List delavcev v vzgojnoizobraževalnih zavodih
Ljubljana, 19. marca 1976 - Številka 6
Nasilje
X: Nasilje ni samo telesno, ampak tudi duševno. Nasilen je ne samo tisti, ki otroke pretepa ali jim ne daje jesti - pač pa tudi oni, kijih duševno muči, uči nasilja in ' ubijanja.
Y: Orožje samo ne ubija, pač pa roka, ki ga usmega. Ustvaijalec grozljivk še ne prizadene otrokove duševnosti; pohabijo pa jo tisti, ki omogočajo in dovoljujejo oglede takih filmov.
X: Resnica: vedno več je kriminala, mladi uživajo droge in pijančujejo ...
Y: Otroci se vam smilijo .. . Toda — kdo želi gledati nasilje? Odrasli. Kinematografske dvorane se polnijo, družine se zbirajo pred televizorji, kadar so na sporedu kriminalke, umori, kri.
Saj res: otroci naj odrastejo v miru, šele potem jih spustimo v ta naš hinavski, nevoščljivi svet odraslih, poln grabežljivosti in ubojev.
Ste se zamislili?
X: Oa.
(Na sliki mr. Hitchcock pred kratkim je posnel 60. grozljivi film; odraslo občinstvo ga željno pričakuje. Kaj pa otroci? ) JA-MA
Dušan Dolinar
Kdaj »učni zaslon«?
Načrt razvoja šolske televizije, ki oklepa obdobje od leta 1976 do leta 1980, je po vsem videzu tako daleč, da je treba preiti od posvetovanj k dejanjem.
V javni razpravi, ki je konec lanskega in v začetku letošnjega leta potekala pri občinskih konferencah SZDL, je bil ta načrt, katerega zasnova je nastala v sodelovanju med zavodom SRS za šolstvo in rtv Ljubljana, družbeno najširše verificiran. Med končno fazo razprave, ki je bila strnjena na svetu za vzgojo in izobraževanje pri republiški konferenci SZDL in naposled še na izvršnem odboru RK SZDL, je bilo ugotovljeno, da ,,z uvajanjem šolske televizije ni mogoče več odlašati14. Izgotovljene so bile tudi poglavitne prednosti razvojne vizije, ki jo uokvirja načrt. Posebej naj omenimo samo tri.
Najprej: Šolska televizija omogoča, da bodo „prišli“ kakovostno najboljši šolski programi in najboljši učitelji v vsako učilnico. To hkrati pomeni, da je z razvojem šolske televizije mogoče zelo pomembno prispevati k izenačevanju „starta v življenje44 za vse otroke in mlade ljudi ne glede na to, kje živijo in se učijo.
Potem: Snemanje oddaj šolske televizije na prenosne magnetoskope in sprotno vključevanje teh programov v pouk omogoča nujno prožnost, spričo katere šolam ni treba prilagajati svojih urnikov javnim televizijskim oddajam; televizijski medij lahko uporabljajo takrat, ko jim to najbolj ustreza. Hkrati pa se učitelji lahko vnaprej pripravijo na dejavno sodelovanje pri televizijsko obogatenem pouku. To se pravi, da šolska televizija ne bi bila ,,nadomestek44 za redni pouk, lahko pa bi ga zelo
obogatila in okrepila njegov učinek. Se bolj kot doslej bi aktivirala učitelja, da bi se osredotočil na to, kar je v učnem procesu po njegovi sodbi najpomembnejše.
In naposled: učno tehnologijo, ki jo terja uvedba celodnevnega pouka, je mogoče bogatiti s televizijskimi pripomočki (z različnimi zvrstmi video opreme) postopno, ne pa v enem samem dragem zamahu.
V javni razpravi in njenem povzetku je bilo zbranih veliko opozoril, ki so vsa usmerjena k boljši ekonomičnosti in učinkovitosti sistema šolske televizije; in ta opozorila bo nujno treba sproti upoštevati. Toda poglavitno, vsaj tako se zdi, je tole:
Uredništvo šolske televizije, ki deluje na zavodu SRS za šolstvo, naj pripravi podrobnejši program oddaj. O dokončno ovrednotenem programu in njegovem obsegu pa mora odločiti skupščina izobraževalne skupnosti Slovenije. Prav tako je izvršni odbor RK SZDL izoblikoval stališče, po katerem naj bi izobraževalna skupnost Slovenije zagotovila dogovorjen obseg denarja v programu za modernizacijo vzgoje in izobraževanja. Za leto 1976 je načelno odprla nekaj možnosti za financiranje šolskih televizijskih oddaj kulturna skupnost Slovenije, vendar to bolj nakazuje rešitve, kakor pa odpira trdno razvojno pot, saj lahko poteka taka pot v skladu s sistemom samo skozi izobraževalne skupnosti.
Tako je zdaj z razvojem šolske televizije. Načrt je, tudi družbena verifikacija obstaja, obstaja pa tudi — kar je morda najbolj pomembno — trdna politična volja za prehod od besed k dejanjem; tako v najširši družbeni skupnosti kakor pri neposrednih nosilcih akcije. Zdaj seje treba lotiti dejanj.
Redni razpis prostih delovnih mest
Vodstva šol in drugih vzgojnoizobraževalnih zavodov obveščamo, da bo izšel REDNI RAZPIS PROSTIH DELOVNIH MEST za učitelje in vzgojitelje v šolah in drugih vzgojnoizobraževalnih zavodih v SR Sloveniji v letu 1976 letošnjega 16. aprila.
Prosimo, da pošljete razpise republiškemu komiteju za vzgojo in izobraževanje Ljubljana, Župančičeva 3, najkasneje do 25. marca. Na dopisu navedite občino, v kateri je šola, in oznako ZA REDNI RAZPIS. Če razpisa ne boste poslali do določenega roka, ga v rednem razpisu ne bomo mogli objaviti. Prosimo, da k razpisu priložite izjavo, ali na naročilnico napišete, da boste zagotovili plačilo v 10 dneh po prejemu našega računa ali pa poravnali račun s čekom ali menico. Tako bomo lahko poslovali v skladu z novimi zakonskimi predpisi. Vse, ki so nam že poslali razpis, prosimo, da dodatno pošljejo še izjavo o zagotovitvi plačila na naslov naše uprave: Nazorjeva 1, 61000 Ljubljana. UREDNIŠTVO
Dobro usmerjena pot
Do kdaj bomo verjeli v čudeže?
Resnice so vedno preproste. Med najpreprostejše pa prav gotovo spada tale: Ce želimo zgraditi trdno stavbo, potrebujemo poleg natančnega gradbenega načrta še delavce in strokovnjake - mojstre ter brezhibno orodje. Vemo, da se nam bo v nasprotnem primeru stavba porušila. Razumljivo je, da toliko časa ne bomo razmišljali o gradnji, dokler ne bomo imeli zagotovljenega denarja.
Kaže pa, da vse preveč radi, včasih celo namenoma pozabljamo na to preprosto logiko, ko gre za gradnjo nove stavbe našega šolstva po načelih ustave.
Iz leta v leto poslušamo stare resnice: ni denarja, strokovnjaki bežijo iz prosvete in si izbirajo manj odgovorna in bolje nagrajevana delovna mesta. Naj dodamo še to, da ni stanovanj, da imamo prostorsko stisko na delovnem mestu, neprimerne prostore in za nameček še — pretirano delovno obremenjenost strokovnjakov. Nepojmljivo je, da nalagamo tolikšno odgovornost tudi za nepomembne zadeve glede našega šolstva, na ustanovo, ki je tako ali drugače vedno na prepihu — na zavocl SRS za šolstvo. Že laiku je jasno; iz dneva v dan se družbene zahteve glede izobraževanja večajo, hkrati z njimi pa se manjša število ljudi, ki bi bili sposobni te zahteve izvajati. Vprašanje je, do kdaj bodo odgovorni družbeni in politični dejavniki zapirali oči pred tem dejstvom?Do kdaj bomo verjeli v čudeže? Odnos do teh perečih problemov zasluži kritiko, saj se v zadnjih letih ni nič spremenilo’ Nič ni storjenega, da bi se razmere izboljšale, čedalje slabše so.
Tako porazno kadrovsko in materialno stanje zavoda SRS za šolstvo je spet prišlo pod reflektor 2. marca na seji strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje v SR Sloveniji ob razpravi na poročilo o delu zavoda SRS za šolstvo za leto 1975 in ob delovnem programu za leto 1976.
Strokovni svet je poročilo sprejel in izrazil zavodu priznanje za uspešno opravljeno delo, še posebno glede na delovne razmere in delavce za-
ŠOLSKA TELEVIZIJA
voda. Svoje mnenje glede preobremenjenosti, neprimernih delovnih razmer, pomanjkanja kadrov in stanovanj bo strokovni svet sporočil odgovornim republiškim institucijam. (Kolikokrat še in do katerega leta? )
Če na kratko preletimo obsežno delo zavoda, prikazano v letnem poročilu, dobimo približno tako skico:
Poročilo je prikaz dela pedagoške in nadzorne službe, svetovalne službe, našteti so dosežki, nanizani podatki in prizadevanje pedagoške službe za izboljšavo kakovosti dela (seminarji ipd.). Orisan je še podroben pregled izpopolnjevanja pedagoških delavcev in službe za razvoj pedagoškega dela, izobraževalne tehnologije in založniške dejavnosti. Še in še bi lahko naštevali. Naj dodamo tudi posebne, nove naloge v lanskem letu: razvijanje novega izobraževalnega področja
Ob koncu letošnjega februarja je bila v Novem Sadu skupščina Zveze pedagoških društev Jugoslavije, hkrati pa je bilo posvetovanje na temo: Odnos med splošnim, politehničnim in usmerjenim izobraževanjem v našem samoupravnem vzgoj-noizobraževalnem sistemu. Uvodno besedo na tem posvetovanju je imel univerzitetni profesor in predsednik prosvetnega sveta Vojvodine dr. Mihailo Palov.
marksistične smeri (predmet samouprava s temelji marksizma v srednjih šolah), priprave elaborata o 1. fazi usmerjenega izobraževanja za javno razpravo — v skladu z resolucijami, organiziranje in priprava celodnevne osnovne šole, nova zasnova izobraževanja odraslih ob delu, izobraževanje pedagoških delavcev ter izdajanje učbenikov in druge strokovne literature.
Tudi letošnje leto ni nič manj zahtevno, saj bodo morali strokovnjaki poleg drugih nalog, nadaljevati elaborat za 2. fazo usmerjenega izobraževanja, ki je odgovorno (strokovno, preučevalnd ih raziskovalno) delo. Razpravljavci so poudarili, naj bi bila to skupna odgovornost vseh fakultet, višjih šol in šolskega strokovnega področja nasploh.
Strokovni svet je za to leto priporočil zavodu še večjo odprtost in boljše povezovanje z ravnatelji šol, občinskimi svetovalnimi službami in drugimi odgovornimi dejavniki, kar bi pripomoglo k delni razbremenitvi svetovalcev ali k decentralizaciji dela.
Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SRS je med drugim posvetil poebno pozornost še predlaganemu načrtu o razvoju šolske televizije v Sloveniji. Člani so poudarili, da je Treba že letos izvajati načrt in zagotoviti denar za to pomembno vzgojnoizobraževalno dejavnost, ki zajema vzgojnovar-stvene zavode, osnovno šolo in usmeijeno izobraževanje. Bogata razprava je osvetlila znano stanje: v preteklem desetletju smo že nekajkrat začeli to dejavnost in jo spet opustili. Na tem področju smo v Sloveniji precej zaostali za drugimi republikami.
Predlagani načrt so že podprli vsi družbenopolitični in šolski dejavniki v republiki, ostaja pa vprašanje izvedbe (beri de-naija!). Razpravljavci so govorili tudi o novih oddajah, o proizvodnji kaset in opremi šol. Za vso to dejavnost bo treba zagotoviti še dodaten denar, ki naj bi ga omogočil samoupravni dogovor izobraževalnih skupnosti in drugih zainteresiranih dejavnikov. Televizijo kot sredstvo so obravnavali širše: poudarili so, da je še veliko možnosti na tem vzgojnoizobraže-valnem področju, ki jih je treba črpati iz sedanjega celotnega televizijskega programa.
TEA DOMINKO'
Osrednji dogodek tega pedagoškega dne“ v glavnem mestu Vojvodine je bila skupščina Zveze pedagoških društev Jugoslavije. Delegati so ugodno ocenili delo Zveze in njenega predsedstva v preteklem obdobju — med obema skupščinama. V pripravljenem gradivu in razpravi so poudarjali, da je bil program povsem uresničen. Temelj programa je bilo gradivo pretekle skupščine — poročila, razprave in sprejeti sklepi, pa tudi resolucija III. kongresa jugoslovanskih pedagogov, ki je bil oktobra leta 1973 v Ohridu. Pomembna sestavina programa so bili prispevki vseh pedagoških društev republik in pokrajin. Ker so prišle pobude teh društev za izdelavo zveznega programa pravočasno, so bfle akcije širšega značaja, delo zveze pa usklajeno.
Posebna pozornost je bila posvečena sodelovanju Zveze s pedagoškimi društvi v republikah in pokrajinah in spodbujanju medsebojnega sodelovanja teh društev. V akcije, ki so jih organizirala posamezna društva, so se vključila tudi druga društva, s tem pa je dobila akcija širši, jugoslovanski značaj.
Nekatere akcije so organizirali Zveza in reviji Pedagogija in Predškolsko dete, sodelovala pa so tudi republiška in pokrajinska društva. Med temi širšimi akcijami je treba omeniti več posvetovanj. Posvetovanje o pedagoški periodiki v Vojvodini je organiziralo Pedagoško društvo SAPV, o problemih dela šolskih pedagogov Pedagoško društvo Hrvaške, o vzgojni funkciji šole pa Pedagoško društvo Črne gore. Posvetovanje na temo Pedagoška teorija in praksa pri uresničevanju nalog kongresa Zveze komunistov je pripravilo pedagoško društvo Bosne in Hercegovine. Simpozij, posvečen knjižnici Budučnost je delo Pedagoškega društva Srbije. Sledila so posvetovanja: o izobraževanju učiteljev — Pedagoško društvo Hrvaške, simpozij o možnostih in uresničevanju vzgoje za samoupravljanje ter posvetovanje o celodnevni šoli — priredilo ju je Pedagoško društvo Slovenije — in simpozij o metodoloških problemih v pedagoških raziskavah, ki so ga organizirali: inštitut za pedagoška raziskovanja Srbije, Pedagoško društvo Srbije, pedagoški inštitut iz Ljubljane in oddelek za pedagogiko filozofske fakultete v Beogradu.
Delegati skupščine so menili, da je tak način dela pravilen in da je tako treba nadaljevati. Zagotavlja namreč tesnejše povezovanje in sodelovanje med republiškimi in pokrajinskimi pedagoškimi društvi — to pa je za vse pedagoge naše države izredno dragoceno. Opozorili pa so, da bi bilo lahko to sodelovanje še boljše. Tudi ta ,,izboljšava“ bo ena izmed nalog novega vodstva Zveze pedagoških društev Jugoslavije.
Zveza' pedagoških društev Jugoslavije je v preteklem obdobju veliko sodelovala z drugimi pedagoškimi društvi, ustanovami in organizacijami, po-
sebno pozornost pa je posvetila sorodnim društvom: industrijskih pedagogov, andragogov in defektologov.
POLITIČNO, STROKOVNO IN ZNANSTVENO
Popravek
NE SAMO DODATEK
samo pri pouku, temveč v vsej vzgojnoizobraževalni dejavnosti.
