHI Pogled na opatijo Rein (zračniposnetek) (foto dr. Norbert Müller) delo poveril Jakobu Holzerju, upokojenemu samostanskemu oskrbniku. Ta je po novem arhivskem načrtu gradivo razdelil v 36 kategorij ter ločil listine od spisov. Posamezne kategorije je namesto prejšnjih črk označil s tekočimi številkami ter posamezne fascikle numeriral. Gradivo je razporedil v 13 na novo narejenih lesenih omarah s predali in vsako označil z veliko črko ter ga popisal v dveh enakih repertorijih z alfabetičnim registrom. Ta razdelitev gradiva in repertorij je še danes v uporabi.12 Danes nadaljuje s podrobnim urejanjem gradiva arhivar sekovske škofije v Gradcu dr. Norbert Müller. Listine Listine so osnovni in najstarejši fond tudi arhiva v Reinu. Fond šteje okoli tisoč listin in časovno sega od ustanovitve samostana (1129) in do okoli leta 1800 ter je shranjen kronološko v predalčni omari z oznako "A". Arhiv hrani iz 12. stoletja dvajset listin, iz 13. stoletja okoli sto petdeset in iz 14. stoletja okoli tristo, tako da jih šteje za srednji vek okoli petsto.13 Med listinami iz 12. stoletja je ohranjenih enajst listin štajerskega mejnega grofa Otakarja III. in njegovega sina Otakarja IV. (oziroma od 1180 prvega štajerskega vojvode) z dobro ohranjenimi pečati. S tem se arhiv v Reinu uvršča med ustanove na Štajerskem z največjim številom Traungavskih listin.14 Fond zaobjema listine najvišje svetne in cerkvene gospode: cesarjev, deželnih stanov, papežev (bule) ter salzburških nadškofov in njihovih sufraga-nov (sekovskih, krških, lavantinskih in briksenških škofov). Razumljivo je, da je ohranjenih veliko listin cistercijanskih samostanov, povezanih z Rein-sko cisterco: npr. Stične, Kostanjevice, Vetrinja, Lilienfelda, Heiligenkreuza, Wilheringa in Ebracha. Nadalje naj omenimo listine plemiških družin predvsem z ozemlja Štajerske: Stubenberških, Mariborskih, Windischgrätzov, Walseejev ter z Dolenjske 12 Weisz: Das Archiv des Cistercienserstiftes Renn, str. 11-12. 13 Müller: Stiftsarchiv-geistige Bewahrungsstätte, str. 117; Weisz: Das Archiv des Cistercienserstiftes Reun, str. 12. 14 Müller: Stiftsarchiv-geistige Bewahrungsstätte, str. 117. 108 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 30 (2007), št. 2 Jože Mlinaric: Arhiv samostana Rein, zakladnica gradiva za slovensko zgodovino, str. 105-120 (npr. Svibenskih).15 Kar nekaj listin zadeva reinsko posest na slovenskem Štajerskem (okoli Maribora, Ljutomera, Radgone) in na Dolenjskem. Omenimo naj listino iz leta 1189, ki z omembo župnika Konrada Mariborskega izpričuje obstoj mariborske pražupnije, ter listino iz leta 1277, v kateri se prvikrat v zgodovini Stiškega samostana poimensko navaja celoten konvent.16 V nekaterih reinskih kodeksih je ohranjeno precejšnje število prepisov ah pa regestov ne le danes ohranjenih, temveč tudi nekaterih že izgubljenih listin. Največ prepisov listin je v Kopialni knjigi opata Hermana Molitorja iz leta 1450, regestov pa v urbarju istega opata iz istega leta ter v urbarju opata Angelusa Manseja iz leta 1395, prepisov ali regestov pa v obsežnem delu Collectaneum sive diplomatarium Runense Alana Lehra iz 18. stoletja. O naštetih rokopisih bo govora v naslednjih vrsticah. Listinsko gradivo iz reinskega arhiva je v prvi vrsti objavljeno v naslednjih publikacijah Joseph von Zahn, Urkundenbuch des Herzogtums Steiermark. Graz I-III (1875-1903) in Appelt Heinrich-Gerhard Pferschy IV (1960-1975), Franc-Müko Kos, Gradivo %a zgodovino Slovencev v srednjem veku. Ljubljana IV(1915) in V(1928) ter Jože Mlinaric, Gradivo %a zgodovino Maribora I—X (1975-1984). V tem prispevku objavljamo regeste 74 kosov listinskega gradiva, od katerega je 53 originalnih listin, 21 pa je ali prepisov ali regestov. Med njimi je 22 doslej neobjavljenih listin in 10 prepisov ali regestov listin. Teh slednjih 32 objav se prvenstveno nanaša na reinske vinograde pri Ljutomeru in Radgoni.17 Knjige (rokopisi) Kopialna knjiga opata Hermana Molitorja (Chartularium Hermanni abbatis) iz 1450 Sign. A 161 perg. listov (foliacija) - format 29,4 x 22,5 cm. Prepisi 230 listin, od katerih nekatere niso ohra- njene. 18 15 Ibidem, str. 118-116; Weisz: Das Archiv des Cisterciens-erstiftes Reim, str. 12-13. Omenimo naj, da najdemo listine tudi med spisi cistercijanskih samostanov. 16 1189, Vili. 10., Gradec: orig. perg.listina A 11/4; 1277: orig. perg. listina A IV/24. 17 Medtem ko so avstrijski zgodovinarji v obilni meri raziskovali v arhivu v Reinu, pa so se naši raziskovalci Izogibali tega odročnega samostana. Ko sem se posvetil raziskovanju preteklosti stiske in kostanjeviške opatije, sem se moral nujno posvetiti arhivskemu gradivu v Reinu. Z arhivom v Reinu sem se prvikrat srečal leta 1969 in v njem občasno raziskujem še danes. 18 Na prednji strani prvega lista je napis "Anno domini Urbar opata Angelusa Manseja (Originale Mo-nasterii a. D(omino) Angelo Abbate seu Vrbarium et aliis conscriptum) iz 1395. Sign. D 240 pap. listov (foliacija) - format 22,5 x 30 cm. Urbar (Censuale Repertorium), fol. 1-118'. Snov je razporejena po uradih (officia) posesti. Urad Maribor in Ljutomer: posest v mestu Mariboru in zunaj njega (fol. 126'-127') in pri Ljutomeru (fol. 125'). Urbarju sledi repertorij listin (Literarum Repertorium), fol. 192—239'. Seznam listin v regestih, med njimi tudi takih, ki se nanašajo na naše ozemlje (4).19 Urbar opata Hermana Molitorja (Originale Runense per dominum Hermannum Abbatem com-pilatum Anno domini CCCCL iz 1450. Sign. C 157 perg. listov (foliacija) — format 30 x 38 cm. Urbar se razlikuje od prejšnjega (iz 1395), saj navaja sumarno vrste dajatev po uradih ali urba-rialnih naseljih, nato pa podložnike z dajatvami. Urbar za Maribor (Marburg) (fol. CVII) in za posest na Dolenjskem (fol. CXIII). Repertorij listin s skromnimi regesti, ki zadevajo tudi naše ozemlje (7).20 Urbar za posest na Kranjskem (Urbarium der Khrainerischen vnnderthannen so nach Rhein gehörig 1644) iz 1644 (K XVII/22).2i Urbar župnije sv. Mihaela v Mengšu iz obdobja 1557-1559 Urbar župnije, ki je od 1461 do 1669 sodila k cistercijanskemu samostanu Presvete Trojice v Dunajskem Novem mestu.22 MCCCCL compilatus est hic liber et rescriptits ab originalibits Uteris monastero Rnnensis per fratrem Hermanum venerabile/« ibidem Abbatem". Weisz: Das Archiv des Cistercienserstiftes Reun, str. 16; Müller: Stiftsarchiv-geistige Bewahrungsstätte, str. 122-123. O opatu Hermanu: Wild: Die Abte von Rein, str. 54. 