Delegati skupščine Zveze pedagoških društev Jugoslavije so tudi izbrali temo za IV. kongres pedagogov Jugoslavije, ki bo prihodnje leto v Črni gori. Tema kongresa bo Vzgoja in delo, sklenili pa so, da bo ob tem tudi poseben simpozij z naslovom Učinkovitost dela v osnovni šoli
Ob koncu skupščine so delegati izbrali tudi novo vodstvo
Pomembno je sodelovanje Zveze s predsedstvom ZKJ, s Socialistično zvezo delovnega ljudstva in z njeno sekcijo za družbenoekonomske odnose v družbenih dejavnostih. Predstavniki Zveze pedagoških društev so dejavno sodelovali na sestankih te sekcije, predvsem pri obravnavi Idejnih temeljev samoupravne socialistične preobrazbe vzgojnoizobraževalnega sistema, pri obravnavi načrta resolucije za X. kongres Zveze komunistov Jugoslavije o nalogah komunistov v samoupravni socialistični preobrazbi vzgoje in izobraževanja pa tudi pri obravnavi zasnove usmerjenega izobraževanja in drugih pomembnih vprašanj. Skupne akcije so bile organizirane tudi z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Ena izmed takih akcij je bilo posvetovanje na temo: Ohranjanje revolucionarnih tradicij in vzgoja jugoslovanskega socialističnega domoljubja v vzgojnoizobraževalnem procesu. Organizirala jo je Zveza pedagoških društev z Zvezo socialistične mladine, s svetom za vzgojo in varstvo otrok, z Združenjem publicistov in pod pokroviteljstvom SUBNOR
Pomembno področje dela Zveze v preteklem obdobju je bilo tudi strokovno in znanstveno delo. V sodelovanju z republiškimi in pokrajinskimi društvi pedagogov, z drugimi organizacijami in ustanovami, samostojno ali pa prek revij Pedagogi) a in Predškolsko dete, so bili organizirani sestanki, posvetovanja, simpoziji in „okrogle mize“, kjer so obravnavali pomembne teme o pedagoški teoriji in praksi. Vse to je bilo pripravljeno z namenom, da bi člani strokovno in znanstveno napredovah. Tak pa je bil tudi smoter letošnjega novosadskega posvetovanja o odnosu med splošnim, politehničnim in usmerjenimi izobraževanji v našem samoupravnem vzgojnoizobraževalnem sistemu.
Zveze: za predsednika so izvolili znanega novosadskega pedagoga in univerzitetnega profesorja dr. Radomira Makariča, za podpredsednika dr. Jovana
Djordjeviča, za sekretarja pa ”	" - oba
mag. Ljubomira Kočiča iz Beograda. Člani novega nadzornega odbora so: Rade Vukovič, Branislav Beljanovič in Mirjana Lovrič. Glavna urednika revij Pedagogi) a in Predškolsko dete sta dr. Pero Šimleša in dr. Aleksandra Marjanovič.
DRAGAN PAVLOVIČ
Kako pišejo o učiteljih
!
Poudariti je treba to, kar je poudaril v uvodni besedi na novosadskem posvetovanju znani vojvodinski pedagog dr. Mihailo Palov: Politehnične vzgoje in izobraževanja ni več mogoče obravnavati kot dodatek k splošnemu izobraževanju. Nasprotno: tovrstno izobraževanje mora prepletati ves vzgojnoizobraževalni sistem v naši socialistični samoupravni družbi.
Na posvetovanju so poudarili, da je novi predmet v usmerjenem izobraževanju — osnove tehnike in proizvodnje — samo eden izmed številnih pravilnih korakov, ki jih bo treba storiti na tej poti; zato ne sme ostati osamljen. Povedano drugače: Politehnično izobraževanje se mora ponovno uveljaviti ne
V	prilogi Prosvetnega delavca št. 5 smo dne 5. marca 1976 objavili „Preobrazbo srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje14.
V	prispevku ..Preobrazba srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje (predlog) na strani 4 v poglavju 4. 3. je pomotoma pod skico 6 zamenjana legenda, ki se pravilno glasi:
belo polje: skupni programi
črno polje: skupnfspecialni programi
pokončno črtano polje: specialni programi.
Prvi dve vrstici pod omenjeno skico 6, ki sta le deloma odtisnjeni, se glasita:
4. 4. Fakultativni vzgojnoizobraževalni programi
Fakulativni vzgojnoizobraževalni nrn<rr?r*v lahko nastopajo v .;..
Ne moremo trditi, da posvečajo sredstva javnega obveščanja premalo pozornosti šoli in njenim problemom, prej nasprotno. Žal pa ostane po prebiranju teh prispevkov mnogokrat v ustih slab okus. V zadnjem času sta zbudila mojo pozornost dva članka: Kdo da več? Jelke Šprogar v tedniku mariborskega Večera „7 dni“ in Togost in kratkovidnost, ki ga je v ITD objavil Matija Dermastia. Ta pripoveduje, da imajo naši šolniki „svoja pravila igre “ glede zimskih počitnic in trdi, da so proti. premakljivim počitnicam čisto iz osebnih razlogov. Hkrati nas ne pozabi poučiti, da smo učitelji na šolah zaradi učencev in ne učenci zaradi nas. Želi, da urejanje šolskega koledarja ne bi bilo prepuščeno dobri volji šolnikov in ponuja svoje dobrohotne nasvete tudi republiškemu zavodu za šolstvo, kako se naj ta ravna v prihodnje. Iz celotnega članka izstopa misel, da so slovenski šolniki s svojim zavodom za šolstvo vred zaradi stare miselnosti togi in kratkovidni, v učiteljih pa vidi nasprotnike šolarjev in dvomi, da bi glede počitnic zanje storili kaj dobrega, zato predlaga administrativne ukrepe.
Samo laik lahko tako poenostavi razdelitev šolskega leta v prvo in drugo polletje glede na vreme, kot si to zamišlja časnikar, zato menim, da nima smisla nadaljevati razpravljanja v to smer. Menda bo le najbolje zaupati odločitev o premakljivih zimskih počitnicah prosvetnim delavcem in njihovim organom, ki bodo izbrali najboljšo rešitev. Pravim, zaupati, kajti namigovanje na nasprotujoče si interese učencev in učiteljev ničesar ne prispeva k medsebojnemu zaupanju in zato tudi ne k rešitvi problema.
Članek v.,7 dni!po mojem prekaša vse, ki so v zadnjem času nepreverjeno in krivično pisali o učiteljih. A vtorica trdi ob nekem abstraktnem primeru, da učitelji in profesorji zahtevajo od otrok bogata darila ne le ob koncu šolskega leta, ampak tudi že ob novem leti: Ir '"ko r.anie žrtvujejo plavčke in rdečke. Članek s provokativnim naslovom Kdo da več? je povzročil med mariborskimi mosveinimi delavci ogorčenje. Ne glede na to, s kakim opravičilom in zagotovik	leva končala, je
članek prizadejal hud 'udarec učiteljem m njihovemu delu.
Spominjam se primera, ko je neki zdravnik s svojim nevestnim ravnanjem povzročil bolnikovo smrt. Javno razpravo so prekinili z utemeljitvijo, da bi nadaljevanje utegnilo omajati zaupanje bolnikov v zdravnike. To pa bi v prihodnje lahko povzročilo težke posledice, saj je bolnikovo zaupanje prvi pogoj za uspešno zdravljenje. Ali ne velja to tudi za učitelje? Ali lahko dosega vzgojne uspehe nekdo, v katerega nimamo zaupanja? Videti je, da nekateri časnikarji o tem ne razmišljajo in v lovu na senzacije in ob pomanjkanju idej neutemeljeno napadajo vse poprek in iščejo napake pri učiteljih tudi tam,'kjer jih ni.
■ Vedno smo za javno razreševanje vprašanj, ne moremo pa molčati, če nekdo posplošuje, navaja nedokazane trditve in zavaja bralce ter tako umetno ustvarja nerazpoloženje proti prosvetnim delavcem. Če novinarka ne napiše, da smo razredniki, ampak ;,da se gremo razredništvo“, je jasno, kakšno mnenje o učiteljevem delu hoče vsiliti svojim bralcem. Ni čudno, da sem slišal pripombo: nobena družba se ni tako trudila, da bi vzela ugled učitelju kot prav naša.
Vznemirilo me je, ko sem bral o plavčkih in rdečkih ter te pomnožil s številom učencev pa še s številom 2. Jaz sem dobil od svojih učencev za novo leto smrekovo vejico z bleščečim obeskom, ta je bil iz plastike (da si ne bi kak časnikar kaj napačnega predstavljal). Podobno so bili obdarovani tudi kolegi po drugih šolah in teh poznam precej. Zato v plavčke in rdečke ne bom verjel toliko časa, dokler mi novinarka ne bo mogla postreči s konkretnim’ podatki. Torej, čemu tako pisanie, za koga in v čigavem interesu?
Časnikar trdi, da je Slovenijo pokrila snežna plast, kakih 30 cm debela, učenci pa so morali v šolo. Vse kaže, da pretirava. Na mariborskem območju je bilo največ do 10 cm snega, smuka v takih okoliščinah pa ie celo nevarna. Tudi zato so bile skoraj vse šole v Mariboru pmti padališaniu počitnic. Mislim da je bil sklep zavoda za šolstvo, ko je prepustil odločitev šolam, popolnoma 'pravilen. Odločitev, ki ne bi upoštevala mnenja prosvetnih delavcev, bi bila tudi v nasprotju s samoupravnimi načeli.
Pred letom so trgovska podjetja sklenila, da bodo zaprla svoje prodajalne v soboto popoldne. Čeprav je večina potrošnikov nasprotovala, ie pri tem ostalo, kajti delavci v trgovini imajo tudi svoie potrebe in pravice. Enako ie bilo, ko so ponekod ukinili nočno peko in zato zjutraj ni svetega kruha; tudi tu so nadrejeni organi podprli stališča svojih delavcev. Prosvetarii so zadnji, ki bi svoje interese postavljali v ospredje, pa nam časnikarji vseeno tako radi povedo, kdo je zaradi koga tu. Morda je tudi skromnost prosvetnih delavcev in podcenjevanje samega sebe eden od vzrokov, da je njihov poklic manj ugleden in zato manj vreden.
Ko prebiram kake članke o prosvetnih delavcih, se ne morem znebiti občutka, da ms posamezni časnikarji neverjetno radi poučujejo in vzgajajo, sedaj poučujejo celo naše najvišje strokovne organe. Dostikrat so to mladi ljudje, s prav skromnimi življenjskimi izkušnjami. Ne morem razumeti, da se ob taki ljubezni do prosvete in ob tako suverenem pozmvanju mših problemov sami niso mogli ogreti za prosvetni poklic. Morda pa ga raje priporočajo drugim. Časnikar, ki tako rad uporablja lepo slovensko besedo ,,šolniki", ker se mu zdi, da je v zvezi s kritiko učiteljev najbolj, primerna, bi bolje zapisal „šolnice“, kajti šolniki so v naših vrstah vse bolj redki. Morda tudi zaradi takih člankov.
VELIMIR BATIČ
Materinščina, tujke in aktualnost pouka
(	;	;-------------------------------'n
Dandanes veliko govorimo in pišemo o približevanju kulture in znanja najširšim plastem ljudstva. Hkrati je treba reči, da moramo najti ustreznejše metode za dviganje izobrazbene in splošne kulturne ravni že v vzgojnovarstvenih zavodih in predvsem v osnovnih ter srednjih šolah, to skrb pa ohranjati tudi na visokih šolah in vse življenje.
Če bomo v zgodnji mladosti pustili veliko praznin in se bomo vedno šele kasneje „približevali ljudem11 (zlasti delavcem in kmetom), je vprašanje, kakšne ravni bomo lahko izbirali. Ne sme se zgoditi, da bi šli vedno nižje, do stopnje, ko postane posredovanje docela nežahtevno in nima več tehtnejše oblike in vsebine.
Za postopno dviganje ravni je poleg upoštevanja razvojnih procesov treba najti več pestrosti dela. Samo šolsko delo v klasičnem (puščobno resnem) učilniškem ozračju, v togem, vedno enako se ponavljajočem redu in tonu, že zdavnaj ne rodi več zaželenih uspehov.
Jezik je sredstvo, s katerim stvari in pojave uvajamo, razčlenjujemo, dojemamo, povezujemo v različna dejstva, delamo nove sklepe, vse moralno in idejno vrednotimo; z jezikom se tudi človeško sporazumevamo in umetniško izražamo. Ob nobenem vestnem in razgibanem delu ne moremo mimo tako važnega posrednika, kot je jezik. Razmeija znotraj predmetov slovenski jezik, tuji jezik in povezave z drugimi predmeti ter življenjem sploh, urejamo zelo različno. Nekaj več možnosti za pestrost bi moral dopuščati tudi učni načrt; iznajdljivost v vsakršnih razmerah pa je seveda posledica občutka in znanja.
Učitelj slovenščine, ki je, na primer, med zimsko olimpiado obravnaval samo Kersnikove Kmetske slike (ker so bile pač na vrsti), ni pa vključil v delo niti enega sestavka (recimo, kakšen govor, komentar, poročilo, anekdoto) iz športnega življenja, je šel mimo aktualnosti in je zamudil priložnost, da bi učenci ob živem zanimanju dobili nekaj splošnega in jezikovnega znanja.
Ni treba, da popolnoma zmedemo učni načrt, vse se da naravno, nevsiljivo in s pravšnjo mero zliti v celotnost učenja.
Pri vsakem zanimivem dogodku v bližnjem in daljnem okolju ima hkrati z drugimi tudi učitelj materinščine (na višji stopnji tudi učitelj tujega jezika) veliko priložnost za nove ponazoritve in presenetljive uspehe.
Ker se v zadnjem času močno trudimo, da bi izboljšali materinščino in se borimo zlasti proti povodnji tujk, imamo za to največ možnosti v aktualnih besedilih. Književnost je glede tega dokaj prečiščena.
Iz prispevkov v kakšnem časniku ali reviji lahko vzamemo dobro besedilo, tu in tam pa opozorimo na slabo pisanje in ga popravimo.
Učenci morajo tudi vedeti, kaj je zborni knjižni jezik, umetniški jezik (ta ima danes veliko širino), publicistični, pogovorni jezik, kaj so narečja in kaj strokovni jeziki.
NE PREVEC IN NE PREMALO
Pri tem pa bomo seveda našli in morali upoštevati nekatere tujke. Zgrešeno bi bilo mnenje, da je jezik s kar največ tujkami bolj kulturen; zlasti ker dandanes množično prodirajo v vse jezike izrazi zahodne civilizacije (največ iz angleščine, francoščine in nemščine, nekaj vplivov je tudi od drugod). Presoja izraza je zato nujna, sicer se bodo jeziki docela izmaličili v neurejenosti besedja.
Gotovo pa tudi ne drži, da se kulturnost jezika kaže v pretiranem strahu pred tujkami, v bolno občutljivem čiščenju.
Pri odklanjanju tujk ne smemo pretiravati do neživ-Ijenjskosti. Otroci vendar že uporabljajo, na primer, besede stadion (ki ni isto kot igrišče), hokej, bob, gol, medalje, doping, slalom, turneja itd., v glasbi poznajo imena za razna glasbila in skladbe, podobno v zvezi z gledališčem (drama, komedija, operata, scena, režiser, kostumi, loža, garderoba itd.); v šoli govorimo, na primer, fizika, hipotenuza, planet, akvarij, he-liocentrični sistem itd. Del izrazja znanstvenih strok mora
spoznati že otrok pri posameznih predmetih, to znanje se potem širi, drugače ni napredovanja. Pri vsakem učenju bi morali delati tudi z veščo in skrbno jezikovno razlago. Mnogi učenci doma rešujejo križanke, berejo, kar jim pride v roke, hodijo v kino in na razne prireditve, poslušajo radio, predvsem pa veliko gledajo televizijo. Po vsem tem bi morali biti (tudi odrasli) zelo izobraženi. Pa ni tako. Torej gre večina stvari brez globljih stikov mimo njih. Zato je potrebno vodstvo. To lahko opravljajo razgledani starši, ko ob kakšnem izrazu v križanki, stripu, časniku, televiziji ali drugod razlože otroku besedni pomen, napravijo več povezav in ponazoritev. Ker pa vsi starši niso dovolj razgledani, bi morala več tega dela opraviti šola. Čim več živih ,,izvenšolskih“ stvari (če jih znamo spretno vključiti v šolsko delo) bomo otroku razložili, tem bolje se bo kasneje sam znašel v obilici pojavov, ki ga obdajajo.
STAROSTI PRIMERNO
Važno je stvarno in jezikovno dojemanje ter postopno širjenje znanja. Tudi tujke moramo razlagati starosti primerno, kjer koli z otroki in kasneje z adolescenti naletimo nanje. Če starši in sodelavci ne vedo pomena ali izvora besed, lahko pogledajo v razne priročnike. Enako stori učitelj v šoli. Pri tem hkrati z učenci ugotavlja potrebnost ali nepotrebnost tujke, išče najustreznejše nadomestilo z domačim izrazom in vrednoti tudi tega v raznih odtenkih.
Tudi pri tujki (spakedranke so seveda izvzete), kjer smo nazorno in sugestivno dopovedali učencu, da je domač izraz enakovreden ali celo boljši, ostanejo razni vzgojni in izobrazbeni vplivi. Učenec se nauči primerjati, zasluti in sčasoma dojame, da obstaja veliko jezikov in je tudi v njih (tako kot v domačem) dosti izbirnih možnosti izražanja.
Tujka seveda ni nikoli takšna pošast, da bi jo morali zasramovati v primerno prilagojeni obliki, v njeni izvirni pojavnosti ali celo v tujem kontekstu. Obsojali bomo najprej neokusne
skovanke, ki so jih napravili drugod in pri nas, prikazovali pravilne oblike, se učili ceniti domače izraze, ne da bi zatrli željo po učenju tujih jezikov.
Vizualni, zvočni in semantični učinki odmevajo v duhovnem svetu, če naučimo učenca razločevati, če se mu ob stiku s tujko sproži miselni primerjalni tok, želja po iskanju in veselje ob spoznavanju. Vse to pa je lahko velika obogatitev.
V nauku o jeziku samem obstajajo tujke, ki jih uporablja mnogo narodov, so torej neke vrste mednarodni izrazi, čeprav so večinoma iz grških in latinskih osnov. Otrok v višjih razredih osnovne šole mora kdaj slišati tudi izraze gramatika, vokal, konzonant, konjugacija, deklinacija, predikat, semantika, etimologija itd., ne da bi pretiravali, zanemarjali domače izraze ali da bi vedno vzporedno zahtevali tujko. Le-to lahko omenimo in razložimo včasih sočasno, drugič pa priložnostno. Tudi v književnosti je poleg domačih izrazov treba povedati in razložiti nekaj tujk. Nekateri pojmi so izraženi le s tujo besedo (realizem, impresionizem, novela, esej, simbol, satira itd.). Dosti slišijo učenci tudi pri tujih jezikih, priložnosti za primerjalno-kon-trastivno obravnavo je dovolj. Količina izrazov in poglobljenost razlag bosta seveda prilagojeni stopnji. Vendar bo otrok samo tako napredoval v umevanju mnogih pojavov.
Ves materialni nazorni svet je poimenovan, medsebojne zveze so zajete v besednih pomenih in oblikovanju stavkov. Besede dobro razumevamo iz več stavčnih enot in skupin, natančnejše in boljše stavke pa zopet delamo iz dobro razumljenih besed; to je nenehno gibanje v več kolobarjih, ki jih izbiramo glede na situacijo. Zato je jezikovna vzgoja izredno važna. Precej znanja in čut za iskanje in umevanje izraznih možnosti lahko da že osnovna šola.
Le prebujeni ljudje se bodo nenehno učili. To pa je pogoj za blaginjo in dandanes že skoraj za najosnovnejši obstoj vsake družbe.
MIRKO KRIŽMAN
Spoznavanje narave in družbe - dobra šola za življenje	______
Učiteljem prvega razreda osnovne šole ni dolgčas. Vedno znova vzpletamo v učni proces razne novosti in izboljšave. Že več let uspešno uvajamo novo matematiko in novo obliko začetnega opismenjevanja. Zdaj pa še novost na področju spoznavanja narave in družbe: dobili bomo priročnik za učitelje 1. razreda, ki gaje napisala prof. Mira Cencič, delovni zvezek za spoznavanje narave in družbe in stenske slike o tej tematiki. Torej popolni paket za 1. razred! In dokler ne bo na vrsti 2. razred, bo tudi ta usposabljal pri pouku delovni zvezek za spoznavanje narave in družbe.
MOJA IGRA JE DELO
Delovni zvezek Moja igra je delo je plod triletnega trdega teamskega dela. Poleg psihologa, metodika, praktika in likovnika sodelujejo tudi literati in glasbeniki. Pesnica Neža Maurer je prav za ta zvezek napisala dve pesmi. Uglasbil ju je komponist Radovan Gobec. Obe pesmici sta spevni, melodija „gre v uho“. Lahko postaneta nekakšna „himna“ prvega razreda.
SKLENJENA POGLAVJA
Delovni zvezek Moja igra je delo obsega devet poglavij:
1.	Postali smo učenci
2.	Varno v šolo in domov
3.	Da bodo naši prazniki še lepši
4.	Jesen
5.	Zima
6.	Pri nas doma
7.	Domače Živah
8.	Pomlad
9.	Poletje in naše počitnice
Vsako poglavje ima določeno število nalog. Naloge so namenjene trem stopnjam, primerne za individualizacijo pouka, za manj in bolj uspešne učence. Ne bodo zaznamovane po težavnostnih stopnjah, učitelj jih bo izbiral po svoji presoji in jih prilagajal intelektualnim zmogljivostim učencem.
DRAGOCENI ZAKAJ
Naloge so preskušene, primerne za individualizacijo in skupinsko delo, so problemske in akcijske. Učenec si bo lahko zapisoval svoja-opažanja, in kar je najvažnejše, pri posameznih pojavih bo iskal vzroke nastanka. Tisti ŽAKAJ ga bo silil k razmišljanju, iskanju in
poimenovanju različnih pojavov. Učence bo neposredno in posredno povezoval z življenjem. Učitelj bo imel pri delu proste roke. Kljub regionalnim posebnostim bo otrok lahko zapisoval v ta zvezek svoja spoznanja. V njem bo torej učitelj našel takojšnjo povratno informacijo, ali je učenec osvojil predelano snov ali ne.
NALOGE, POLNE VEDRINE
Pri sestavljanju nalog je dosledno upoštevan učni načrt iz spoznavanja narave in družbe za 1. razred.
Naloge so sestavljene privlačno, brez stereotipnosti, značilne za dispozicije, ki naj bi se jih učenec naučil in jih nato reproduciral. Učenec, čeprav prvošolec, naj po obravnavi, kjer ga navajamo na neposredno opazovanje, sam išče vzroke in gibala nekega dogajanja.
LITERARNI SESTAVKI BOGATIJO
Učitelj naj bi nenehno iskal nove sestavke iz zakladnice naše mladinske periodike in jih po svoji presoji vključeval v delovne naloge; tako bo bogatil in poživljal snov spoznavanja narave in družbe. Tudi pisal naj bi sam, njegovi spisi bi pripomogli k temu, da bi bil delovni zvezek še bolj njegov, nekakšen osebni zvezek.
ENKRATNE OTROŠKE RISBE
Iz dosedanjih izkušenj pri reševanju nalog iz delovnega zvezka vemo, da so učenci zelo lepo pobarvali risbice in narisali svoje, značilno otroške, ki so še posebno lepe. Prav tu je poudarjen estetski čut — tudi v likovnem pogledu. Če bodo likovniki izdelali lepe risbe, bo ta delovni zvezek dragocenost.
OTROCI MORAJO ŽIVETI Z LETNIM ČASOM
Pouk o letnih časih bi bil zelo abstrakten, če ne bi učitelj sproti uvajal učencev v naravne pojave in jih učil opazovati. Otroci morajo živeti z letnim časom in podoživljati vse, kar jim ta daje. Naloge v delovnem zvezku so zato sestavljene po kronološkem redu letnih časov.
Učitelji elementarnega razreda bomo prvič dobili delovni zvezek spoznavanja narave in družbe. Sedaj, ko uvajamo celodnevni pouk in si prizadevamo ta predmet obogatiti z novimi oblikami dela, ima tak pripomoček še posebno vrednost.
VIDA BLAŽKO
8 MM FILMSKI PROJEKTOR MEOPTA: Osnovnim in srednjim šolam ter domovom učencev priporočamo češki 8 mm filmski projektor Meopta, ki ga lahko kupijo pri DZS — oddelek za učila ali pri Dopisni delavski univerzi za
2.500,00	din. Projektor je narejen za uporabo v šolah, zato je tehnično ravnanje z njim preprosto. Vanj vstavljamo tako imenovani element film, kije nameščen v Technicolor kaseti ter gp zato ni treba previjati.
MAGNETOFONSKI POSNETKI NAŠI KRAJI IN LJUDJE — Mladinska knjiga je v sodelovanju z RTV Ljubljana izdala zbirko dvanajstih oddaj radijske šole v šestih magnetofonskih kasetah. Naslovi posnetkov: Slovenija — raznolikost dežele; Ljubljana; Kropa, daljna in sama; Nova Gorica; Popotovanje ob Soči; Izlet na grad Socerb; Med Cerknico in Ložem; Mi smo Ribničanje; Na oni strani Gorjancev; Tam, kjer teče Savinja in V Rogaški Slatini. Oddaje prikazujejo nekatere predele Slovenije predvsem z geografskega vidika. Lahko jih koristno uporabimo v četrtem razredu pri spoznavanju družbe ali v osmem razredu pri zemljepisu, pa tudi kot ilustracijo pri rednih učnih urah ali pri dodatnem pouku, v krožkih ter pri pripravi na šolsko ekskurzijo. Posnetke priporočamo vsem osnovnim šolam. Cena kompleta je 360 din, kupite pa ga lahko pri Mladinski knjigi ali Državni založbi — oddelek za učila.
KARTOGRAFSKI ŽIGI: Na oddelku za učila pri Državni založbi Slovenije v Ljubljani lahko osnovne in srednje šole kupijo kartografske žige Slovenije, Jugoslavije ali Evrope. Kako koristni so tovrstni žigi, vedo povedati učitelji, kijih uporabljajo. Tako učencem v 4. razredu ni treba pisati očrta Slovenije. Učitelj jim ga na delovni list aK v zvezek odtisne, učenci ga močneje začrtajo in se na odtisu orientirajo, potem pa že lahko vrisujejo, npr. alpski svet ipd. Posamezni žig stane 80,00 din, blazinice pa 120,00 din.
NALOGE OBJEKTIVNEGA TIPA IZ BIOLOGIJE ZA 8. RAZRED — Dopisna delavska univerza je izdala komplet nalog objektivnega tipa iz biologije za 8. razred avtorjev Lučovnika, Korenča in Močnika. V navodilih za uporabo je posebej poudarjeno, naj učitelji uporabljajo naloge objektivnega tipa tudi za preverjanje uspešnosti svojega dela. Učitelji lahko sedaj razmeroma pogosto ugotavljajo uspešnost poučevanja, se prilagajajo posebnostim sppznavanja in tako učence učinkovito vodijo v procesu spoznavanja. Komplet obsega 12 učnih tem, naloge za vsako temo so v dveh različicah (vsaka razhčica v 20 izvodih, tako da lahko učenci rešujejo naloge v A ali v B vrsti), šablone za ocenjevanje, liste za odgovore učencev, liste za vpisovanje in ocenjevanje rezultatov. Učenci morajo vpisovati odgovore na liste za odgovore. Tako lahko uporabljajo učitelji omenjene nestandardizirane teste tohko časa, dokler bo veljaven učni načrt, dodatno dokupujejo ali razmnožujejo samo liste za odgovore. Komplet stane 1.920 din.
.»y S
Priznanje gimnaziji Črnomelj
Na slavnostni seji vseh zborov skupščine občine Črnomelj, dne 19. februarja 1976 je prejela črnomaljska gimnazija PLAKETO OBČINE ČRNOMELJ Z/l AKTIVNO IN PO-ŽRTVO VALNO DELO TER DOSEŽENE USPEHE.
Gimnazijo v Črnomlju je ustanovil slovenski narodnoosvobodilni svet jeseni leta 1944. Delovala je do konca vojne in vsa povojna leta do danes.
Med narodnoosvobodilnim bojem je bila to edina gimnazija na osvobojenem ozemlju Slovenije; seveda so bile poleg nje tedaj v Beli krajini tudi politične in vojaške šole. Med našim osvobodilnim bojem in ljudsko revolucijo je imel obstoj partizanske gimnazije velik kulturni in zlasti politični pomen.
Srednja šola je bila dokaz, da se bojuje slovenski narod za svojo osvoboditev ne le z orožjem, marveč tudi z znanjem in da posveča veliko skrbi šolanju svojih kadrov.
Nekateri dijaki-partizani so končali osmi razred gimnazije že med vojno; poučevali so profesorji-partizani. Njihovo šolanje je potekalo v zelo težkih razmerah, saj je sovražnik v zadnjem letu vojne z vseh strani pritiskal na Belo krajino. Pouk je spremljalo grmenje topov in brnenje letal.
V povojnih letih je gimnazija omogočala belokranjski mladini — večinoma kmečkega in delavskega porekla - študij v domačem okolju. Nad šesto dijakov je doslej dokončalo gimnazijo. Po končanem študiju na višjih in visokih šolah se jih je nekaj vrnilo v svojo ožjo domovino. S svojim znanjem so pomagali pri gospodarskem razvoju, v sodstvu, šolstvu, upravi, zdravstvu in povsod, kjer je bilo potrebno. Potrebe pa so bile velike, ker Bela krajina gospodarsko ni dovolj razvita
Gimnazija je bila tudi kulturno središče, saj so se učitelji in dijaki močno povezovali z življenjem in dogajanjem v Črnomlju in okolici. Sodelovali so pri raznih delovnih akcijah, proslavah, svečanostih, uspešno nastopali v športnih panogah in pri drugih kulturnih prireditvah. Mnogi profesorji so bili in so še aktivni delavci v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih.
Dolgo časa je delala šola v težkih materialnih razmerah. Šele v zadnjih letih so postajale materialne možnosti boljše. Zelo požrtvovalen je bil tudi profesorski zbor, ker je ob pomanjkanju učnega osebja prizadevno delal več, kot je zahtevala delovna obveznost in vztrajal na šoli, katere obstoj je bil v nevarnosti, vendar se je članom učiteljskega zbora le posrečilo dokazati, da je bila v tedanjih razmerah gimnazija za Belo krajino nujno potrebna.
Učiteljski zbor se je zelo prizadeval tudi pri delu na vzgojnem področju. Vsa leta je vzgajal dijake v marksističnem duhu, da bi na tradicijah NOB tudi vnaprej izpopolnjevali in razvijali našo socialistično samoupravno ureditev, gojili mednarodno solidarnost ter se borili za pravičen mir na svetu, v katerem si je Jugoslavija z ZKJ pod vodstvom tov. Tita s svojo neuvrščeno politiko pridobila velik ugled.
Gimnazija Črnomelj je kot celota od ustanovitve do danes s svojim vzgojnoizobraževalnim delom v šoli in uveljavljanjem zunaj nje veliko prispevala k napredku Bele krajine. Bila pa je tudi močno jedro za nastanek centra srednjih šol; s svojimi prostori, opremo, učili in učnim osebjem je olajšala njegovo ustanovitev.
PLAKETA, ki jo je dobila gimnazija, je priznanje vsem vojnim, povojnim in sedanjim učiteljem in dijakom za uspešno delo v 32-letnem obdobju Naj bo tudi spodbuda razvijajočemu se centru srednjih šol, ki je bil ustanovljen 1. januarja 1974.
V 15 šolah manjka 56 učiteljev
Na območju novomeške izobraževalne skupnosti je bilo v vseh osnovnih šolah v lanskem
Slovenska Bistrica
Še premalo denarja____________________
. Osrednja letošnja naloga skupnosti otroškega varstva v slovenskobistriški občini je zgraditi v novem naselju v Slovenski Bistrici 12-oddelčni vzgojnovarstveni zavod.
Skupnost otroškega varstva ima sicer letos na voljo okoli sedem milijonov dinarjev, predvidevajo pa, da bo stal novi vzgojnovarstveni zavod z devetimi predšolskimi oddelki in tremi oddelki za dojenčke nekaj več kot osem milijonov dinarjev.
Letos bo v občini Slovenska Bistrica vključenih v vzgojno-varstvene zavode že okoli 550 predšolskih otrok, veliko predšolskih otrok in dojenčkov pa bo kljub temu še vedno čakalo na organizirano varstvo. Prav zato bo morala biti skupnost otroškega varstva v Slovenski Bistrici deležna večje podpore pri prizadevanjih za graditev novih vzgojnovarstvenih zavodov.