19 O opatu Angelu su: Wild: Die Abte von Rein, str. 53. Weisz: Das Archiv des Cistercienserstiftes Reun, str. 17— 18; Müller: Stiftsarchiv-geistige Bewahrungsstätte, str. 125-129. 20 Regesti od fol. CXXVIl naprej. Weisz: Das Archiv des Cistercienserstiftes Reun, str. 18. Urbarji: urbar 1535 iz časa komendatarnega opata Ludvika Ungnada (1533 oz. 1534-1549) z naslovom (glej: ČZNNV24 (1988), str. 95); urbarja 1571 in 1588 (glej: ibidem, str. 99). 21 Mlinaric, Posest cistercijanskega samostana Rein na Dolenjskem, str. 139. 22 Naslov dela: Das Urbar "des Gotsshaus bei der heilligen Drivaltigkhait %u der Neustat... " (Weisz: Das Archiv des Cistercienserstiftes Reun, str. 18. Obsega ne le urbar, ampak tudi inventarje in še drago gradivo. Delo datira v čas ARHIVI 30 (2007), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk 109 Jože Mlinaric: Arhiv samostana Rein, zakladnica gradiva za slovensko zgodovino, str. 105-120 Pogled v arhivski prostor v Reinu (foto dr. Walter Stein-met%) Collectaneum sive diplomatarium Runense (iz 18. stoletja). (Rok. 107) Reinski konventual Alanus Lehr (1709—1775)23 je v letih od 1758 do smrti v martiri tedanje historiografije prepisal listine ah njihove prepise ah regeste ter spise v kronološkem redu in besedilo ponekod opremil tudi s historičnimi noticami. Delo (formata 23,5 x 34 cm) zaobjema čas od ustanovitve reinskega samostana (1129) do leta 1600 v petih foliantih, od katerih ima vsak pribhžno 900 strani. Knjige obsegajo čas: I. 1229-1399 II. 1399-1515 III. 1515-1566 IV. 1567-1586 V. 1587-1600. Delo je prvovrstni vir ne le za zgodovino Reina, ampak za vse cistercijanske samostane, ki so izšh iz Reina, aH bih z njim povezani, zlasti še preko generalnega vikariata. Delo je odhčen vir za raziskovanje preteklosti tudi Stiškega in Kostanjeviškega ter Vetrinjskega samostana. A. Lehr je na osnovi lastnih zapiskov spisal tudi dnevnik "Diarium" za čas od 1753 do 1772. V delu najdemo tudi notice, ki zadevajo Stično in Kostanjevico.24 opata, Škofjeločana Jerneja Grudenegga (1557-1559), kasnejšega opata v Reinu (1559-1577). Kralj Lriderik IV. je ob ustanovitvi cisterce v Dunajskem Novem mestu (Wiener Neustadt) (1444) samostanu pridružil župnijo Sv. Petra v Ljubljani, ob ustanovitvi ljubljanske škofije pa je cesar župnijo podelil škofiji, cisterci pa je v zameno dal župnijo v Mengšu, ki jo je cisterca leta 1669 prodala stiš-kemu samostanu. (Mlinaric: Stiska opatija, str. 736). Prim. ČZN XXXII (1937), ste. 83. 23 K življenjepisu: Müller: Bedeutende Reiner Konventualen, str. 413-414. 24 Müller: Stiftsarchiv-geistige Bewahrungssstätte, str. 130- Regesta Runae intermonastica iz 1977 Delo v 4 zvezkih (tipkopis, format A 4) reinskega konventuala Martina Johanna Wilda (po zapisih Alexandra Grafa (1888-1969) obsega 4536 regestov iz obdobja od ustanovitve Reina (1129) do leta 1756. Naslov: "Regesta Runae intermonastica conscripsit p. Martinus Wild, professas Runensis MCMLXXVII". Nekrologij Alana Lehra A. Lehr je sestavil nekrologij v treh delih, ki obsegajo: 1. imena in smrtni dan vseh članov reinskega konventa od ustanovitve samostana, 2. imena vseh familiarjev (častnih članov konventa) in 3. imena ustanoviteljev ter dobrotnikov samostana in njihovih sorodnikov.25 Za naši cisterci pomembni deh: Za Kostanjeviški samostan: "Cathalogus confra-trum ab ultimo capitulo generali 1739 celebrato in mon(asterio) ad Fontes B(eatae) M(ariae) V(irginis) prope Landstrfass) in Carniolia defunctorum" (B XIV, 19). Za vse z Reinom povezane cisterce: "Uterae rotularesIV. (18. stol.).26 Spisi Spisi predstavljajo v reinskem arhivu po količini gradiva najobsežnejšo kategorijo. Gradivo je razde-ljeno na enajst oddelkov, označenih z veHkimi črkami, ter je shranjeno v trinajstih omarah.27 Za raziskovanje slovenske zgodovine pride vpoštev predvsem gradivo pod črko B. Gradivo "B" se nanaša na salzburško nadškofi-jo, na sekovsko škofijo in na največje samostane oz. cerkvene ustanove na današnjem avstrijskem Štajerskem (Admont, St. Lambert (St. Lambrecht), Vorau, Göss, Seckau, Rottenmann in Stainz). Spisi obravnavajo v prvi vrsti cerkvene zadeve (vizitacije, sinode, poročila).28 Za preučevanje naše preteklosti ob koncu 16. stoletja je pomembno gradivo žičke in jurkloštrske kartuzije. Gradivo se nanaša predvsem na gospodarstvo obeh samostanov za čas, ko je bil njun vrhovni upravitelj reinski opat Jurij Freyseisen 25 26 27 28 131. Le pri A. Lehru je ohranjenih šest prepisov sicer Izgubljenih listin, ki se nanašajo na naše ozemlje. Glej opombo št. 23. Mlinaric: Kostanjeviška opatija, str. 585. Weisz: Das Archiv des Cistercienserstiftes Reun, str. 14. Weisz: Das Archiv des Cistercienserstiftes Reun, str. 14-15; Müller: Stiftsarchiv-geistige Bewahrungssstätte, ste. 119-122. 