šolskem letu 7.654 učencev, ki so obiskovali pouk v 15 osnovnih šolah. Po podatkih novomeške organizacijdce enote zavoda SR Slovenije za šolstvo pa imajo v teh šolah še vedno večji osip od poprečnega v republiki. Poudariti je treba tudi to, da se je osip prav v teh šolah zmanjšal v zadnjih štirih letih skoraj za 17 odstotkov. Se vedno pa imajo med vsemi osnovnimi šolami na novomeškem območju najmanjši osip v osnovni šoli Prevole s 15,38 odstotka, največjega pa v osnovni šoli Škocjan s 56,66 odstotka.
V vseh osnovnih šolah v novomeški občini je bilo ob koncu lanskega šolskega leta zaposlenih na nižji stopnji 172 učiteljev, na višji pa 153. Med temi šolami je samo pet osnovnih šol z enoizmenskim poukom, kar nedvomno zelo zavira prizadevanja za prehod na celodnevno šolo.
Prostorska stiska v skoraj vseh osnovnih šolah na območju novomeške občinske izobraževalne skupnosti pesti šolnike že nekaj let. Tudi v tistih šolah, ki so bile zgrajene v zadnjih nekaj letih, niso, kar zadeva prostore, skoraj nič na boljšem.
m
:
looo
Boljše možnosti - večja kakovost
V poročilu o gradnji šol v občini Radovljica, ki ga je' izdala skupščina občine Radovljice leta 1974, je med drugim zapisano: „Svet za prosveto in kulturo pri skupščini občine Radovljica je določil strokovno komisijo, ki si je ogledala kritična šolska poslopja v Bohinjski Bistrici, na Bledu, v Radovljici, v Lescah, v Lipnici in nižje organizirano šolo v Begunjah. Z obsežno utemeljitvijo je predlagala komisija dograditev manjkajočih prostorov v Lescah, v Lipnici in na Bledu, preureditev šolskega poslopja v Begunjah ter gradnjo novih poslopij v Bohinjski Bistrici, v Radovljici in na Bledu."
Podatek, ki ga je navedla komisija, je bil zapisan že leta 1967.
- Koliko se današnje stanje razlikuje od tedanjega? ‘‘ smo vprašali tajnika občinske izobraževalne skupnosti Radovljica Janeza Marinčka.
„Če bi hodili po omenjenih šolah pred devetimi leti in danes, ne bi verjeli, da ste v istem kraju," je začel pripovedovati Janez Marinček. „Sedaj delajo vse te osnovne šole v novih stavbah, ki so povsem prilagojene najsodobnejšemu načinu pouka. Vse so lani, v tako ime-
tudi izboljšavo pouka?
,,Pouk v teh šolah se je povzpel po kakovosti na evropsko raven. Vse navedene šole imajo kabinetni pouk, na begunjski, pa tudi bohinjski pa se pripravljamo za prehod na celodnevno osnovno šolo.
Odločeno je, da bo podružnična šola V Begunjah, ki seje prav te dni preselila v novo stavbo, prešla letošnjega septembra na celodnevni pouk, za osnovno šolo Janez Mencinger v Bohinjski Bistrici pa še nismo sprejeli dokončne odločitve. Zakaj ne, vam bodo prav radi povedali na tamkaj šni šoli."
Tajnik občinske izobraževalne skupnosti v Radovljici Janez Marinček. (Foto: S. Jesenovec)
novani III. fazi, dobile tudi telovadnice, v V. fazi graditve pa se jim bodo pridružili tudi bazeni. Če je za leto 1967 veljal podatek, da imamo na učenca poprečno 0,50 k v. m površine, znaša danes ta po oceni pet do šestkrat več. Osnovne šole obiskuje v naši občini 3.400 učencev in učenk."
Ali so izboljšani materialni in prostorski pogoji omogočili
Prehoda na celodnevno šolo pa ne ovira samo pomanjkanje prostora, temveč tudi pomanjkanje kadrov. Podatki kažejo, da primanjkuje za sedaj kar 36 učiteljev, za nemoteno delo pri celodnevni šoli pa bi jih potrebovali še za polovico več.
Čeprav se v sleherni osnovni šoli zavedajo, kako pomembno je podaljšano bivanje otrok, so ga na novomeškem območju uvedli le v šestih osnovnih šolah. Podaljšano bivanje učencev, posebno v tistih osnovnih šolah, kjer je vpisanih več otrok iz družin Romov in otrok sezonskih delavcev iz drugih republik je dalo lepe dosežke.
Za osnovne šole na območju novomeške izobraževalne skupnosti je značilno, da je veliko učencev vozačev. V lanskem šolskem letu je bilo v vseh osnovnih šolah na tem območju kar 2.125 takih. V letošnjem šolskem- letu jih ni nič manj, vendar je varstvo za vozače po končanem pouku, ko čakajo na prevoz, uredilo le oesem osnovnih šol. To pa je prav gotovo premalo. Ti učenci se vračajo pozno domov, doma pa morajo poprijeti za delo. Zato se torej ni čuditi, daje osip tolikšen. TONE URBAS
— Razen o begunjski šoli smo dosedaj govorili le o centralnih šolah v vaši občini. So tudi na podružničnih šolah razmere tako ugodne?
„Osem podružničnih šol imamo v radovljiški občini, toda vse, razen begunjske so potrebne temeljite obnove. Prav te šole, ki so na kmečkem območju, želimo s preureditvijo pripraviti za prehod na celodnevno osnovno šolo. Tako bi že na osnovni stopnji pripomogli k izenačevanju učencev nižjih razredov z nekoliko bolj odročnih krajev z onimi v večjih središčih.
— Družbeni dogovor o razporejanju dohodka v letu 1976 je v vaši občini že podpisan. Kakšno rezino si je v njem priborila izobraževalna skupnost?
„Ne tako, kakršno bi potrebovala! V osnutku delovnega in finančnega načrta za letošnje leto smo predvideli za letos 48,572.132 din za uresničitev obveznega, dogovorjenega in dodatnega programa. Na voljo bomo imeli 40,214.000 din, od tega potrebujemo samo za obvezni del programa 36,804.000 din. S preostrimi 3,5 milijona dinarjev moramo skrbeti za interesno dejavnost, prehrano otrok, glasbeno šolo, splošno izobraževanje pri delavski univerzi, povečane materialne izdatke zaradi novih, veqih šolskih objektov itn.Tz programa smo morali črtati vse, česar ta trenutek ne moremo izvesti."
— O prostorih in denarju smo zvedeli že nekaj osnovnih podatkov. Kako pa lahko označite položaj prosvetnih delavcev v vaši občini?
„Sedaj imamo na naših šolah 166 prosvetnih delavcev, po si-
stematizaciji pa bi jih moralo biti 14 več. Ze nad desetletje trajajoča stalna skrb za prosvetni kader je obrodila ustrezne sadove, žal pa nam dela sive lase stanovanjska problematika učiteljev. Na srednjih, višjih in visokih šolah imamo letos 63 štipendistov. Od 500.000 do 6,000.000 din damo letno za štipendije. Naša skrb ni posvečena le osnovnošolskim učiteljem, ampak tudi prosvetnim delavcem, ki bodo delali na področju srednješolskega usmerjenega izobraževanja in izobraževanja odraslih.
Če se pomudimo še pri stanovanjski problematiki, moramo ugotoviti, da bi takoj potrebovali in to predvsem zunaj središč okrog 20 stanovanj, da pa je interesentov najmanj dvakrat več. Pripravljamo skupno akcijo s samoupravno stanovanjsko skupnostjo, s katero želimo rešiti vsaj najhujše stanovanjske probleme naših učiteljev in da bi našli dolgoročni način reševanja te problematike. Nič manj pereče ni stanje pri vzgojiteljicah."
Boste pri delitvi dohodka in osebnega dohodka v celoti upoštevali določila samoupravnega sporazuma?
„Sedaj pokrivamo določila tega sporazuma od 80 do 85
odstotno. Videti pa je, da bomo dosegli 90%, seveda predvsem pod pogojem, če se nam bo posrečilo v skupni masi obdržatii ustrezno razmeije med materialnimi in režijskimi stroški in osebnimi dohodki.
Po zaključnem računu so vse šole oblikovale sklade in imajo zagotovljen denar za uresničitev osnovnih določil sindikalne liste."
Preletimo še srednjeročni program razvoja osnovnega šolstva v radovljiški občini. Katere akcije bodo izstopale?
„Na področju gradnje šolskih prostorov je to prav gotovo iz- j gradnja osrednje posebne osnovne šole. Danes imamo take šole v Radovljici, na Bledu in Bohinjski Bistrici, vse pa delajo v neustreznih učnih in de- j lovnih razmerah.
Pri kakovostnem razvoju vzgoje in izobraževanja je treba omeniti načrt, po katerem-bo leta 1980 polovico otrok, starih več kot tri leta, vključenih v vzgojnovarstvene ustanove, za druge pa bodo organizirali primerne oblike občasnega varstva. Ustrezno bomo razvijali tudi malo šolo, ki je danes v Bohinjski Bistrici in na Gorjah celoletna, v drugih krajih pa 120-uma."
STANE JESENOVEC
Osnovna šola v Podzemlju pri Metliki včeraj in danes___________________
VČERAJ
Šest kilometrov od Metlike zavije s črnomeljske ceste prpti Adlešičem pot; na njenem začetku se razteza vasica Podzemelj. Delavnost in preproščina sta najznačilnejši potezi prebivalcev tega kraja. Vasica pa je dobila ugledno karakteristiko tudi v narodnoosvobodilnem boju.
V	tem kraju so l. 1858 ustanovili enorazredno osnovno šolo. Prvi ravnatelj in učitelj je bil Franc Mlakar. Enoraz-rednico so l. 1889 povečali v dvorazrednico; zgrajena je bila nova šola. Med zaslužnejšimi šolniki imenuje šolska kronika Matka Ljubiča, ki je pred vojno vzorno upravljal šolo in vodil krajevno organizacijo Sokola.
V	tej šoli so si nabirali prvo znanje med drugimi tudi inž. Ivan Marentič iz Boginje vasi, znani partijski veteran in od l. 1937 član CK Slovenije (umrl je 1942. I. kot žrtev fašističnega terorja); skladatelj Matija Tomc, znani antropolog univ. prof. dr. Niko Zupanič, bojevnik za delavske pravice Pavle Butala in Stane Cuznar, nekdanji direktor Tkanine, doma iz Vranovičev.
DANES
Lojze Zupanc, ki je bil več let po vojni ravnatelj te šole, je sestavil pomemben zapis o škodi, ki jo je prizadejala vojna Podzemlju in soseski. Ta zapis hrani šola še danes.
Leta 1962 so dogradili prizidek z eno učilnico in enim stanovanjem. Prva stavba ne more utajiti svojih 188, pa tudi druga ne svojih 87 let. V dveh učilnicah uporabljajo še danes iste klopi.
Julija Kočevarjeva, ki že od leta 1972 uspešno vodi šolo v Podzemlju, nam je povedala, da obiskuje to šolo 184 učencev in učenk; precej se jih vozi s šolskim kombijem. Šofer opravi dnevno več kot 100 km vožnje v vozilu, ki ga je šoli podaril RK
Slovenije ob svoji 30-letnici.
V šolski kroniki velja po- | sebna pozornost datumu: 19. | april 1974, ko je podjetje Jugo- | tehnika iz Ljubljane prevzelo nad osnovno šolo v Podzemlju patronat. Nanovo je opremile najprej eno učilnico. Leta 1975 pa še druge. L. 1974 in 1975 je podjetje organiziralo poučen izlet za učence sedmega in osmega razreda in ga tudi fman- , ciralo. En absolvent te osemletke, ki je sedaj učenec srednje ekonomske šole, prejema štipendijo, enega pa so sprejeli v eno izmed svojih poslovalnic, da bi se priučil za trgovskega pomočnika. Povedali so nam, da namerava podjetje Jugoteh- i nika šoli še nadalje pomagati. Ravnateljica in učitelji pričakujejo, da jim bo podjetje omo- : gočilo dodeljeni denar uporabiti tudi za nabavo nujnih naprav za kabinetni pouk iz kemije, fizike, biologije in zemljepisa.
Eden izmed učencev osmega razreda je izredno nadarjen za risanje, šest izurjenih plesnih parov nastopa z belokranjskimi plesi, v gledališki družini pa je 15 članov. V šoli deluje tudi pevski zbor, veliko učencev sodeluje .pri šolskem časopisu, uveljavljajo se v športu itn. Trije učitelji in šest učiteljic torej uspešno opravlja svojo dolžnost.
JUTRI
Ves učiteljici zbor pa si prizadeva doseči, da bi Podzemlje vendarle dobilo novo šolo — tako, v kateri bi lahko imeli sodoben pouk, podaljšano bivanje, otroško varstvo, športno rekreacijo in kulturne prire- , ditve. Upajo, da se bo ta želja uresničila najpozneje v petih letih. Tedaj bodo lahko ukinili podružnico v Gradcu, preuredili dve zgradbi v nujna učiteljska stanovanja, eno pa za delo družbenopolitičnih organizacij. Idcreno želimo, da bi te želje čimprej postale resničnost.
VLADIMIR KOMIDAR
i
RADIO IIM Š©LA
0 lepem vedenju
30.	marca 1976 ob 9.05 I. pr.
31.	marca ob 14.00 II. pr.
Oddaja o lepem vedenju, ki jo je napisal Frane Milčinski Ježek in jo tudi sam pripoveduje, je stara, posneta je bila leta 1966. To poudarjamo zato, da boste tudi učencem povedali, da je oddaja nastala pred desetimi leti in da so takrat ljudje še nosili okovane čevlje in da je bilo v trolejbusih treba izstopati pri sprednjih vratih. To so sicer malenkosti, na katere jih opozorite, važnejše je sporočilo, ki ga oddaja prinaša, zato je kljub starosti še vedno aktualna.
Tako pripoveduje Ježek:
Končno sem prisopihal do Radia. Planil sem noter, no da bi si odrgnil čevlje pred vrati... Tiho! Vsaj zdaj me ne motite, ko se mi tako mudi. Zamudil bom oddajo. Kaj mi spet segate v besedo .. . Tekel sem po hodniku, in med tem mi je padel na um še zadnji dobri nauk: otroci, obrišite si čevlje, preden stopite v hišo. Ni treba, da za sabo puščate po tleh sled kot medved kosmatinec. Obrišite si čevlje!
Tako! Tu sem! Zadnji trenutek sem pritekel. Tu sedim in vam govorim kar s klobukom na glavi.
Zdaj mi je pa dovolj! Vsaj odkrij se, če govoriš s šolarji. V sobi ti sedi s klobukom na glavi.
Kaj pravite? Kako prosim? Kdo pa ste?
Kar tikaj me! Jaz sem ti.
Kako?
Jaz sem ti! Jaz sem tvoja boljša polovica in ti si moja slabša. Odkrij se, ti pravim!
Da. Oprostite... se.. . oprosti. Tako! Sem se že.
No, vendar! Lepo sramoto mi delaš.
Kakšno sramoto?
Še vprašaš! Ti boš učil šolarje lepega vedenja? No, hvala lepa! Poglej mizo, kakšna je.
Počečkana je.
In kdo jo je počečkal?
Nemara sem jo jaz?
Mislim da. In stol si oglej!
Jej, kako je odrgnjen.
Ni čudno, ko kar naprej s čevlji drsaš po njem. Otroke pa učiš: ne čečkati po mizi, ne drgniti stolov. Kar sram me je, da si ti jaz.
Saj to ni taka stvar.
Kajpada. Zdaj boš še zakrknjen. Ali se sploh zavedaš, kaj vse si zagrešil danes.
Ne.
Počečkal si mizo, odrgnil si stol, preklinjal si, otroka si lasal, zaloputnil si vrata, zaletel si se v žensko in ji polil mleko, obesil si se na drveč trolejbus, ženski z otrokom nisi dal prostora v trolejbusu, izstopil si pri napačnih vratih, ko si šel čez ulico, nisi pogledal na desno in levo, pljunil si po tleh, nos si si obrisal v rokav, čevljev si nisi obrisal, ko si stopil v hišo in v sobi si sedel s klobukom na glavi. Če to ni dovolj dolga procesija, pa tudi nič nočem.
Že, že, toda še to mi povej, boljša polovica, ali si me ti kar naprej prekinjala?
Kdo pa drug! Pa me nisi hotel poslušati.
Ljuba boljša polovica, če se ti ne zameri, spojiva se spet v enega človeka. Veš, tako nerodno se je takole prepirati sam s sabo.
Naj bo! Strniva se.
Ah! Tako, pa sem spet cel človek. Z dobro in slabo stranjo. In zdaj, ljubi šolarji bi se vam rad opravičil. Tole moje predavanje se je nekoliko izpridilo. O lepem vedenju! To bi morala vsekakor pisati moja dobra stran. Pa je po čudnem naključju prišlo pero v roko moji slabi strani Pa se je izpridilo. A nemara se da kljub temu iz predavanja potegniti kak nauk. Vsi delamo - napake vsi.
A treba je, da se teh napak zavemo in jih popravljamo. In
(Foto: F. Modic)
tako bo naša boljša polovica rasla v nas. Ljubi šolarji, saj vem, da se boste še zaletavali vame, ko bom domov nosil mleko, in klicali me boste izza vogala, a ko se bom ozrl, mi boste kazali osle, in na vsakih deset korakov me boste ustavljali in spraševali, koliko je ura, samo zato, ker dobro veste, da ni-
(29. 3. 1976 ob 14.00 II. program, 31. 3. 1976 ob 9.05 I. program)
V oddaji Nenavadni pogovori bomo tokrat govorili o prikrajšanosti otroka za kulturne dobrine, ki ima v šoli lahko kup posledic. Taki otroci so pri učenju manj uspešni, za šolo imajo manj veselja, čeprav pri pregledu umskih sposobnosti pokažejo poprečne ali celo nad-poprečne dosežke. V družini niso dobivali dovolj spodbud, zato niso mogli razviti vseh svojih zmožnosti. Sposobnosti se pri njih počasneje razvijajo, pa tudi interesi se pokažejo kasneje ali pa sploh ne.
Ti otroci izhajajo pretežno iz kulturno manj razvitega okolja, iz gospodarico in kulturno manj razvitega območja. Najdemo jih v družinah, kjer so starši kulturno in vzgojno manj
mam ure, in ko bo zapadel sneg, me boste spet okepali izza drevesa. A to ni tako zelo važno. Važno je, da bo vaša boljša polovica vedno na straži: Peter, tole ni bilo prav; Janez, spet si ga polomil; Matevž, to je grdo. Tega ne bomo več počeli. In tedaj bo vaša dobra polovica rasla in rasla in tako bo prav.
učinkoviti, preobremenjeni z delom in zaradi slabih dohodkov usmerjeni le na preživljanje družine in podobno.
Besedni zaklad teh otrok je siromašen, izražanje okorno in nenatančno. Lahko so bolj uspešni pri praktičnem delu, imajo pa pomanjkljivo splošno znanje o stvareh in pojavih zunaj svojega izkustva. Zaradi slabega poznavanja abstraktnejših miselnih vsebin in besedno-poj-movnega znanja ostajajo bolj na konkretni ravni besednega mišljenja in šele na kakem drugem praktičnem področju lahko opazimo, da je otrok poprečno ali celo nadpoprečno umsko nadarjen.
Zaradi vsega tega se tak otrok teže prilagodi novemu šolskemu okolju. Teže dohaja vrstnike in kmalu izgubi veselje in zanimanje za učenje; izogiba se vsakršnemu besednemu uče-
nju. Postane apatičen, nedejaven, razen pri nekaterih praktičnih dejavnostih, ki zahtevajo sposobnosti opazovanja, gibanja ter ročne in praktično miselne - spretnosti.
Vse to povzroči šolski neuspeh in v hujših primerih popolno pasivnost ali večjo vedenjsko težavnost otroka. Tak otrok v višjih razredih razmišlja
(Sobota, 27. 3. 1967 ob 14.00 II. program)
V tej oddaji bodo mladi z neke ljubljanske gimnazije razpravljali o temi Zaželen otrok.
Ta zaželeni otrok je zrasel, postal je pameten, marsikaj se je že naučil in zdaj opazuje po-
Zima, olje, Ivan Malavašič
četje staršev, zlasti tisto, ki zadeva njega samega. Zagotavljamo mu, da smo polni dobrih namenov, da mu želimo samo najboljše, on pa ... ni da bi govoril. Noče razumeti našega trmastega prizadevanja, da bi zanj odločali, kaj je dobro in kaj ni. Namrščeno posluša, kaj je narobe, aii da bi bilo lahko boljše tisto, kar je napravil dobro. Potem sploh ne posluša več. Treba je vzdigniti glas:
o tem, da bi čimprej zapustil šolo in se zaposlil. Pri tem ga podpirajo največkrat tudi starši, ki sami nimajo večjih poklicnih želja za svojega otroka. Tako v življenju ne doseže tiste delovne in poklicne usposobljenosti, ki bi jo sicer spričo svojih prirojenih sposobnosti lahko.
»NA PETRIČ
Vidiš, kakšen si, Seveda z vsem, kar nam tisti hip pride na pamet. Očitanje na očitanje. In ko že sami ne vemo več, kako bi se ustavili: Zakaj pa ste me spravili na svet? ... Je mislil resno? . . .
Pogovor kaže. da ostra beseda najbrž ni bila mišljena pre-
več resno. Pogovor je pokazal različna stališča glede vprašanja: imeti otroka ali ne? Odgovor na osnovno vprašanje je: Imeti samo zaželenega otroka. Samo nekaj ni docela jasno, namreč vprašanje, kako resna je lahko odločitev za otroka. Ali ni to otročja želja, ti ne bo pozneje žal? Kaj mislijo o tem mladi, boste slišali v oddaji.
IN A PETRI C
Nenavadni pogovori
Odrasli tako, kako pa mi?

ARMADA SMO VSI
Še bolj premišljeno in načrtno_________________________
/	-	v
Februarja so bili v Ljubljani, Kranju, Novem mestu, Mariboru, Celju in Postojni posveti o nadaljnjem pridobivanju slovenskih mladincev za vojaški poklic ter za šolanje v vojaških srednjih šolah in akademijah.
Posvetovanja so organizirale komande garnizij v omenjenih središčih, v Ljubljani pa medobčinski svet Socialistične zveze.
Udeležili so se jih predstavniki zavodov za zaposlovanje, zavoda SRS za šolstvo, šol, družbenopolitičnih organizacij v občinah, predstavniki organov za ljudsko obrambo in oboroženih sil. Skratka, vsi, katerih naloga je usmerjati mladino naše republike v poklic starešin.
Na posvetovanjih so kritično ocenili dosedanje delo omenjenih dejavnikov, govorili o njihovem medsebojnem povezovanju in nalogah, ki jih imajo glede pridobivanja mladincev in seznanjanja njihovih staršev z vojaškim poklicem. Udeleženci so tudi zvedeli, kakšni so dosežki dosedanjega usmerjanja, seznanili pa so se tudi s spremembami, ki so nastale glede položaja aktivnih vojaških oseb in možnosti, ki jih svojim dijakom in študentom (gojencem) daje usmerjeno vojaško šolstvo.
SLABOSTI
Naj povzamemo nekaj ugotovitev s teh posvetovanj: kljub dobri organiziranosti vseh družbenih in političnih dejavnikov v-
občini prihaja do učencev in njihovih staršev premalo informacij o vojaškem poklicu in tovrstnih šolah.
Rezultat: odločitve tistih, ki se odločajo za vojaški poklic (učenci) in tistih, ki bistveno vplivajo na to odločanje (starši), temeljijo še vedno na nepopolnih in često zastarelih informacijah in predstavah o prihodnjem poklicu in vojaškem šolanju. Udeleženci posvetovanj so imeli veliko pripomb k vsebini in načinu seznanjanja učencev in staršev z vojaškim poklicem in šolstvom, sprejeli pa so tudi konkretne naloge in obveznosti.
Poudarili so, naj bi delo z evideatiranimi , kandidati v osnovnih šolah potekalo bolj
organizirano in poglobljeno, začne pa naj se že v 6. razredu osnovne šole, ne pa šele v 7. ali celo v 8. razredu, kot je bilo do sedaj. Takrat namreč učenci in njihovi starši v glavnem že vedo, kam se bo njihov otrok usmeril po končani osemletki. Razumljivo je, da mora biti tako zasnovano delo dobro izpeljano, ne morejo pa ga uresničevati samo prosvetni delavci. To je v resnici naloga vseh družbenopolitičnih dejavnikov. Usmerjanje naj bo prilagojeno starosti učencev. Zato morajo pri tem zavzeto sodelovati strokovnjaki iz šol in služb za poklicno usmerjanje.
Šole naj tudi poskrbijo, da bodo pri delu prosvetnih delavcev čimbolj pomagali predstavniki oboroženih sil. Ti naj bi seznanjali učence, pomagali šolam glede informativno-propa-gandnega gradiva, organizirali obiske svojih učencev in dijakov v enote in ustanove oboroženih sil, po možnosti pa tudi v-vojaške šole (med šolskimi ekskurzijami). Skratka: te dejavnosti naj bi vključili v svoje delo tako, kot vključujejo druge zunajšolske dejavnosti. -
Tudi na starše ne smejo pozabiti. Ti so namreč še vedno premalo seznanjeni z življenjem in delom oficirja oboroženih sil, s sodobnim/ položajem našega starešinskega osebja
k k k
Česa starši ne vedo
Lahko bi rekli, da tudi mnogi prosvetni delavci, ki se sicer aktivno ukvarjajo z usmerjanjem učencev v vojaške šole in akademije, niso vedno o vsem dobro poučeni. Ne vedo, kakšne spremembe so nastale pri šolanju prihodnjih starešin - da je vojaški šolski sistem del našega vzgojnoizobraževalnega sistema; da so srednje in visoke vojaške šole izenačene s civilnimi; da se gojenci vojaških šol lahko usposabljajo za več smeri (to jim daje možnost, da se zaposlijo zunaj oboroženih sil); da je mogoč večstopenjski študij (študenti teh šol si namreč lahko pridobijo nazive na raznih akademskih stopnjah — tako kot ria drugih šolah) in podobno.
Ne vedo tudi veliko o vsem, kar je bilo storjeno, da bi zmanjšali število premestitev aktivnih vojaških starešin, o ugodnostih, ki jih imajo glede stanovala, zaposlovanja žena in šolanju otrok (ob premestitvah), o sistemu napredovanja v oboroženih silah in še marsičem.
Udeleženci posvetovanj bodo z vsem tem podrobno seznanili tudi prosvetne delavce.
OBVEZNOSTI
Temeljna obveznost, sprejeta na posvetovanjih, je zahteva.
predstavijo šolanje na vojaških šolah in prespektive poklica, ki so mu posvetili svoje življenje. Tako bodo najbolj neposredno vplivali na odločitve staršev in motivirali kandidate za ta poklic.
Še posebno dejavna bo pri tem vojaška gimnazija Franc Rozman-Stane v Ljubljani, saj je to edina vojaška šola v naši republiki.
Posveti so bili prav gotovo dober in temeljit dogovor pred akcijo, ki bo veliko prispevala k letošnji dejavnosti na tem področju.
FRANC VRANČIC
naj delovne skupine za usmerjanje mladine v vojaški pokhc (v občinah), naredijo načrte svoje dejavnosti in tako spodbude vse dejavnike h konkretni akciji.
Posebno pomembna je dejavnost enot in ustanov oboroženih sil v Sloveniji. Garnizije, enote in ustanove naj bi imele svoje predstavnike v vseh ome-rjenih delovnih skupinah, tudi v tistih občinah, Iger za sedaj te skupine še niso ustanovljene. Šolam naj zagotovijo predvsem predavatelje in pomagajo izbirati in posredovati informativno in propagandno gradivo. Organizirajo naj obiske pionirjev in mladine.
S(aršem naj prikažejo življenje in delo v oboroženih silah,
pod refleksnem
PIŠE:
SILVO TERŠEK
Človek si izbira vlogo sam__________________
V tem .teatru' so še vedno iste luči, tisočkrat poribane deske, enako zanesen nasmeh, scena, ki so ji stari mojstri nadeli obraz in srce, ki mu ni mar, kdo gleda iz parterja. Mladost pod košatimi obrvmi je le krinka za mehko srce. Malo jih je, ki so pripravljeni igrati mrtvega kralja, čeprav imajo dar za i>e-liko drugih vlog tega sveta. Sklenil je, da bo igral samega sebe. Lahko bi bil fant-z zlato levico ali turistični človek z opravki po vseh koncih sveta. Lahko bi pozabil na srečo prijateljev - otrok in na sklep, ki ga je spravil za dan, ko si bo izbiral poklic. Odločil se je za ta ,teater' in vlogo, ki si jo je sam izbral.
Nekoč je bilo drugače; še vseh luči ni bilo treba prižgati, pa si vedel, da stopa po vaški poti učitelj. Zdaj ni tako - v avtomobilih obraza skoraj ne zaznaš. Že tam, kjer so jih „krojili“, je bilo moških pet in šestkrat več žensk. Tudi v tem gledališču ni danes dosti dru-
gače: med vsemi sta le dva, ki igrata na nižji stopnji. Šest let v podaljšanem bivanju in polovico toliko v razredu - četrtem, če je prav ujelo uho.
Nekoč mi je nekdo pravil, da so gledali kolegi na učitelje v nižjih razredih kot na polkvali-ficirane delavce. Menili so, da jim je pošla sapa za študij ali da so jih druge okoliščine pustile v pritličju. Z zdravniki splošne prakse menda tudi ni bilo dosti drugače. Mar niso že na deželi govorile matere: Kaj te ni sram! Za delavca boš moral v tovarno, sosedov pa je postal gospod - v pisarni dela! Menda se je tako govorilo samo v malomeščanskih gledališčih. Najpomembnejše je srce, tisto neznano, ki te sili pod določene luči z željo, da bi razdajal ljudem bogastvo svoje notranjosti in znanje, ki si si ga nabral.
Že v osnovni šoli so govorili, da bo lahko postal odličen učitelj. Se to prebere v očeh? Kdo ve? Živel je na prelomnici tistega časa, ki ni sodil popolnoma niti v današnji niti v včerajšnji dan. Dobro staro učiteljišče je imelo neko posebno pedagoško moč. Kdor se je šolal v njem, je videl pred seboj predvsem kateder. Le malokateri je govoril o avtu, še manj o stanovanju ali plači. Dijaška leta niso bila obremenjena s tisoč vprašanji o lestvici ugodja, ki.naj bi ga prinesel diplomski izpit. Sreča je bila preprosta kot kmečko dekle.
Prijatelj, spreminja se samo teater, igralec pa ostane, kakršen je bil. Izdela se, obteše kakor kamen z dletom, vsebina ostane nespremenjena. Svoje čase so bili igralci z vlogo, kot jo imam, cenjeni kakor žlahten sad. Pozneje se je zdelo, da so postali komedijanti, vsaj družba je tako gledala nanje. Nekateri so z manj truda postajali .gospodje', z manj odgovornosti so bili na višjih položajih in niso hoteli razumeti dela, ki gradi ljudi. Pa je na srečo v zadnjem
obdobju spet drugače. Družba je začela graditi sodobna .gledališča', poskrbela je za igralce in tiste, ki sedijo v naših vrstah. Spoznala je, da le oblikujemo značaj tega naroda, da človek ni človek že s tem, ko se rodi. Kdor prizna, da v tem času presneto hitro živimo, mora priznati, da živimo učitelji še hitreje. Najmlajši so dovzeti za
sleherno spremembo in ne prenesejo laži. Vse tisto, kar v tej družbi vpliva nanje, predstavijo v razredu. Srečujejo se z nasprotji, s tisočerimi impulzi, z dobrim in s slabim. Odraščajo hitreje, kot so nekoč. V veliki večini lovijo njihovi starši svoj čas, otroke pa prepustijo . .. komu? Vsaj izgovarjajo se lahko na šolo in na celodnevno šolo se bodo lahko izgovarjali še bolj. Od učitelja naj bi bilo odvisno testo, iz katerega bo nastal kruh. Je res samo od nas odvisno, kakšen bo le-ta?
Denar? Ste že srečali igralca,
ki bi igral za denar? Če bi mu šlo zanj, bi postal obrtnik, morda samo pomivalec oken. Toda živeti morajo tudi igralci, tudi učitelji. Danes živimo laže, kot smo živeli nekoč. Danes ni treba reči sinu, ki bi želel imeti kolo, da ga ne more dobiti, ker je samo sin učiteljske družine.