110 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 30 (2007), št. 2 Jože Mlinaric: Arhiv samostana Rein, zakladnica gradiva za slovensko zgodovino, str. 105-120 (1589-1591).29 Vsekakor pa so za preučevanje preteklosti obeh cistercijanskih samostanov na Dolenjskem (Stične in Kostanjevice) poleg fonda obeh samostanov, pomembni še fondi drugih cistercijanskih samostanov, povezanih z njima preko filiacije (Vertrinj-Kostanjevica, Rein-Stična) ah preko skupnega generalnega vikariata za čas od konca srednjega veka do konca 18. stoletja. Gradivo obsega nekaj listin in njihove prepise, odredbe generalnih kapitljev, vizitacijske zapisnike itd. Zanimiva pa je predvsem korespondenca med posameznimi cistercijanskimi samostani in, ki ne nudi vpogleda le v cerkvene in verske razmere takratne dobe (še posebej v 16. stoletju), ampak daje dober vpogled v duhovno in redovno življenje ter gospodarstvo samostanov. V gradivu je nadalje veliko podatkov iz takratnega vsakdana (turška nevarnost, ujme, nabava vina, prehrana itd.). Vemo, da so ob ukinitvah samostanov korespondenco ponavadi zavrgli. Ker pa je samostan Rein preživel jožefinski čas, je korespondenca povsem ohranjena. Prispela pošta je ohranjena v originalu, odposlana pa v konceptih. Fondi cistercijanskih samostanov z oznako: Monošter (Szentgotthârd) B VII Neuberg (pri Hartbergu) B VIII Lilienfeld (pri Dunaju) B XI Sv.Trojica v Dunajskem Novem mestu (Wiener Neustadt) B XII Vetrinj (Viktring) pri Celovcu (Klagenfurt) B XIII Kostanjevica B XIV Heiligenkreuz (pri Dunaju) B lat. 1 Stična Blat. 9-10.30 Računske in obračunske knjige ter spisi s sign. G in K Hranijo vehko podatkov tudi za reinsko posest na slovenskem Štajerskem in na Kranjskem. Opatija je (kot že povedano) imela na Kranjskem posest do okoh 1700, na Štajerskem pa vinograde okoli Ljutomera in Gornje Radgone do druge svetovne vojne. Najstarejša ohranjena obračunska knjiga (1399— 1410) je iz časa opata Angelusa Manseja. (G l)31 Collectaneum sive diplomatarium Ranense Alana Lehra (18. stol.), Arhiv Rein (foto dr. Walter Steinmetz) Obračunske in računske knjige oskrbnikov in kletarskih mojstrov za vinograde pri Ljutomeru in Gornji Radgoni (15. in 16. stoletje) (G l)32 Obračuni in spisi 17.-20. stoletje Zanimiva sta Računska knjiga (1806) in Seznam vinskega pridelka po posameznih gorcah (1806). (K)33 Listine (srednji vek) A. Objavljene listine 1189 VIII. 10., Gradec (Graz) Štajerski vojvoda Otakar I. — Rein Med pričami je tudi mariborski župnik Konrad. Orig. perg. listina A II/4. Objava: StUB I, št. 698, str. 684-685. 1207 Salzburški nadškof Eberhard II. — Rein Med pričami sta tudi Friderik Ptujski in njegov brat Oto Kunšperški. Orig. perg. listina A 11/10. Objava: StUB II, št. 86, str. 132-134. 1208 Nadškof Eberhard II. - Rein Med pričami je tudi Arnold Ptujski. Orig.perg.listina A 11/11. Objava StUB II, št. 92, str. 144-145. 29 30 31 Sign. A lat. 6-8; Mlinaric, Kartuziji Žice in Jurklošter, str. 313-331. Idem, Kostanjevtška opatija, str. 585. Pickl: Beiträge zur Wirtschaftsgeschichte der Zisterze Rein, str. 128-129; Prim. ČZN NV 24(1988), str. 111-112. 32 33 Weicz: Das Archiv des Cistercienserstiftes Reun, str. 19; Prim. ČZN N V 24(1988), str. 112-113. Schwarzkogler: Beispiele und Akzente wirtschaftlicher Pigenant und Tüchtigkeit, ste. 399-400; Prim. ČZN NV 24 (1988), str. 114; Schwarzkogler: Zwischen Mur und Drau, str. 199-204. ARHIVI 30 (2007), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk 111 Jože Mlinaric: Arhiv samostana Rein, zakladnica gradiva za slovensko zgodovino, str. 105-120 1217 VI. 4., Breze (Friesach) Nadškof Eberhard IL — Rein Med pričami je tudi Oto Kunšperški. Orig. perg. listina A 11/22. Objava: StUB II, št. 146, str. 217-218. 1256 (X. 14., Gradec) (Graz) Štajerski deželni sodnik Gotfrid Mariborski — Rein Orig. perg. listina A HI/30. Objava: StUB III, št. 203, str. 290. 1221 I. 15., Lipnica (Leibnitz) Nadškof Eberhard II. — Rein Med pričami je tudi Oto Kunšperški. Orig. perg. listina A III/l. Objava: StUB II, št. 188, str. 271-272. Ok. 1250 Henrik iz Artmanje vasi podari samostanu Rein kmetijo v Dolenji vasi ob Krki. Orig. perg. listina (ni je najti). Objava: StUB III, št. 79, str. 145. 1254 IX. 10., Feldkirchen Štefan, ban Slavonije in deželni glavar na Štajerskem — Rein Listino je pečatu tudi Gotfrid Mariborski. Orig. perg. listina A III/24. Objava: StUB III, št. 150, str. 226-227. 1255 I. 12. Štajerski deželni sodnik Gotfrid Mariborski -Rein Orig. perg. listina A III/26. Objava: StUB III, št. 161, str. 238. 1255 VIL 11., Gradec (Graz) Otokar iz Gradca — Rein Med pričami je tudi štajerski deželni sodnik Gotfrid Mariborski. Chartularium liermanni abbatis, fol. 45'. Objava: StUBlll, št. 178, str. 261. 1256 IV. 6., Litija Vojvoda Ulrik III. Spanheim — Rein Med pričami se omenjajo tudi Ulrik Zovneški, Viljem Mekinjski in Herbart Turjaški. Orig. perg. listina A III/29. Objava: StUB III, št. 196, str. 280-281. 1256 IV. 6., Litija Vojvoda Ulrik III. Spanheim — Rein Med pričami so tudi Ulrik Zovneški, Viljem Mekinjski in Herbart Turjaški. Orig. perg. listina A III/28. Objava: StUB III, št. 197, str. 282-283. 1259 (V.), Gradec (Graz) Deželni sodnik na Štajerskem Vulfink Stuben-berški — Rein Med pričami je tudi Sigfrid Marenberški. Orig. perg. listina A HI/44. Objava: StUB III, št. 268, str. 358-359. 1259 (konec leta), Ptuj Štajerski deželni sodnik Vulfink Stubenberški — Rein Med pričami sta tudi Gotfrid Mariborski in Sigfrid Marenberški. Orig. perg. listina A HI/45. Objava: StUB III, št. 279, str. 370. 1260 I. 22., Gradec (Graz) Ulrik Wildonski - Rein Med pričami sta tudi Friderik ml. Ptujski in Werner s Pohorskega dvora. Prepis: Chartularium liermanni abbatis, fol. 75. Objava: StUB III, št. 284, str. 375-376. 1260 III. 10., Dunaj (Wien) Češki kralj Otokar II. — Rein Med pričami sta tudi Friderik Ptujski in Gotfrid Mariborski. Orig. perg. listina (falzifikat) A HI/46. Objava: StUB III, št. 286, str. 377-379. 1260 IV. 25., Piber Salzburški nadškof Ulrik — Rein Med pričami je tudi Gotfrid Mariborski. Orig. perg. listina A HI/47. Objava: StUB III, št. 289, str. 382-384. 1260 XII. 25., Gradec (Graz) Češki kralj Otokar II. — Rein Med pričami sta tudi Gotfrid Mariborski in Friderik Ptujski. Orig. perg. listina A HI/51. Objava: StUB IV/1, št. 13, str. 9-10. 1261 VIL 18. Štajerski deželni glavar Woko Rosenberg-Rein Med pričami sta tudi Gotfrid Mariborski in Riher Polskavski. Orig. perg. listina A IV/4. Objava: StUB IV/1, št. 41, str. 26-27. 112 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 30 (2007), št. 2 Jože Mlinaric: Arhiv samostana Rein, zakladnica gradiva za slovensko zgodovino, str. 105-120 1261 (ok. VIL 18.) Štajerski deželni glavar Woko Rosenberg-Rein Med pričami so tudi Gotfrid Mariborski, Sigfrid Marenberški, Kolon Vuzeniški, Friderik Ptujski, Henrik Svibenski in njegov brat Leopold ter Riher Polskavski in Henrik Rogaški. Ong. perg. listina A IV/3. Objava: StUB IV/1, št. 42, str. 27. 1275, Stična Stiski opat Konrad kupi na željo reinskega opata Bernarda za Rein od Friderika z Mirne 8 kmetij v Zagorici pri Mirni na Dolenjskem, od ljubljanskega meščana Janeza Waizmana pa 4 kmetije v Notranjih Goricah pri Ljubljani. Ong. perg. listina A IV/21. Objava: StUB IV/1. št. 580, str. 346-347. Prim. Kronika 35 (1987), op. št. 3, str. 131. (1276) IV. 24. Mariborski meščan Oto Herbersteiner (!) podeli Reinu vinograd v Krčevini pri Mariboru. Regest: Colkctaneum Runense I, str. 360. Objava GZM11/34. 1288 IX. 26., (Maribor) Elizabeta, vdova Rudolfa, sina mariborskega mestnega sodnika Markvarda, izpolni volilo svojega pokojnega moža in pred vrsto mariborskih meščanov ter mestnega sodnika Rudolfa in brata Nudun-ga, komturja Meljske komende, zapiše Reinu določen pridelek z vinograda v Košakih pri Mariboru. Orig. perg. listina A IV/30. Objava: Gradivo 11/62. Prim. ČZNNV24 (1988), str. 96-97. 1300 V. 21. Veitel Bresterniški proda s soglasjem svoje žene Gertrude Reinu vinograd na Prošeku pri Brester-nici pri Mariboru. Ong. perg. listina A V/34. Objava: GZM 11/92. Prim. CZNNV 24 (1988), str. 97. 1304 VIII. L, Gradec (Graz) Sekovski škof Ulrik IL, nekdaj mariborski župnik (1295) - Rem Prepis: Colkctaneum Runense I, str. 44&-A41. Objava: GZM 11/107. (1305) VI. 19., Heüigenkteuz Vojvoda Rudolf III. prepove štajerskim mestom, in imenoma tudi mariborskemu mestu, terjati od Reina mitnino od pridelkov, potrebnih samostanu za lastne potrebe. Orig. perg. listina A V/54a. Objava: GZM 11/ 111. Prim. ČZNNV24 (1988), str. 100. 1312 VIII. 28., Maribor Sekovski škof Friderik I. izstavi v Mariboru za Rein transumpt listin iz 1209 in 1211. Prepis: Chartularium Hermanni abbatis, fol. 29. Objava: GZM III/19. 1316 V. 6., Gradec (Graz) Kralj Friderik prepoveduje mariborskemu mestu terjati od Reina od samostanske hiše v mestu davke in druge dajatve. Orig. perg. A V/84. Objava: Gradivo III/43. 1318 Mariborski meščan Jakob se odpoveduje v korist reinskega samostana vsem pravicam, ki jih ima do samostanske hiše in vseh drugih samostanskih nepremičnin v mestu. Regest: Urbar D, fol. 239. Objava: GZM 111/50. Pnm. ČZNNV24 (1988), str. 101-102. 1330X11. 5., Maribor Mariborčanka Elizabeta, Rudolfova vdova, proda reinskemu opatu Hugonu hišo z ohišnico v mestu in polje "pri dveh cerkvah" zunaj mesta. Ong. perg. listina A VI/46. Objava: GZM III/ 101. Prim. CZNNV24 (1988), str. 102. 1332 II. 25., Gradec (Graz) Vojvoda Oton prepoveduje mariborskemu mestu terjati davke in druge dajatve od samostanske hiše, ki jo imajo reinski menihi v mestu za potrebe bližnjih vinogradov. Ong. perg. listina A VI/49. Objava: GZM III/ 107. Pnm. ČZNNV24 (1988), str. 102. 1339 Jakob iz Gradca se sporazume z Reinom glede višine zakupnine za klet pred samostansko hišo v Mariboru. Regest: Urbar D, fol. 239. Objava: GZM IV/13. Pnm. ČZNNV24 (1988), str. 102. 1340 VIL 2., Maribor Krški škof Konrad II. podeljuje vsem, ki bodo pri maši, ki se bo darovala na praznik vseh svetih na prenosnem oltarju, ki mu ga je dal zgornjega dne v Mariboru posvetiti salzburški vicedom v Lipnici (Leibnitz) Friderik, odpustke. Ong. perg. listina A VI/82. Objava GZM IV/ 15. ARHIVI 30 (2007), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk 113 Jože Mlinaric: Arhiv samostana Rein, zakladnica gradiva za slovensko zgodovino, str. 105-120 1342 XI. 19. Ptujski meščan in zlatar Nikolaj in njegova žena Gertruda prodata reinskemu opatu Hertviku posest v Hočah pri Mariboru. Ong. perg. listina A VII/8. Objava: GZM IV/ 24. Prim. ČZNNV24 (1988), str. 104. 1342 Mariborski meščan in sodar Jakob se zavezuje plačevati od zemljišča v Mariboru Reinu predpisano vsoto denarja. Prepis: Collectaneum Kunense I, str. 610. Objava GZM IV/25. Pnm. ČZN NV 24 (1988), str. 102-103. 1361 VI. 24. Mariborčan Nikolaj, bivajoč pri mariborskem reinskem dvoru, proda opatu Sajfridu hišo pri omenjenem dvoru. K prodaji je dal svoje soglasje mariborski mestni sodnik Wolf. Ori^. perg. listina VII/73. Objava: GZM IV/93. Prim. CZNNV24 (1988), str. 102. 1362 IV 1. Ptujski meščan Ulrik in njegova žena Katarina podarita reinskemu samostanu vinograd v Brester-nici pri Mariboru. Ong. perg. listina A VII/75. Objava: GZM IV/ 96. Pnm. ČZN NV 24 (1988), str. 98. -..' . 1 SiSSPi :JJL •'U Listina s prvo omembo mariborskega ^upnika Konrada (orig. perg listina 1189 VIII. 10., Gradec (Gra^j, A 11/4, arhiv Rein (foto dr. Walter Steinmetz) 114 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 30 (2007), št. 2 Jože Mlinaric: Arhiv samostana Rein, zakladnica gradiva za slovensko zgodovino, str. 105-120 1362 Mariborski kletarski mojster Rupert odvzame oficialu Konradu na gorski pravdi vinograd z imenom Stainprug, ker ni redno oddajal gornine. Regest: Urbar C (1450), fol. CL. Objava: GZM IV/98. Prim ČZNNV24 (1988), str. 98. 1377 VIII. 28., Maribor Opat Nikolaj izroča mariborskemu meščanu Bernczelu v zakup po gorskem pravu samostanski vinograd v Krčevini pri Mariboru. Orig. perg^. listina A VII/95. Objava: GZM V/22. Prim. CZNNV24 (1988), str. 96. 1378 IX. 25. Mariborski meščan Egidij Slahenochs zamenja z opatom Nikolajem po en vinograd v Krčevini in na Koglu pri Mariboru za samostanski vinograd na Prošeku pri Bresternici pri Mariboru. Orig. perg^. listina A VII/97. Objava: GZM V'/25. Prim. CZNNV'24 (1988), str. 98 in 102. 