Obveznosti? Vsi jih imamo, vsi bi jih morali imeti, toda v
nekaterih poklicih se jim je mogoče laže izogniti. Slednje se posreči le redkim učiteljem. So tudi takšni, ki si lahko privoščijo angažiranost samo za sedem delovnih ur. Zaprejo predale in tisti trenutek prenehajo biti .družbeno bi'tje“. Pa vendar se zdi, da se v našem delegatskem sistemu ni mogoče do zadnjega izogniti tej ali oni družbenopolitični obveznosti. Se že najde kakšna komisija ali delegacija, kamor se moraš vključiti.
Kar je bilo dobro pred desetimi leti, je lahko danes majavo
lovljenje. V tem poklicu ni več samoukov, morda so naivneži in idealisti, ki jih ta vek ne razume več dobro. V tem poklicu so, kot rečeno, srčni ljudje, ki gradijo sebe, da bi bili drugi bolje zgrajeni. In kdo jim pri tem pomaga . . .?
Zdi se, da so prenekateri svetovalci preobremenjeni z delom na zavodu. Za neposredno pomoč učitelju imajo premalo časa, šole premalokrat obiščejo, premalo je sodelovanja. Med uvajanjem moderne matematike je bilo drugače, stiki so bili pogosti, pomoč izdatnejša. Metode in oblike dela se hitro spreminjajo, tovrstne literature, posebno v slovenski besedi, pa je premalo. Seminarji naj bi bili pogostejši!
Pravijo, da imajo igralci tisoč obrazov in da težko ohranijo svojo podobo. Tudi v tej vlogi moraš biti marsikaj, kar ti ni zapisano na kožo. Če je treba, se moraš odpraviti v deželo lutk, z režijo se moraš spoprijeti, z interesnimi dejavnostmi, ki jih ni mogoče našteti na prste obeh rok, postavijo te za mentorja šolskega radia in ob koncu sporočijo, da ti še vedno manjka določeno število šolskih ur. Dnevi pa so skoraj vedno prekratki Z našimi programi dela pa je tako kot z avtobusom -skoraj vedno je mogoče še kaj stlačiti vanje. Če bi se učitelj ravnal samo po učnem načrtu, bi ga kaj kmalu zaneslo s krivine. Kdor se ne bi znal prilagajati času in dogodkom v njem, bi postal slab učitelj, morda družbi celo v večjo škodo kakor korist. Ne, ni lahko stati pod temi lučmi!
Devet let pedagoškega dela je lahko samo ena od stopnic, ki jih človek prehodi i> poklicu. Veš, da je še daleč dan, ko se bo zavesa, spustila in da bo potrebno še veliko napora, preden boš svojo vlogo odigral do konca. Občinstva skoraj ni mogoče izbirati in v šolah tudi ne otrok.
Spreminjajo se, kot se spreminja čas, ki v njem živimo. Otroci so včasih res male podobe odraslih Hudi. Zgodi se, da 'naši otroci laže razumejo zamotano tehniko nekega stroja kot dejstvo, da nekje v svetu še vedno umirajo njihovi vrstniki zaradi lakote, morda zaradi bolezni, ki jih je pri nas mogoče hitro ozdraviti. Mestni otroci se tudi premalo zavedajo^ da so celo v naših krajih otroci, ki ne živijo tako, da bi lahko njihovo mladost označili z besedo -sreča. Vse šole niso sodobna gledališča, in če imajo v nekaterih plavalne bazene, v drugih še tekoče vode ni. Še veliko bo treba narediti za ta naš kulturni svet.
Vztrajati je treba; saj pravimo, da revolucija še traja. Pomembno je že to, da so družba in posamezniki spoznali, da ima na videz še tako „neopazen“ učitelj na moč pomembno in odgovorno delo. Vse manj je tistih, ki osebno prepričljivo govorijo, kako lepo se godi prosvetnim delavcem, pri tem pa mislijo na obsežen prosti čas, ki ga ni. Seveda nam je tudi lepo; prijetno, kadar dosežemo uspehe in kadar smo zanje deležni družbene pozornosti. Vedno več je prizadevanj, da bi učitelju vrnili družbeni ugled, ki ga je nekoč imel. Nad osipom v našem poklicu se je bilo treba zamisliti. Ujeti nekaj, kar ti je smuknilo iz rok, pa ni najlaže. Skromnost je včasih tudi bumerang. Za pošteno opravljeno delo smemo zahtevati primemo nagrado, tudi moralno. Pogosto naredi pohvalna beseda več kakor tista, ki je prikazana z dinarji.
Pravi igralec nikoli ne zapusti odra. Kdor ga je zapustil, ni bil rojen za ta poklic ali pa ni zdržal pod bremenom. Učitelj BOŽO PILEJ razmišlja: minilo je deset let; koliko tistih, ki so nas takrat poslali na oder, je še vedno pod temi lučmi. . .
pogled skozi
šolsko okno
Mogoče jih boste potem laže spoznali...______________________________________________
Triindvajset domskih otrok - to se pravi otrok brez lastnega doma - triindvajset črtic o njih je napisala naša znana avtorica BERTA GOLOBOVA. Lahko bi rekli tudi triindvajset portretov; a ne tistih o zunanjosti, pač pa globljih, o duševnosti o kmti in bridki resničnosti življenja.
Danes objavljamo tri črtice. Prepričani smo, da vam bodo že te pomagale najti pot do marsikaterega izmed vaših učencev. Najlaže učimo in vzgajamo tiste, ki jih poznamo. To se pravi, poskušajmo se dokopati čim bliže resnici o naših učencih.
Jeseni bo pri PARTIZANSKI KNJIGI izšla zbirka črtic Berte Golobove, opremljena z umetniškimi fotografijami. O tem vas bomo obvestili še pred izidom knjige, da jo boste lahko naročili. Ta bo namreč za vsakega prosvetnega delavca ne le umetniško berivo temveč tudi strokovni vodnik za spoznavanje učencev.
• ••
Domski
Triindvajset jih je. Vsa njihova preteklost se je zamotala in postala nerešljiv vozel. Strah in trepet naše šole so in divjajo, da je joj. Učiti se pa nočejo. Pravimo jim domski. Ta edina beseda nikoli ne pove premalo. Kdaj pa kdaj še preraste svoj krog. Takrat je napolnjena z zlobo. Domski pomeni takrat nečloveški.
Kako da še nismo prepoznali teh zavrženih src? Saj so tudi v njihovih dušah globine. Saj so nekoč kakor drugi otroci z drobceno roko tipali v svet. Saj so se njihove oči skalile kasneje. Saj so jih odrasli napravili surove, ko so jim nekega dne za vselej odrekli ljubezen.
Zgnetli so se tudi pod streho vzgajališča. Od vseh vetrov so se brezdomci naleteli skupaj. Le redko jih obišče kaka mati. Kaj neki vre v njihovih srcih? Kaj vse je tam pokopano?
Domski, pravimo vedno spet, domski. In povrhu še grajski, ker žive pod streho stoinstoletnega gradu.
Vse bi dali, da bi jim odpadla kaka šolska ura. Zadnjič jim je. Vsi po vrsti so mi segali v roko in vpili: ,,Bravo! Tovarišička! Srček! Prosti smo!“
Tovarišička. Kako smešna in neumna beseda. Oni so pa z njo izrazili razigranost in vso svojo srečo. Zaslužila pa njihove hvaležnosti nisem. Dva dni poprej sem jim rekla dovolj brezobzirno: -Sita sem vas do grla.
• ••
Ne morem vam povedati imena___________________________________
Spočela ga je v travi in rodila v gozdu kot žival. Nato so jo slaboumno zaprli med štiri stene.
Dete je raslo.
Otrok se je zaljubil v živali.
Našel je krušno mater. To je bilo v hribovitem bovškem svetu, kjer se stikajo sončne in senčne rebri. Tam mu je bilo dobro . . . dokler ni umrla hraniteljica, drobna razorana žena.
Potem se je odprla cesta. Kam?
V srcu se je prebujal klic -po materi. Rekli so mu, da je umrla. Brez nje je živel nemirno, nepotešeno življenje.
Nekoč so mu obzirno povedali, kam naj gre.
Šel je in se vrnil.
Od takrat ima motne oči, kadar kdo govori o materi. Resnično ljubi samo naravo. Trave in bilke v vetru so njegov svet. V živalih išče dušo.
Njegova dota je navezanost na šume in komaj opazne trepete. Ne sprašujte ga, kje je njegov dom. On doma nima. Živi kar tako. Vprašajte ga kaj o - močeradu. Uročil vas bo, tako nežno bo govoril o laznini zemlje.
Ne sprašujte ga o materi. Ne ranite mu srca.
• ••
Deklica, ki sovraži
Pravi: sovražim vas vse, še hiše, ker so delo človeških rok.
Sedi v zadnji klopi. Neka roka je v njen rojstni list zapisala-OLGA.
Življenje jo je takoj pognalo v vrtinec. Gedam jo, kako bolšči in presoja.
Olga ni imela otroštva. Sončnega že ne. Najbolj razume besede: pahniti v temo.
Včasih je nenavadno lepa. Takrat si mislim: zdaj se je vendai umirila. Spoznala je, da ni preteklosti. NEKOČ BO TUDI ONA IMELA SVOJ DOM.
Na njenem obrazu pa sij prehitro ugaša. Golta jo obup.
Kaj ve veseli pijani svet, kako je Olgi! Tudi jaz ne vem dovolj. Toda nekaj moram storiti zanjo. Ali bo spet ponavljala?
Olga je deklica, ki sovraži s srcem, ne z besedami.
Vrglo jo je na stranski tir. Težko mi je, ker pelje njena ulica v slepo.
Ljudje, bodite človeški! Dajte ji ljubezen. Povejte ji, katera pot je prava. Olga še predobro ve, da je zašla. Odkar je spoznala laž, ničesar več ne verjame.
Tiha je. Če joka, ihti navznoter.
Malo stvari je povedala tako odkrito kot to, da sovraži.
- SOVRAŽIM VAS VSE, je rekla. - Še hiše, ker so delo človeških rok.
Malika Golobič
Po zahrbtni bolezni je letošnjega 2. februarja umrla naša dobra učiteljica Amalija Golobičeva. Rojem je bila 1. julija l. 1904 v kraju Tomaž pri Ormožu kot hči kamnoseka in podobarja. Že leta 1905 se je s starši preselila v Ljutomer; tu je doraščala in preživljala zadnja leta življenja.
Kot mlada učiteljica je začela življenjsko pot v Ižakovcih v Prekmurju, kjer je službovala pet let, 33 let pedagoško vzgojnega dela pa je opravljala m osnovni šoli Cezanjevci od l. 1928 do 1959, ko je bila upokojena. Ob pomanjkanju učiteljev se ni odrekla klicu prosvetno-pedagoške službe in je kot upokojenka še dve leti nadaljevala delo na naši šoli.
Kot večina slovenskih učiteljev je morala tudi Malika med okupacijo zapustiti svoj poklic in delati kot uradnica m takratni občini Cezanjevci
Po drugi svetovni vojni leta 1945 je zopet delala v Cczanjevcih m šoli, kjer je bila tudi upokojena. Pri svojem dolgoletnem delu se je uveljavljala m kulturno-prosvetnem področju. Vzorno je vodila knjižnico Prosvetnega društva Ivan Cankar in vsakomur glede na starost in poklic znala približati literarna in strokovm dela. V letih od 1948 do 1950 je vodila še upraviteljsko delo.
Pozna jo zlasti starejša generacija učiteljev, posebno pa jo poznajo njeni učenci, danes že .odrasli ljudje ttašega šolskega okoliša.
Tisti, ki nas je poučevala in vzgajala, smo čutili njeno toplino, pravičnost in strogost, kadar je bilo potrebna.
Njem dejavnost je bila usmerjem v šolsko delo. Živela je z učenci in zanje, iz zakladnice zmnja in izkušenj je dajala mlajšim rodovom. Domača in preprosta, je zlahka spoznavah duševnost otrok in njihove domače razmere. Bila je svetovalka in dobra razsodnica mlajšim in starejšim. Z vsemi je imela dobre odnose in vsi so jo imeli radi. Kot pedagoška delavka je bila zgled vsem stanovskim kolegom in sodelavcem na šoli, mlajšim učiteljem pa odlična mentorica.
Z vsem srcem je bila predam svojemu poklicu. Vedno je bila delovm, dosledna in natančna. Vrednote, ki jih je spoštovala, je sprejemala tudi generacija njenih učencev.
Ves čas po osvoboditvi je prihajala iz Ljutomera' m šolo peš. Nikdar ni manjkala in nikoli ni bila bolna. Nikdar ni zapadlo toliko snega, da ne bi med prvimi potniki iz Ljutomera v zgodnjih urah m pravila pot v Cezanjevce, kjer je učih dopoldan in popoldan. Bila je vedno ob pravem času na delovnem mestu. Nikdar ni čutila težav, vsaj nam se je tako zdelo. Vedno je bila vedra in tudi dovtipna. Skromnost je bila ena iznied potez njenega značaja. Ni marala ne hval ne čast L
Toda, življenje teče naprej in izteklo se je tudi naši Maliki. Zelo malo je užila miru po 38-letncm delu. Počitek ni odtehtal naporov, ki jih je terjalo učnovzgojno poslanstvo.
V svoji delavnosti ni niti opazila, kako ji slabijo življenjske moči in da prihaja zahrbtna bolezen Poslovila se je od življenja, mi, njeni zvesti spremljevalci pa jo bomo ohranili v spominu kot vzorno pedagoško delavko.
ALBIN HVALIC
Z'
Miloš Djukič_________________________________________________
V pozno nedeljsko popoldne se je kot blisk razširila žalostna novica, da je preminil tovariš Miloš Djukič, dolgoletni pomočnik ravnatelja osnovne šole Dušan Kveder-Tomaž v Litiji, odličen pedagog, publicist in družbenopolitični delavec. Nenadna smrt priljubljenega prosvetnega delavca je nas, njegove kolege zelo prizadela, čeprav smo vsi vedeli za njegovo dolgotrajno in težko bolezen.
Miloš Djukič se je rodil 21. januarja 1936 v Tržiču, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo in nižjo gimnazijo, leta 1951 pa se je vpisal na ljubljansko učiteljišče. Ves čas šolanja je živel v internatu. Ker so ga starši težko vzdrževali, jim je pomagal na razne načine: med počitnicami se je zaposlil v tovarni, vodil otroke v kolonijo, se udeleževal mladinskih delovnih akcij in taborjenj.
Po diplomi na učiteljišču bi rad nadaljeval študij pedagogike na univerzi, toda ker za to ni imel materialnih možnosti, se je moral zaposliti. Njegovo prvo službeno mesto je bila šola Tirna (občina Zagorje), od koder je odšel v vzgojni dom Malči Beličeve r Ljubljano, od tam pa k vojakom. Po vrnitvi iz JLA se je zaposlil v litijski občini; začel je r Jevnici, prišel leta 1960 v Šmartno, kjer si je ustvaril družino, štiri leta pozneje pa se je preseli! v Litijo, kjer je ostal r.ve do prerane smrti.
Težko je v nekaj stavkih predstaviti njegovo kratko, toda bogato življenjsko pot, predvsem pa izredno močno voljo do življenja in dela. Kot pedagog se je odlikoval predvsem po razvijanju interesnih dejavnosti, saj je bil pobudnik in organizator šolskega kulturnega društva na litijski šoli in vnet zagovornik gledališke vzgoje. S pomočjo slovenskega šolskega muzeja je pripravil prvo predstavo pionirskih šolskih glasil naše republike in prireja! z domačo matično knjižnico občasne knjižne razstave. Kljub bogatim pedagoškim izkušnjam se je ob delu nenehno izobraževal, saj je bil tik pred diplomo študija razrednega pouka na ljubljanski pedagoški akademiji
Tovariš Miloš se je ukvarjal tudi s publicistiko, saj je želel svoja v praksi pridobljena spoznanja posredovati čim širšemu krogu ljudi; njegove prispevke zasledimo v Prosvetnem delavcu, Otroku in družini, Cicibanu, radiu. Delu in v lokalnih glasilih, to je v Glasilu občanov in Predilcu.
Kot družbenopolitični delavec je več let vodil občinsko Zvezo prijateljev mladine Litija, bil je član izvršnega odbora skupnosti otroškega varstva in član uredniškega odbora občinskega glasila.
Za svoje vsestransko delo je prejel zhto značko Zveze prijateljev mladine Slovenije in priznanje občinske izobraževalne skupnosti, tik pred smrtjo pa še odlikovanje predsednika republike Tita - red zaslug za narod s srebrno zvezdo.