1443 IV. 3. Opat Herman zamenja z Mariborčanom Sig-mundom Dretschpacherjem in njegovo ženo Barbaro dva vinograda na Prošeku (ze Pressegk) pri Bresternici pri Mariboru: enega z imenom Vulfink (Wulfing), drugega pa pri vinogradu krške škofije, ter vinograd na Krivcu (ze Grips) pri Kamnici pri Mariboru in še vinograd v Sojči (in der Sulcz) pri Melju pri Mariboru, za dva vinograda na Herce-govščaku pri Radgoni (am Herzogperg bei Rag-kerspurg), enega z imenom "der Luczinger" in drugega "der Gscherbe", z gornino podložna deželnemu knezu. Orig. perg. listina A IX/35. Objava: GZM VI/89. Pnm. ČZN NV 24 (1988), str. 108 in 103. Prim. 1443 (Collectaneum Runense II, str. 290). 1443 (po IV.3.) Janez, opat Morimonda, daje v imenu redovnega vodstva soglasje k zgornji zamenjavi posesti. Regest: Collectaneum Runense II, str. 288. Prim. ČZNNV24 (1988), str. 108. B. Neobjavljene listine: 1277 Stiski opat Konrad proda Reinu 17 kmetij pri Veliki Loki pri Trebnjem na Dolenjskem: v Mačkov cu (Chazendorf), na Velikem Vidmu (Widern) in na Rojah (Royn). Stiski opat je posest odprodal, da bi s prodajo zmanjšal samostanske dolgove, ki jih je naredil iz opravičljivih razlogov. Kot priče se omenjajo stiski konventuali: prior Albert (Albertus tunc prior), zakristan Janez (Johannes custos), ekonom Konrad (Chvnradus cellerarius), senior Werner (Wernherus senior), komornik Henrik (Hen-ricus camerarius), namestnik ekonoma Konrad (Chvnradus subcellerarius), namestnik priorja Konrad (Chvnradus supprior), kantor Gotfrid (Gotfri-dus cantor), Friderik mlajši (Fridericus iunior), Henrik imenovan Bavarec (Heinricus dictus Ba-warus), bolničar Janez (Johannes infirmarius) in Jernej (Bartholomeus). Orig. perg.listina A IV/24. Prim. Mlinaric, Jože: Stiska opatija 1136-1784. Novo mesto: Dolenjska založba, 1995, str. 118; Kronika 35 (1987), št. 3, str. 132. 1293 Brat Helmbicus (!), prior dominikancev na Ptuju, proda reinskemu opatu Henriku za 25 mark srebra vinograd pri Krivcu (apud Griberitz) pri Kamnici pri Mariboru. Regest: Urbar D (1395), fol. 26. Pnm. ČZN NV 24 (1988), str. 97. 1303 Mariborčanka Kunigunda proda reinskemu opatu Henriku dva vinograda na Račjem bregu (in Raitz) pri Mariboru. Prepis: Collectaneum Runense I, str. 616; Prim. CZNNV24 (1988), str. 97-98. 1314 marec 17. Deželni pisar na Štajerskem Albreht Zeyriker (ab der Zeyrich) podari opatu Alberonu za oltar sv. Petra, v katerem so relikvije sv. Klemena in na katerem naj bi menihi brali vsak dan mašo za dušni blagor Albrehta in njegovega sorodstva, vinograd z imenom "Enderlein" pri Ljutomeru (dacz Lueten-berch). Pri izdaji dokumenta so bili prisotni reinski menihi: prior Henrik (Hainreich der prior), njegov namestnik Hertvik (Herwich der vnder prior), višji ekonom Janez (Johans der ober chelner), bolničar Henrik (Hainreich der spitaler) in komornik Nikolaj (Nyklas der chamrer) ter svetni ljudje: Konrad "der Drautchpurch", Konrad Grabenski (Chuon-rrat von Graben) in njegov brat Walter, Herman Windischgräzer (Herman Windissgreczer) namesto gospoda "ze Grecz", pisar Konrad, upravitelj kovnice v Gradcu (Chuontzel der Schreiber, mincz-maister ze Grecz) in Nikolaj Eberlint (Nyclas Eber-Hnt). Orig. perg. listina A V/76; Viseči pečat izstavi-telja je izgubljen. Prim. ČZN NV 24 (1988), str. 104. ARHIVI 30 (2007), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk 115 Jože Mlinaric: Arhiv samostana Rein, zakladnica gradiva za slovensko zgodovino, str. 105-120 1322 III. 22. Oto z Dürnsteina (Ott der Dirnstainer) in žena Kunigunda podarita reinskemu samostanu v svoje in obeh prednikov "dušno dobro" vinograd v Nunski Grabi pri Ljutomeru (dacz Luetenberch an dem Schuczenperig). Listina je pečatena s pečatoma Konrada iz Ljutomera (Chuenrates des Lueten-berger) in izstavitelja dokumenta. Kot priča se omenja tudi sorodnik Ozvald iz Ljutomera (Oswalt von Luetenberch). Orig. perg. listina A VI/26. 2 viseča pečata. Prim. CZNNV24 (1988), str. 104-105. 1326 IV. 17. Reinski opat Hugo (Hawg) naznanja, da je Marjeta, vdova Konrada iz Ljutomera (Margaret hern Chunradtes weib von Lutenberch) darovala samostanu v "dušno dobro" svojega pokojnega moža za dve marki denarja imenja na dveh kmetijah "zu Ofenbach" pri Libochu (cze Lyboch) pri Gradcu (Graz). Kot priče se navajajo reinski konventuali: prior Bertold (Perchtold der prior), ekonom Rupert (Ruprecht der chellner) in pisar Ulrik (Vl(reich)) der Schreiber). Orig. perg. listina A VII/34. Opatov viseči pečat je izgubljen. Prim. ČZNNV24 (1988), str. 105. 1328 I. 13. Elbel iz Ljutomera (von Lutenberch) proda s soglasjem žene Elizabete ter otrok Elbleina in Marjete opatu Hugu vinograd na Grajskem hribu (an dem Hawsperg) v Ljutomeru (zu Lutenberch), ki ga je Elbel kupil od Ulrikove vdove. Pri prodaji so bili navzoči: Leopold Mindorfer (Levtolt der Mindorf-fer), nečak Henrik z Dürnsteina (Hainczel der Dirnstainer), Jurij, Ivanov sin (Gevry Eybans svn) in ljutomerski župnik Rüger (her Rveger der pharrer cze Lutenberch). Listino sta pečatila gra-diščan Hertnid Majšperški (her Hertaeyd von Mansperch) in Oto z Dürnsteina (her Otte der Dirnstainer). Orig. perg. listina A VI/37. Ohranjen je viseči pečat Hertnida. Prim. ČZNNV'24 (1988), str. 105. 1331 IX. 29. Marjeta, vdova Konrada iz Ljutomera (Margareta hern Chunrates witib von Lutenberch) podari opatu Hugu za pokoj duše svojega moža vinograd z imenom "Zlaenich" na Grajskem hribu v Ljutomeru (cze Lutenberch am Havsperg). Priče so bili Ljutomerčani (von Lutenberch): gradiščan Hertnid Majšperški (der purkgraf her Hertneyd der Mans-perger), Oto z Dürnsteina (Otte der Dürnstainer), Leopold Mindorfer (Levtolt der Mvndorffer) in Henrik, Ozvaldov svak (Oswaldes ayden). Orig. perg. listina A VI/43. Prim. ČZN NV 24 (1988), str. 105. 1345 Reinski opat Hertvik kupi od Jere z Mirne (Neydekerin) župansko kmetijo na Vrhu pri Sobračah na Dolenjskem (pey Zubrats am perig). Regest: Urbar C (1450), fol. CLL Prim. Kronika 35 (1987), št. 3, str. 132 in op. št. 16, str. 141. 1350 IV. 17. Stiski opat Peter in konvent sklenejo z reinskim opatom Sajfridom in konventom bratsko duhovno zvezo. Orig. perg. listina A VII/37. Viseči pečat opata Petra. Prim Mlinaric, Jože: Stiska opatija 1136-1784. Novo mesto: Dolenjska založba, 1995, str. 147. 1352 V. 1. Nikolaj Kumer Nyclaw (der Chumer) in žena Kunigunda prodata opatu Sajfridu štiri kmetije v Zabjeku ob Temenici pri Trebnjem (ze Chroten-pach pei der Tempnitz). Listino so pečatih: izsta-vitelj, njegov brat Herman (Herman der Chumer), Albreht Humberški (Albrech Holnburger) in Henrik z Mačerol (Haynreih der Maczerol). Orig. perg. listina A VII/48a; 4 viseči pečati. Prim. Kronika 35 (1987), št. 3, str. 132 in op. št. 19, str. 141. 1352 Nikolaj Kumer (Nicla Chumer) proda opatu Sajfridu posest pri Sentlovrencu pri Trebnjem: tri kmetije okoli cerkve v Sentlovrencu ob Temenici (ad Sanctum Laurentium circa ecclesiam an der Tempnicz) in mlin ter dve kmetiji na Kukenberku (czu Kukenberch) in še tri kmetije v Borštu (zem Forst) z mlinom na Temenici. Kmetije je imel Nikolaj v fevdu od gospodov Planinskih (Montpreis). Regest: Urbar C (1450), fol. CLL Prim. Kronika 35 (1987), št. 3, str. 132 in op. št. 20, str. 141. 1352 Herman Kumer (Chumer) proda opatu Sajfridu šest kmetij na Malem Vidmu pri Sentlovrencu (ze dem Klain Widern), ki jih je imel v fevdu od gospodov Planinskih (Montpreis). Regest: Urbar C (1450), fol. CLL Prim Kronika 35 (1987), št. 3, str. 132 in op. št. 21, str. 141. 116 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 30 (2007), št. 2 Jože Mlinaric: Arhiv samostana Rein, zakladnica gradiva za slovensko zgodovino, str. 105-120 as-1 toiwft Stturtî' 4MT Hum Naslovna stran urbarja opata Hermana Molitorja i\ 1450 (foto dr. Walter Steinmetz) 1363 V. 11. Ljutomerski kramar Wolfhart (Wolfhart der chramer dacz Luetenberch) in žena Jera podarita samostanu vinograd z imenom "der Saefnaer" na Grajskem hribu v Ljutomeru (an dem Hausperg dacz Luetenberch) pri vinogradih Janeza (des Jensleins) in komturja (velikonedeljske körnende) (des choementewer) ter vinograd z imenom "an dem EUent" v Nunski Grabi (an dem Schuczen-perg) prav tako pri Ljutomeru. Dobrotnika sta smela vinski pridelek uživati dosmrtno, menihi pa so bili zanju dolžni moliti. Pečatila Nikolaj Pukl (Niclas der Pukel) in nekdanji ljutomerski sodnik Konrad (Chuemrat weilen richter dacz Luetenberch).Pečatila Nikolaj Pukl (Niclas der Pukel) in nekdanji ljutomerski sodnik Konrad (Chuemrat weilen richter dacz Luetenberch). Orig. perg. listina A VII/76; Prim. ČZNNV 24 (1988), str. 105. 1372 XII. 6. Viljem Svibenski (Wilhalm von Scherphen-berch) proda opatu Nikolaju in konventu osem kmetij na Mali Loki v župniji Trebnje (cze dem Chlain Loek in Treuner pharr). Orig. perg. listina A VII/93. Ohranjeni trije poškodovani viseči pečati: izstavitelja dokumenta, Nikolaja Hmeljniškega (Nyklein Hopphenpach) in Henrika z Mačerol (Hainreich der Mathczerol). 1393 V. 4., Žička kartuzija Generalni prior Krištof in difinitorji sklenejo na zasedanju generalnega kapitlja na prošnjo reinskega opata Petra bratsko duhovno zvezo z reinskim samostanom. Orig. perg. listina A VIII/19. Ohranjen le delček visečega pečata. Prim. Mlinaric, Jože: Kartu^i/i Žice in Jurklošter. Maribor 1991, str. 146. 1399 IV. 28., Gradec (Graz) Vojvoda Viljem izjavlja zase in za svoja brata, vojvodi Leopolda in Friderika, da zaradi naklonjenosti reinskega opata Petra in njegovih predhodnikov ter konventa do Habsburške hiše oprosti Rein dajanja gornine in vinske desetine od štirih samostanskih vinogradov pri Ljutomeru (bey Lueten-berg): od treh vinogradov z imeni "Zleanich", "Alt-markt" in "Sefnear" na Grajskem hribu (Hausberg) in od vinograda v Nunski Grabi (Schueczenperg). Le od vinograda z imenom Sweb so bili menihi dolžni dajati vinsko desetino: 2/3 deželnemu knezu in 1/3 radgonskemu župniku. Vojvoda ukazuje svojemu ljutomerskemu oskrbniku Rudolfu Las-pergerju in vsem kletarskim mojstrom, da upoštevajo dani privilegij. Konvent pa se je obvezal, da bo za Viljema in vse njegove prednike in potomce opravljal vsako leto aniverzarij, vsak redovnik pa posebej še po eno mašo. Samostanski ekonom je bil dolžan na dan slavja dati vsakemu od redovnikov po malo merico ljutomerčana, po eno zemljo in hrane v vrednosti dveh denarjev. Vsak duhovnik pa naj bi prejel za nagrado še po tri denarje. Orig. perg. listina A VIII/27. Viseči pečat izstavitelja. Prim. ČZNNV24 (1988), str. 106. 1399X11. 11., Celje Ker so dohodke od zgoraj naštetih vinogradov tedaj imeli v zastavi Celjski, se je grof Herman II. odpovedal pravici do gornine in desetine ter je svojemu kletarskemu mojstru v Radgoni naročil, naj privilegij upošteva. Orig. perg. listina A VIII/29. Viseči Hermanov pečat. Prim. ČZNNV24 (1988), str. 106. 1400 Nikolaj Smreker (Sumerekker) proda opatu An-gelusu šest kmetij v Javorju (zu Ahorn ob Gal-lens tain) pri gradu Podpeč pri Gabrovki pri Moravčah in kmetijo v Gabrovki (ze Grabrowik). ARHIVI 30 (2007), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk 117 Jože Mlinaric: Arhiv samostana Rein, zakladnica gradiva za slovensko zgodovino, str. 105-120 Arhiv Rein, strop s fresko ^grbom cistercijanskega reda (16. stol.) (foto dr. Walter Steinmetz) Regest: Urbar C (1450), fol. CLI; Prim. Kronika 35 (1987), št. 3, str. 133 in op. št. 24, str. 142. 1403 Vojvoda Ernest ILoslvu prepove gradiščanom na gradu Svibno (in Scherffenberg) podložnike reinskega samostana na Dolenjskem obremenjevati z višjimi dajatvami in dolžnostmi za odvetščino od predpisanih dajatev. Regest: Urbar C (1450), fol. CLII. Prim. Kronika 35 (1987), št. 3, str. 134, 135 in op. št. 38, str. 142. 1409 V. 16., Gradec (Graz) Vojvoda Ernest Železni potrjuje opatu Ange-lusu za njegov samostan vse pravice nad dolenjskimi podložniki v urbarialnih naseljih Zagorica (Sagoricz), Roje (ze Reig), Skovec (zu Sibkowicz), Mala Loka (ze Klainlak), Žabjek (ze Krotenpach), Potok (am Pache), Vrh pri Sobračah (an dem Brichensperg) in Mačji Dol (Marolcztal). Podložniki so bili z odvetščino zavezani gospoščini Svibno (Schaerffenberg). V listini našteva obveznosti podložnikov do omenjene gospoščine. Orig. perg. listina. A VIII/48. Viseči pečat vojvode. Prim. Kronika 35 (1987), št. 3, str. 135. 