Tovariša Djukiea smo pokopali 9. marca na pokopališču v Litiji, kjer ga je na zadnjo pot pospremila v hudem snežnem metežu množica njegovih kolegov, učencev, družbenopolitičnih delavcev, prijateljev in znancev.
Mnogo prezgodaj smo ga izgubili. Njegov glas je za vedno onemel, njegovo srce je za vedno obstalo. Kljub temu pa bo živel med nami, ki smo ga poznali in spoštovali!
BORIS ŽUŽEK
N
Vloga in pomen šolskih hranilnic za razvoj mladinskega varčevanja
Vsa družba si prizadeva, da bi postalo varčevanje splošna navada, ki bi zajela čim širše množice. Naš družbenoekonomski razvoj predvideva vedno višjo stopnjo denarne kulture, ki jo moramo začeti gojiti že pri otroku. Človeka namreč najlaže vzgajamo v otroški dobi, ker je takrat najbolj dojemljiv za vplive okolja. Vedenje odraslih že v rani mladosti vpliva na oblikovanje njegove osebnosti. Prav zato je Ljubljanska banka podprla, zamisli pedagoških delavcev in drugih dejavnikov, ki se ukvarjajo z vzgojo mladine in pričela izgrajevati sistem varčevanja mladine. Vanj vključuje tudi šolske hranilnice, to pa je dalo denarnemu varčevanju povsem nove razsežnosti.
Šolske hranilnice lahko ocenimo kot eno najnaprednejših oblik organizacije mladinskega varčevanja. Povezane so neposredno z družbenim okoljem, kar daje mladim varčevalcem možnost, da se z organiziranjem in vodenjem šolskih hranilnic po samoupravnih načelih pripravljajo - svoji razvojni stopnji primemo — na odgovorne naloge, ki jih čakajo v naši samoupravni družbi.
Začetki take oblike varčevanja mladih segajo v leto 1959, ko je zadružna hranilnica in posojilnica v Celju začela uvajati na osnovnih šolah razredno varčevanje s hranilniki. Istega leta so na
osnovni šoli Podčetrtek ustanovili prvo šolsko hranilnico, ki je imela v začetku 184 varčevalcev. Deset let kasneje seje takratna celjska kreditna banka povezala z vodstvom osnovne šole Podčetrtek, obojestranska prizadevanja so kmalu dala prve spodbudne rezultate. Na podlagi le-teh so se začele na celjskem območju vključevati v to obliko varčevanja še druge osnovne šole. Kmalu nato so začeli ustanavljati šolske hranilnice tudi na drugih območjih, kjer imajo svoje poslovne enote Ljubljanske banke.
Šolske hranilnice so danes najširše zasnovana oblika
varčevanja mladih. V njih sodelujejo učenci osnovnih, srednjih in strokovnih šol in otroci jugoslovanskih delavcev, začasno zaposlenih v tujini, ki imajo dopolnilni pouk v materinem jeziku. Šolske hranilnice v tujini omogočajo otrokom spoznavanje samoupravljanja in s tem čvrstejšo povezavo z domovino.
Mlade varčevalce je treba voditi in jim pomagati pri vzgoji za varčevanje. To nalogo opravljajo učitelji-men-torji. Njihovo vzgojno delo je temelj, na katerem sloni vsa družbena akcija za razvoj varčevanja mladine v šolskih hranilnicah Mentorji v šolskih hranilnicah se občasno sestajajo na svetu mentorjev šolskih hranilnic po podružnicah Ljubljanske banke. Na teh sestankih prenašajo svoje izkušnje, pridobljene na področju varčevanja mladine in načrtujejo svoje prihodnje delo. Da pa bo dosežena boljša povezava med mentorji šolskih hranilnic doma in v tujini ter z družbenopolitičnimi organizacijami in banko, je nujno potrebna ustanovitev sveta mentorjev šolskih hranilnic Ljubljanske banke. Tega naj bi sestavljali
delegati svetov mentorjev vseh šolskih hranilnic na območju podružnic Ljubljanske banke in delegat sveta mentorjev šolskih hranilnic, ki delujejo v tujini.
V približno 200 šolskih hranilnicah na območju, ki ga pokrivajo poslovne enote Ljubljanske banke v domovini, je vključenih že okoli
40.000	učencev.
Šolske hranilnice pa delujejo tudi v Zahodni Nemčiji Pikapolonico — simbol mladinskega varčevanja poznajo otroci ne samo v Jugoslaviji, temveč tudi v tujini. Prva šolska hranilnica v tujini je bila ustanovljena pod pokroviteljstvom Ljubljanske banke v pokrajini Baden VVuert-temberg, v mestecu Schvven-ningen dne 25. 5. 1974. Ta šolska hranilnica pomeni del dejavnosti pionirskega odreda Triglav, ima svoj upravni odbor in jo pionirji sami upravljajo. Danes delujeta v ZR Nemčiji še dve šolski hranilnici, in to:
—	šolska hranilnica Mladost v Stuttgartu in
—	šolska hranilnica Bu-dučnost v Esslingenu.
Poslovanje pionirske hranilnice na osnovni šoli France Bevk v Ljubljani
V letu 1975 pa sta bili ustanovljeni še dve novi šolski hranilnici v Mannheimu in Nuenrbergu, ki pa bosta začeli polno poslovati v letošnjem letu.
Ustanavljanje šolskih hranilnic je le del širše akcije, ki jo je začela Ljubljanska banka. V prihodnje bo treba akcijo za hitrejši razvoj varčevanja mladine dopolniti še z ustanavljanjem primernih oblik organiziranega varčevanja mladine tudi v srednjih in visokih šolah Iz prakse namreč vemo, da se stiki med varčevalcem-otrokom kasneje v srednji, zlasti pa v visoki šoli, zrahljajo in da se ponovno utrdijo potem, ko
začne učenec srednje šole ali študent združevati svoje delo. Organizacija varčevanja mladine te starosti je mnogo bolj zahtevna. Ljubljanska banka pa je za to pripravila že več predlogov.
Uspeh take oblike varčevanja mladine v srednjih in visokih šolah pa bo odvisen tudi od tega, koliko bodo pomagali dejavniki, ki so odgovorni za vzgojo človeka v tej razvojni dobi.
i


Iz naših republik in pokrajin
Marksistično izobraževanje mlade generacije — revolucionarno delo
Član predsedstva SFRJ Fadil Hoxha odgovarja na vprašanja čamila Batalija, sodelavca uredništva lista za prosvetna, pedagoška in družbena vprašanja »Shkendija« iz Prištine
VPRAŠANJE: Znano je, da so imeli prosvetni delavci v NOB pomembno vlogo. Tovariš Fadil, povejte mi, prosim, nekaj več o tem, saj ste bili eden izmed organizatoijev vstaje in osvobodilnega boja na Kosovem.
ODGOVOR: Res je. Prosvetni delavci so imeli veliko vlogo v narodnoosvobodilnem boju in socialistični revoluciji naših narodov, in to ne samo na Kosovem. Mnogi izmed njih so bili med prvimi, ki so se zbrali pod zastavo KPJ in tovariša Tita v boju za svobodo, enakopravnost, bratstvo in enotnost, za socialni preporod in napredek v najširšem pomenu te besede. Niso se zapirali v svet knjig in šole in se zaustavljali ob iskanju spoznanj o svetu, ampak so se pridružili naprednemu delavskemu gibanju in si prizadevali spremeniti življenje. To je bil hkrati obračun z vsem, kar je nazadnjaško, konsen>a-tivno.
Težave, ki so jih imeli v tem boju, niso bile majhne, toda niso se jih ustrašili. Vedeli so,
zakaj se bojujejo, prihodnost jim je bila jasna in znali so jo razlagati.
VPRAŠANJA: Kakšna je današnja vloga prosvetnega delavca?
ODGO VOR:	Zelo po-
membna, saj prav učitelj in vzgojitelj bistveno vpliva na duševnost in značaj naših otrok.
Prosvetni delavec dela sedaj v razmerah, ki so po eni strani
mnogo lažje, kot so bile nekdaj, po drugi strani pa tudi bolj zapletene. Mladi, ki prihajajo v šolske klopi so veliko bolj razgledani, veliko vedo, saj odraščajo v času, ko so ljudje bolj izobraženi. Prav zato pa je delo prosvetnega delavca tako zelo zahtevno in odgovorno.
Ve, da mu ne zadošča znanje, pridobljeno v šoli. Ne more ostati zgolj pri svoji stroki. Biti
Slovenska literatura v srbski osnovni šoli
Oplajanje literatur različnih republik vnaša v psiho najmlajših zdrave, široke in pristne odnose, ki pozneje odsevajo v vseh porah življenja Ob velikem izboru raznih sredstev obveščanj ii, ki pisano besedo postavljajo ob bok tako imenovanim „vi-zu tlnim komunikacijam" — slika, likovni dosežki, film in televizija, ima pisana beseda prav gotovo največjo vlogo. Nek sistem vrednot, neka misel, didaktično pozitivno usmerjena črtica, pesem z jedrom (motiv, etično izročilo, jezik, stil, morala, ki iz vsega izvira, vzor .. .) odseva v besedi s prvinsko močjo. Založba NOLIT iz Beograda je izdala kompletno berivo za učence osnovne šole. Berivo je v skladu z učnim načrtom, ki obsega domače in tuje pisce in zajema smotre in naloge pri učenju materinščine. Vsako delo ima priložen pogovor — razčlembo besedila, didaktično — metodično napotilo in besednjak manj znanih besed in izrazov. Učenci imajo torej pomoč pri razčlembi posameznih besedil, saj je opozorjeno na bistvena idejna, jezikovna in druga jedra Od zgodovinskih besedil s tematiko NOB, prek pesmi, črtic in potopisov ter drugih zvrsti občuti bralec ob „obveznem branju“ tisto najpomembnejše: odnos do jugoslovanske skupnosti. Literatura go-
vori in povezuje najboljše, kar je nastalo. Zanimiv je izbor slovenskih avtorjev za osnovno šolo po razredih: 2. razred: E. Peroci — Zvončki zvonijo, O. Župančič — Ciciban; za 3. razred: F. Bevk, B. Jurca — Mižek frizer; 5. razred; T. Seliškar: Bratovščina Sinjega galeba, A Ingolič — Tajno društvo PGC; za 6. razred: Prežihov Voranc (poljudno) in F. Bevk - Knjiga o Titu; za 7. razred so izbrali Ivana Cankarja in Miška Kranjca, za 8. razred pa humoristič-no-satirično in socialno prozo Ivana Cankarja.
Iz navedenega beriva je razvidno, da je izbor dokaj klasičen, saj med imeni ni nobenega mlajšega avtorja, ki sodi v vrh sodobne slovenske mladinske proze ali poezije, kot so npr.: Svetlana Makarovič (Take živalske, Kosoviija na leteči žlici), Niko Grafenauer (Pedenjped) ali Kaj je na koncu sveta? ali predstavnikov „srednje generacije" Daneta Zajca (kot mladinski pisec še malo znan) in Kaje-tap Kovič (Franca izpod klanca, Moj prijatelj Piki) itd.
Kljub temu pa je pričujoči izbor dokaz, da po srbskih osnovnih šolah po prevodih spoznavajo tiste vezi in silnice, ki vplivajo na oblikovanje razgledanih mladih ljudi.
IVAN CIMERMAN
Obvestilo
Izvršni odbor Kluba književnikov-prosvetnih delavcev SR Srbije in uredništvo literarne revije ,,IME“ pogosto dobivata pisma, v katerih prosvetni delavci — pisci iz drugih republik sprašujejo, kakšni so pogoji za to, da postaneš član kluba, ali je sodelovanje omejeno na revijo „IME“ in kako se lahko nanjo naročijo.
Zato dajemo nekaj pojasnil: Član Kluba književnikov prosvetnih delavcev SR Šrbije lahko postane vsak prosvetni delavec, ki se aktivno ukvarja z literarnim delom (to lahko dokaže z objavljenimi prispevki in knjigami) in če plača vpisnino (50 din) in članarino (20 din). Odločbo o sprejemu izda izvršni odbor Kluba. V reviji lahko sodelujete z literarnimi sestavki, za katere meni uredništvo, da so primerni. Naročnino za revijo pa tudi vpisnino in članarino za članstvo v klubu vplačate na naš žiro račun: Književni klub prosvetnih radnika SR Srbije, št. 60806-678-15213 Beograd. Pisma izvršnemu odbom in prispevke za revijo pošljite na naslov: ..PROSVETNI PREGLED" za Književni klub ali Redakcijo časopisa „IME", Čika Ljubina 18—20, 11000 Beograd.
Izvršni odbor Kluba in uredništvo revije „IME"
mora celostna osebnost, ali kot pravi Manc „popoln človek". To je osebnost z bogato- strokovno in politično izobrazbo, ki spremlja dogodke doma in v svetu in zna razločevati pomembno od nepomembnega, resnico od laži, napredno od zastarelega, prihodnost od preteklosti, revolucionarnost od zastoja. Prosvetni delavec je ne samo nosilec znanja, ampak tudi najnaprednejših gibanj v svojem okolju.
VPRAŠANJE: Ali torej menite, da sta prosvetno-kulturna dejavnost in naša revolucija tesno med seboj povezani?
ODGOVOR: Kadar govorimo o graditvi samoupravnega
socializma ali neuvrščene Jugoslavije, lahko rečemo, da sta prosveta in kultura njegovi komponenti. Po eni strani zato, ker je socializem zrasel na znanstvenih temeljih. To je znanstveni pogled na svet. Po drugi strani pa je socializem tudi višja stopnja prosvete in kulture. Menim, da sta pojim prosvetni delavec in napredek na nek način sinonimna.
Zato mora tudi biti vzgojitelj vzgojen. Kot socialistični prosvetni delavec mora biti marksist, poznati mora marksistično znanost. Marksistično izobraževanje prosvetnih delavcev, učencev in študentov je ena izmed zelo pomembnih na-' log. Povedano bolj natančno: Marksistično izobraževanje mlade generacije je revolucionarno delo.
VPRAŠANJE: Kadar govorimo o prosveti, mislimo hkrati tudi na dragocene dosežke te dejavnosti. Kako jih ocenjujete?
ODGOVOR: Čeprav ne moremo biti povsem zadovoljni z vsem. kar je bilo narejeno v teh tridesetih letih, ker je bilo in je še vedno veliko napak, dosežki vendarle so. Za te pa se moramo na Kosovem zahvaliti prav prizadevanju večine prosvetnih delavcev. Težko je najti prave besede, s katerimi bi te dosežke opisali. Številke, ki jih pogosto prebiramo, lahko le deloma ponazorijo te velike spremembe. Malo je krajev, ne samo pri nas in na Balkanu, ampak tudi v svetu, kjer bi bilo v tako kratkem času toliko narejenega.
VPRAŠANJE: Ali to lahko ponazorite z zgledi?
ODGOVOR: Lahko. Znano je, da do II. svetovne vojne ni bilo pouka v albanščini. Danes imajo v vseh šolah na Kosovem - od osnovnih do visokih -
pouk v albanščini in srbohrvaščini, v območjih, kjer žive Turki, pa tudi v turščini. Vsak četrti prebivalec obiskuje kako šolo. Približno 96 % otrok se redno šola.
Univerza v Prištini ima sedaj več študentov, kot pa je bilo na Kosovem pred drugo svetovno vojno vseh učencev.
In ker je napredek Kosova del socialistične graditve na jugoslovanskih tleh, naj opozorim - če že primerjamo - še na eno stvar: Kosovo ima danes več študentov, kot jih je imela pred drugo svetovno vojno vsa Jugoslavija.
Samo v albanščini je izšlo 2600 del v nakladi približno IS milijonov izvodov. Izhaja 29 časopisov in revij (od tega 23 v albanščini, štirje r srbohrvaščini in dva v turščini).
Knjiga in radio sta torej prišla skoraj v vsako hišo. Veliko gospodinjstev ima televizorje po približni oceni ima televizor že vsaka tretja hiša.
VPRAŠANJE. Kje zaostajamo in kakšne so napake?