1424 IV. 10. Jakob Payer (Pawer), doma pod gradom (vnder dem haws) v Ljutomeru (ze Lutenberg), in žena Krimhilda (Chreinhyld) prodata opatu Angelusu vinograd z imenom "Messrer" na Grajskem hribu (an dem Hausperg) v Ljutomeru (ze Luetenberg) poleg reinskega vinograda z imenom "der Alt marckht" in vinograda Jurija Payerja iz Radgone (Jörgen Payer ze Rakespurg). Vinograd je z gornino podložen deželnemu knezu in gornina se daje v njegovo ljutomersko klet. K prodaji je dal svoje soglasje Ivan iz Ažencev (Hans von Hawczen-dorff), ljutomerski oskrbnik (schaffer ze Lutenberg). Listino sta pečatila omenjeni oskrbnik in Vencelj (Weinzla) " der Prichenfrid", ljutomerski sodnik (richter ze Lutenberg). Orig. perg. listina DC/14. Viseča pečata (1 močno poškodovan). Prim. ČZN NU 24 (1988), str. 107-108. 1438 III. 23. Jud Jakob, Aramov sin iz Radgone (Jacob Jud Arams sun zu Rakaspurg), izroča opatu Janezu dve zadolžnici za vsoto štirih funtov dunajske veljave na ime Štefana, Ivanovega sina iz Stročje vasi (Steffan ... des Hanns sün am Schueczendorff) (samostanskega podložnika, zadolženega pri Judu Jakobu). Listino je pečati! Avguštin Herolt, judovski sodnik v Radgoni (Augustin der Herolt, Juden richter zu Rakaspurg). Orig. perg. listina A IX/22. Nekdanji viseči pečat je zdrobljen. Prim: ČZN NU 24 (1988), str. 109. m Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 30 (2007), št. 2 Jože Mlinaric: Arhiv samostana Rein, zakladnica gradiva za slovensko zgodovino, str. 105-120 1443 III. 11. Radgonski meščan Ivan Payer (Hanns Pair) in žena Barbara prodata opatu Hermanu vinograd z imenom "der Fürbringer", ki je mejil na vinograd z imenom "der Stallenperger", last radgonskega meščana Petra Payer]a. Gornina se je dajala v radgonsko deželnoknežjo klet. Prepis: Colkctaneum Kunense II, str. 290. Prim. ČZNNV24 (1988), str. 108. 1444 V. 26. Radgonski meščan Martin Payer (Mert Payer) (burger ze Rakerspurg) proda opatu Hermanu hišo z ohišnico (haws vnd hof) z vsem pripadajočim v Radgoni (ze Ragkerspurg in der stat) v ulici Mur-gasse (in der Muergassenn), stoječo med hišama radgonskega meščana in kramarja Martina Geisla in Juda Schaula. Hiša ni bila svobodna hiša (freyhaus), ampak je bila zavezana vsem dajatvam in obveznostim, kot so jim bile ostale hiše v mestu. Listino je pečati! mestni sodnik Jurij Payer (Jörg Payer). Orig. perg. listina A IX/42. Ohranjen košček pečata. Prim. ČZNNV24 (1988), str. 109. 1444 XI. 19. Jurij Payer (Jörig Payr), mestni sodnik v Radgoni (statrichter zu Rakerspurg), določa obveznosti reinskega samostana za hišo, ki jo je opat Herman kupil za ustanovo od Martina Payerja (1444, V. 26.), in to za mestni davek in druge obveznosti poltretji funt dunajskega denarja in 19 in pol funta denarja enake veljave za zemljarino. Listina določa še druge pogoje, pod katerimi more samostan imeti kupljeno posest. Listina je pečatena s pečatom radgonskega mesta. Orig. perg. listina A IX/45. Nekdanji viseči pečat (poškodovan) je priložen. Prim. CZN NV 24 (1988), str. 109. 1448 V. 28. Štefan, sin Hewrichterja (des Hewrichter sun), doma iz Stročje vasi (am Schüczendorf) pri Ljutomeru, proda s privoljenjem Konrada Prämerja, radgonskega glavarja (haubtman ze Radkerspurg), opatu Hermanu vinograd v Nunski Grabi (am Schuczenperg). Posest je mejila na vinograd radgonskega meščana Mihaela, Paltramovega sina, in se je od nje dajala gornina v ljutomersko deželnoknežjo klet. Listino je pečati! omenjeni radgonski glavar. Orig. perg. listina IX/25. Nekdanji viseči pečat je zdrobljen. Pnm. ČZNNV24 (1988), str. 108. 1450 I. 30. Radgonski meščan Martin Payer (Mert Payr, burger zu Rakerspurg) daruje Reinu štiri vinograde z imeni "Stollenberger", "der Smidin", Scherff" in Puechler" in s tem izpolni željo svojega (v letu 1443) umrlega brata Petra ter naredi nabožno ustanovo aniverzarija zanj, za Martina in njegove. Menihi so bili dolžni vzdrževati večno luč in opraviti slavje letno na dan sv.Brikcija (13. november) in po šest tihih maš ter potrošiti za samostanske potrebe po dva funta voska za svečavo, opat pa je bil dolžan dati sobratom za priboljšek (pitancijo) ribe in beli kruh po funt denarja. Listino so pečatili: Ahacij Mütensdorfer (Muettensdorffer), radgonski glavar (haubtman zu Rarkerspurg), padar Martin Narringer (Mertt Narringer), pisar Peter Hueber, radgonski mestni sodnik (Petter Hueber, statrichter zu Rakerspurg), ki ga je za pečatenje prosil Erhart Hohenwarter (Hohenbartter). Orig. perg. listina A X/22. Pečati so izgubljeni. Pnm. CZN NV 24 (1988), str. 108-109. 1452 IX 10. Brat Janez, opat cistercijanskega samostana v Morimondu, potrjuje, da je prejel od stiškega opata redovni davek v višini treh renskih goldinarjev. Orig. perg. listina A X/34. Poškodovani viseči pečat izstavitelja. 1476 II. 10. Wolfgang Scheitterhauff, radgonski meščan (purger zu Radkerspurg), proda z dovoljenjem Štefana Schacka (Steffan Schacken), radgonskega deželnoknežjega oficiala in gorskega mojstra, Ru-pertu Platzinsgutu vinograd v Slamnjaku (an Kummerer perg) pri Ljutomeru. Orig. perg. listina A XI/31. Viseči pečat Štefana Schacka. 1498 X 29., Moskirchen Sporazum med sekovskim škofom Matijem kot lastnikom radgonske župnije in opatom Wolfgan-gom glede 1/3 vinske desetine od vinogradov "Zlenynckh" na Slamnjaku (am Kammerperg), "Altenmarckt" in "Seffner" na Grajskem hribu (am Hawsperg) v Ljutomeru in "Klain Schitzenperg" v Nunski Grabi (am Schitzenperg) v župniji sv. Janeza v Ljutomeru (in sannt Johanns pfar zu Lutemberg) (glej 1399 IV. 28.). Škof se je odpovedal vinski desetini z omenjenih vinogradov, opat pa je škofu oziroma župniji sv. Ruperta v Radgoni (Radkersburg) (sannt Ruprechts pharrkirchen) odstopil tri imenj-ske funte denarjev in 40 denarjev v treh urbarialnih naseljih: Lammersdorfu (Lemp fers dor ff) (Slančja ARHIVI 30 (2007), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk 119 Jože Mlinaric: Arhiv samostana Rein, zakladnica gradiva za slovensko zgodovino, str. 105-120 ves), v Cezanjevcih (Zesenndorff) in "Ocrisendorf ' (?) ter šest vodnih veder mošta na leto. Orig. perg. listina A XI/106. Škofov viseči pečat je izgubljen. Prim. ČZN NV 24 (1988), str. 106-107. 1498 (X. 30.), Breze (Fnesach) Zgornjo pogodbo je v istem letu potrdil salz-burški nadškof Lenart. A XI/107. Viseči nadškofov pečat (poškodovan). Prim. ČZNNV24 (1988), str. 107. Kratice BKStGQ Beiträge zur Kunde steiermärkischer Geschichtsquellen, Graz GZM Gradivo za zgodovino Maribora (Jože Mlinaric). Pokrajinski arhiv, Maribor I (1975)—X (1984) StUB Joseph von Zahn, Urkundenbuch des Herzogthums Steiermark, Graz I (1875)—III (1903); Heinrich Appelt— Gerhard Pferschy, Urkundenbuch des Herzogtums Steiermark IV., Wien 1960— 1975 Literatura Mlinaric, Jože: Jurij Freyseisen iz Luč ob Savinji, opat cistercijanskega samostana Rein pri Gradcu (1577-1605). Vita artis perennis (ur. Alenka Klemen). Ljubljana: Založba ZRC, 2000, str. 269-286. Mlinaric, Jože: Kartuzjji Ziče in Jurklošter. Zička kartuzjja ok. 1160-1782. Jurklostrska kartu^ija ok. 1170-1595. Maribor: Založba Obzorja, 1991. Mlinaric, Jože: Kostanjeviška opatija 1234—1786. Kostanjevica na Krki: Galerija Božidar Jakac, 1987. Mlinaric, Jože: Posest cistercijanskega samostana Rein na Dolenjskem 1275-1693. Kronika 35 (1987), št. 3, str. 130-141. Mlinaric, Jože: Marijan Pittreich, opat cisteri-janskega samostana Rein pri Gradcu (1745—1771), v: Studia historica Slovenka 3(2003), št. 2—3, str. 243— 263. Mlinaric, Jože: Posest cistercijanske opatije Rein na Štajerskem od 1276 do okoli leta 1600. Časopis %a zgodovino in narodopisje NV"24 (1988), str. 93-118. Mlinaric, Jože: Stiska opatija 1136-1784. Novo mesto: Dolenjska založba, 1995. Mlinaric, Jože: Usoda arhiva opatije Kostanjevice. Kronika 20 (1973), št. 3, str. 145-153. Müller, Norbert: Stiftsarchiv—geistige Bewahrungsstätte. Erlesenes und Erbauliches. Kulturschaffen der Reiner Mönche (ur. Norbert Müller). Rein: Zisterzienserstift Rein, 2003, str. 103-133. Müller, Norbert: Bedeutende Reiner Konventu-alen. Stift Rein 1129-1979. 850 Jahre Kultur und Glaube. Rein: Zisterzienserstift Rein, 1979, str. 411— 417. Pickl, Othmar: Beiträge zur Wirtschaftsgeschichte der Zisterze Rein bis zum Beginn der Neizeit. Stiff Rein 1129-1979. 850 Jahre Kultur und Glaube. Rein: Zisterzienserstift Rein, 1979, str. 108-134. Schwarzkogler, Ileane: Beispiele und Akzente wirtschaftlicher Eigenart und Tüchtigkeit. Stift Rein 1129-1979. 850 Jahre Kultur und Glaube. Rein: Zisterzienserstift Rein, 1979, str. 384-397. Schwarzkogler, Ileane: Zwischen Mur und Drau. Der Weinbau des 19. Jahrhunderts in der ehemaligen Untersteiermark im Spiegel zeitgenössischer Berichte und Reportagen. Weinkultur. Graz: Kulturreferat der Steiermärkischen Landesregierung, 1990, str. 199-204. Weisz, Anton: Das Archiv des Cisterciens-erstiftes Reun. Beiträge %ur Kunde steiermärkischer Geschichtsquellen 2 (1865), str. 10—20. Wild, Martin: Die Abte von Rein. Stift Rein: 1129—1979. 850 Jahre Kultur und Glaube. Festschrift ^um Jubiläum (ur. Paulus Rappold, Karl Amon). Rein: Zisterzienserstift Rein-Hohenfurth, 1979, str. 48-62. Zusammenfassung ARCHIV DES ZISTERZIENSERKLOSTERS REIN, WERTVOLLES MATERIAL FÜR DIE SLOWENISCHE GESCHICHTE Der Verfasser des Beitrags präsentiert zunächst das Archiv und das Archivmaterial des ältesten noch bestehenden (1129 gegr.) Zisterzienserklosters Rein bei Graz, das nie aufgehoben worden ist. Nach dem Umfang des erhaltenen Materials stellt das Kloster das größte Privatarchiv in Mitteleuropa dar. Das Kloster spielte im Zisterzienserorden eine sehr wichtige Rolle und initiierte eine Reihe von Klostergründungen, unter anderem auch das Kloster Stična (1136). Mit der Gründung des Generalvikariats im ausgehenden 16. Jahrhundert, zu dem auch Stična (Sittich) und Kostanjevica (Landstrass) gehörten, beaufsichtigte der Reiner Abt das Ordensleben und die Wirtschaftsführung der ihm unterstellten Klöster. Rein verfügte, so wie auch andere mittelalterliche Klöster der älteren Orden, über einen großen Grundbesitz. Seine Abte erwarben bereits in der zweiten Hälfte des 13. Jahrhunderts Grundbesitz auch auf slo- 120 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 30 (2007), št. 2 Jože Mlinaric: Arhiv samostana Rein, zakladnica gradiva za slovensko zgodovino, str. 105-120 wenischem Boden: in der slowenischen Steiermark vor allem Weinberge rund um Maribor, Ljutomer und Gornja Radgona und in Dolenjska (Unter-krain) Landbesitz vor allem in der Umgebung von Trebnje. Während das Kloster Rein den Grundbesitz in Dolenjska wegen Unrentabilität schon um 1700 verkaufte, blieb jener in der Steiermark bis zum Zweiten Weltkrieg sein Eigentum. Obiges spiegelt sich auch im erhaltenen Archivmaterial wider, das im Hinblick darauf, dass es schon über 500 Jahre in ein und demselben Raum unter guten Bedingungen aufbewahrt wird, relativ gut erhalten ist. In dem Beitrag werden im Folgenden die drei wichtigsten Kategorien des Archivmaterials präsentiert: Urkunden, Bücher (Handschriften) und Verzeichnisse. Unter den gut erhaltenen Urkunden (etwa 1000) betreffen etwa 50 in erster Linie die Weinberge in Štajerska beziehungsweise treten darin die Herren von Maribor (Marburg) als Zeugen auf sowie den Grundbesitz in Dolenjska. Der Verfasser macht auch auf den hohen Wert der erhaltenen Korrespondenz zwischen Rein und anderen Zisterzienserklöstern aufmerksam, wurde doch Material dieser Art bei der Auflösung der Klöster gewöhnlich weggeworfen. Am ende des Beitrags befindet sich eine Liste mit Regesten von 53 Originalurkunden und von 21 Abschriften oder Regesten. Unter den Regesten befinden sich 22 Stück von bislang noch nicht veröffentlichten Ori-ginalpergamenturkunden und von 10 Abschriften sowie Urkundenregesten. Das unveröffentlichte Material bezieht sich fast ausschließlich auf die klösterlichen Weinberge bei Ljutomer (Luttenberg) und Gornja Radgona (Oberradkersburg).