ODGOVOR:	Kadar govo-
rimo o dosežkih, to še ne pomeni, da nimamo več kaj delati ali pa da je vse idealno potekalo. Še vedno je veliko objektivnih težav in subjektivnih slabosti. Zato da bi bilo delo prosvetnih delavcev še bolj učinkovito, je potrebno še več odgovornosti in prizadevanja. Potrebujemo še veliko novih šol, manjkajo nam učila. Čeprav govorimo o milijonski nakladi knjig, še vedno nimamo učbenika za vse predmete. Veliko prosvetnih delavcev še nima stanovanja, ponekod so osebni dohodki razmeroma nizki, veliko je težav pri financiranju šol in knjižnic, nimamo dovolj kulturnih domov itn. Toda, ali je kje na svetu dežela, kjer ne bi
imeli podobnih težav?
Zavedamo se vsega tega in zagotovo vem, da bomo te in druge probleme premagali z dobrim gospodarjenjem.
VPRAŠANJE: Kaj je najpomembnejše za nadaljnjo vzgojo naše mladine in kaj pri nadaljnji socialistični samoupravni preobrazbi naše šole?
ODGOVOR: Ideali socializma, za katere so se bojevale dosedanje generacije, so še nadalje temeljni smotri naše družbe, in seveda tudi prosvetnih delavcev. V ta boj spada ohranjanje in razvijanje bratstva in enotnosti, enakopravnosti narodov in na: rodnosti, to velja ne le za Kosovo, ampak za vse jugoslovanske narode in narodnosti.
Zavest o skupnosti, prepričanje, da le strnjeni in združeni okrog ZKJ in tovariša Tita lahko hitreje in bolje napredujemo je danes povsod pričujoča. Prosvetni delavci si prizadevajo ta spoznanja razvijati v miselnosti mladih ljudi, hkrati pa vzgajajo v njih ljubezen do domovine in vsega, kar je napredno in humano. To je najpomembnejše.
O preobrazbi šole se že dolgo govori. Rad bi poudaril samo to, naj bi ta akcija pripomogla k hitrejšemu in bolj kakovost-• ne mu šolanju mladih na vseh ravneh, tako da bi se povsem usposobili za samoupravljavce, za graditelje in bojevnike samoupravnega socializma. Reforma šolstva naj bi pomenila hkrati tudi večjo in bolj trdno povezanost prosvete in kulture s proizvodnjo. To sta dve plati naše prakse. Samoupravne interesne skupnosti imajo pomembno vlogo, da te procese pospešijo in s tem pomagajo tako prosvetnim ustanovam kot tudi našim gospodarskim in drugim organizacijam.
Pomagajmo učencem spoznati druge republike!
Osnovna šola Djuro Djakovič iz Beograda organizira vsako leto letovanje za približno 150 učencev od prvega do osmega razreda. Letovanje je vedno organizirano v enem izmed počitniških domov Centra za oddih in rekreacijo Stari grad, in sicer po načelu: 20 učencev — ena vzgojna skupina.
Čeprav ta šola še ni vzpostavila tradicionalnih stikov s šolami iz drugih republik, je v svojem programu dela za leti 1975 in 1976 predvidela, naj bi bilo to letovanje organizirano po tehle načelih:
—	V vseh republikah so počitniški domovi, v katerih organizirajo posamezne šole letovanja za svoje učence. V mnogih občinah opravljajo to delo za več šol nekatere ustanove ali organizacije. Prek republiških sekretariatov za izobraževanje ali sindikatov delavcev družbenih dejavnosti naj bi se povezali s šolami ali občinami; tako bi omogočili šolam sodelovanje pri organizaciji izmenjave učencev, ki bi letovali (po ena vzgojna skupina s 15 učenci).
—	V skupinah (po 15 učencev) naj bi bili učenci od tretjega do sedmega razreda. V tem primeru bi šola Djuro Djakovič poslala v vsako republiko ali šolo po 15 učencev, iz vsake republike pa bi sprejela prav toliko učencev različne starosti. Tako bi 90 ali 105 učencev osnovne šole Djuro Djakovič letalovalo v raznih republikah, prav toliko otrok iz raznih republik pa bi letovalo z otroki te šole.
—	Tako bi bilo v izmeni 50 do 60 učencev šole Djuro Djakovič, 90 ali 105 učencev pa iz drugih republik in pokrajin. S tem bi dosegli:
—	da bi vsak učenec te šole med osemletnim šolanjem preživel počimice v kateri izmed republik s tamkajšnjimi otroki;
—	da bo vsaj trikrat ali štirikrat sprejel na letovanje s svojo šolo goste iz bratskih republik;
—	da si bo pridobil veliko prijateljev iz drugih republik; to ne bo le bežno znanstvo, temveč dolgotrajno prijateljstvo, zasnovano ob življenju in delu v 15 ali 20 počitniških dneh.
—	In kakšen bo vzgojni pomen tega letovanja? Na letovanjih bi:
—	oiganizirali športna tekmovanja;
—	pripravljali in izvedli razne kulturnoumetniške programe. Tako organizirane vzgojne skupine ( ki bodo gostovale) bi lahko že med šolskim letom pripravile program za svoje gostitelje. Pripravili bi večerne kulturne programe posameznih republik pa tudi skupne programe;
—	organizirali gostovanja kulturno-umetniških ekip ali znanih umetnikov. Ti se bodo prav gotovo radi odzvali povabilu, naj obiščejo letovanje pod naslovom ..Bratstvo in enotnost".
—	Šola lahko — vsaj v prvih treh letih — nagradi učence za lepo vedenje, delo in uspeh, tako da smejo biti gosti v eni izmed republik. V osnovni šoli Djuro Djakovič bodo nekoliko bolj
intenzivno izrabili tudi ure, namenjene kultumoumetniškim dejavnostim, ki jih vodijo vsi učitelji srbohrvaščine in tujih jezikov, pa tudi učitelji razrednega pouka v nižjih razredih. Pri teh urah že pripravljajo veliko recitacij, dramskih monologov, spoznavajo narodno blago itn. To znanje bo prav gotovo veliko pomagalo učencem pri sestavljanju kulturno-umetniških sporedov na letovanju.
— S to akcijo želi šola Djuro Djakovič pripraviti svoje učence tudi na to, da se bodo po končanem prvem razredu prihodnje srednje šole vsi udeležili katere izmed delovnih akcij v eni izmed republik ali pri gradnji objekta zveznega pomena.
Predlagamo, da bi se letos od 5 do 10 učencev sedanjih osmih razredov iz vsake šole udeležilo republiške ali zvezne delovne akcije. Pri tem naj se vključijo v kako srednješolsko, delavsko ali študentsko brigado. Tako bo letovanje povezano z delom naših učencev, ustvarile se bodo trajne bratske vezi med učenci sedaj in v prihodnje.
Osnovna šola Djuro Djakovič se je dogovorila s centrom za oddih in rekreacijo Stari grad, da bo dobila za letovanje Mimice blizu Omiša, in sicer od 28. junija. Ta izmena naj bi trajala 20 dni. Če bi na to pristale tudi šole iz bratskih republik, bi se letovanje začelo 23. ali 25. junija, trajalo pa bi do 12. ali 15. julija.
Vsak otrok, ki se bo udeležil letovanja, plača ceno letovanja in prevoz. V organizacijskih pripravah bodo natančno navedene vse podrobnosti, toda cena letovanja ne sme biti višja od cene normalnega letovanja, ki ga organizira šola alj občinska institucija.
Stroški za tako akcijo bi se povečali samo zaradi večjega števila vzgojiteljev (hrana in morebitne dnevnice). Sedaj pride namreč en vzgojitelj na 15 učencev, ne pa na 20 ali 25, kot zahtevajo predpisi za eno vzgojno skupino.
Izvršni svet in predsedstvo skupščine občine Stari grad sta podprla akcijo osnovne šole Djuro Djakovič in obljubila, da bosta pomagala organizirati letovanje letos in v prihodnjih letih.
Osnovna šola Djuro Djakovič prosi republiške sekretariate za izobraževanje, sindikate delavcev družbenih dejavnosti v bratskih republikah in druge republiške forume, naj pomagajo najti šole, ki bi sprejele stalen sistem tovrstnega letovanja V začetku letošnjega in prihodnjega leta bi bila to lahko kakšna občinska ustanova, ki bi zastopala več osnovnih šol na svojem območju. Zaželeno pa je, da bi po določenem času prevzela organizacijo samo ena šola.
V dopisu, ki nam ga je poslala osnovna šola Djuro Djakovič iz Beograda je ob koncu poudarjeno: ,,Hvaležni bomo za sodelovanje pri uresničevanju te zamisli, še posebno pa, če najdete ustrezno šolo, da bomo lahko pravočasno pripravili vse potrebno za prvo letovanje letošnjega junija in juhja."

Milič iz Mačve v Labirintu
V ljubljanski galeriji Labirint je bila pred nedavnim razstava slikarskih del e nainštiridesetletnega srbskega umetnika Miliča iz Mačve. Kdor se je že kdaj srečal s slikami tega fantasta, prav gotovo ni mogel pozabiti njegove svojevrstne ustvarjalnosti. Fantastično slikarstvo, polno epske širine, kakršnega najdemo med sodobnimi srbskimi slikarji precej, na Slovenskem kar nima pravega odziva.
Izbor večjih in manjših platen Miliča iz Mačve je prav gotovo več kot prijetna osvežitev. Milič iz Mačve je nedvomno našel vzore pri Hieronimi Boschu, pa tudi pri fantazijskem Brueghlu st. in pri Arcimboldu. Ohranil je smisel za renesančno čistost slike, se deloma navdihoval pri nadrealizmu, da bi v svojih najboljših delih izkristaliziral široko epsko zasnovano fantazijo, bujno v figuraliki ih barvni izraznosti Slikar postavlja v ospredje asociativne komponente v jasni figuralni prepletenosti, ki sega daleč prek stvarnih osnov. Kakor da mu ne zadošča realni svet in mora sprostiti buj-nost fantazije. Čeprav so pri Miliču iz Mačve vidne sledi zgledovanja po srednjeveški fantaziji, pa je njegova zasidranost v sedanjem svetu nepogrešljiva sestavina fantazijskega prepletanja Simbolika je seveda zgovorna
Slikar si je ustvaril zelo raznoteri svet fantazijskega pripovedovanja, ki ga je večkrat podkrepil z napisi, v katerih se skrivata včasih prikrit humor ali celo ironija Ustvaril si je lastno filozofijo, spontan odziv na svet, kakršen je, le da ga je prikazal v metamorfozah nadstvarnih asociacij z veseljem do epske širine. Pri vsej jasnosti Miličeve figuralike imata posebno vlogo barvna sproščenost in neverjetna raznolikost, da bi pomislili na ne posebno trdno in ustaljeno barvno lestvico. Iz Miličevih platen seva kozmični svet, ki ga obdaja groza uničenja, vojne, olimpijske okamenelosti, negotovost človeka, pa tudi v pripoved stisnjena drama življenjskega procesa Iz razstave, kakršno je pripravil Labirint, je razvidno, da Miliču iz Mačve ustrezajo platna velikega formata, kjer lahko sprosti bujno izraženo epsko nadarjenost, odeto v fantazijo. Mala platna pa ga utesnjujejo, ne dopuščajo mu tistega razmaha, kot mu je v resnici potreben, zato ne bi mogli reči, da je med malimi platni vsaka slika polnokrvna umetnina. To pa ne jemlje vrednosti umetniku, ki je s svojimi najboljšimi slikami znal navdušiti doma in na tujem.
I.	G.
Film
Prizori iz zakonskega življenja
Sloviti švedski filmski režiser in umetnik Ingmar Bergman je prodoren raziskovalec človeških odnosov. Svet zna opazovati neosebno, neprizadeto in razumno. Včasih se nam zdi, da je skandinavsko hladen in mračen, v resnici pa razglablja o globokih življenjskih resnicah. Vsebina, ki mm jo razodeva, je ostra in kritična saj opozarja na človeške odnose, o katerih odločamo sami. Bergman pa jih samo analitično in slikovito naniza na filmski trak.
Skoraj ni teme, o kateri bi razrpišljali (na tihem ali odkrito) toliko kot o zakonskem življenju. Kako težko je svobodno mislečemu človeku najti skladnost med svobodo svoje narave in skupnostjo! Dokler je zakon ekonomsko upravičena zveza deluje samo kot avtoritarni ''pritisk morale in odgovornosti do skupnega preživljanja.'.. Ko pa se porodi iz potrebe po ljubezni in ga opravičujejo duševni mgibi, odločata zakonska partnerja o njem predvsem s stališča svojega doživljanja. Njuni osebnosti se bolj izražata zato postaja sožitje polno msprotij vzajemne svobode in nesvobode, pri čemer jima svet tudi nenehno ponuja možnost individualne prostosti.
Film prikazuje dozorevanje obeh osebnosti, žene in moža, ki morata mstopiti pot individualne svobode zato, da spoznata resnico svoje ljubezni. Njun zakon postaja zaprt, ceremonialni red obiskov, družinskih obveznosti in ljubezni. Ženi, ki dotlej še ni razvila svobode svoje osebnosti, daje ta red gotovost in varnost, ki ju je uživala v svoji mladosti. Zakon ji je zagotovilo tistega ustaljenega življenjskega kroga, ki ga dajejo starši otrokom. Ali pa odrasla oseba sme ostati takšen otrok, ki je odrasel samo po tem, da prevzema vlogo odraslega, zadovoljevanja svojih fizičnih potreb? Ali je zakon prilagajanje normam življenja, ali pa je pravica do osebne sreče? Tudi mož je samo otrok, ki mu je zakon zagotovilo svobode in osebnih želja. Ljubezen pa potrebuje zrelost. Kakor mlada ljubimca odkrivata drug v drugem telo, tako življenjska partnerja odkrivata drug v drugem človeško duševno in miselno življenje. Tudi fizični stik poraja bolečine in travme, vendar ju vodi nagon po združitvi. Kaj pa lahko vodi človekovo duševno in miselno življenje? Prav tu ravnata zakonska partnerja napak: ne znata razlikovati instinktivnosti od zavesti. Združuje ju lahko samo volja po spoznavanju skupne resnice. In ko bežita drug od drugega v individualno svobodo, ju skupna resnica znova poveže in nagon znova zaslepi. V novih in samotnih srečanjih si odkrivata resnico, da sta povezana drug z drugim O filmu torej lahko rečemo: natančna razčlemba zakona, ki je skorajda ni mogoče lepše skleniti, kot je to storil Bergman v svojem delu.
****** ‘ * * ‘ ‘ *'--•• - SAMO SIMČIČ -
Boris Ziherl - revolucionar, mislec in človek
r	-------------------------------------------n
Veliko so že napisali o njem, ki je bil večji del življenja prav na vrhu političnega dogajanja, sredi nenehne obveščenosti in iskanja znanstvenih utemeljitev, sredi nenehnega družbenopolitičnega dela. Vedno znova razmišljamo o njem in tipljemo po spominu.
Boris Ziherl je bil pripadnik ideološko usmerjenih družbenih delavcev, ki niso priznavali neodvisnosti teorije od prakse in s tem neodvisnosti marksistične teorije od naše konkretne ideološke prakse.
Dobro je vedel, Kaj hoče. V sebi je nosil natančne opredelitve o tem, kaj je ideološka podkovanost, kaj pa so samo poskusi Sam si je postavil spoznavne in delovne ideale. Imel je dovolj časa, da se je seznanil z vsem tistim, kar je pogrešal v svojem študiju na univerzi
Po stroki je bil pravnik, po svojem delu pa vnet teoretik politike.
Politolog in teoretik politične vede, ki je zrasla iz prepričanja, da je družbenoekonomsko življenje neločljivo povezano s političnim.
Vedno je bil tudi goreč ljubitelj narave in umetnosti. V njem so se prepletale ustvarjalne silnice: ljubitelja narave, umetnosti in najširše kulture. Z začetno močjo aktualističnega publicista, ki išče pot, po kateri bo krenil, je iskal najprimernejšo rešitev. To je našel v aktivnem političnem delovanju in študiju temeljev družbenih zakonitosti in razvoja. Po svojih načelih je imel v mislih skupnost kot organizirano silo, ki jo prevevajo skupne silnice in na kateri se kažejo skupne poteze.
Nagel razvoj jugoslovanskega socializma ni mogel preprečiti številnih protislovij, značilnih za nepredvidene pojave tehnoloških revolucij. Vse to je misleca, kakršen je bil Boris Ziherl, še bolj gnalo, da je razmišljal o pravilnosti poti začrtanega razvoja po vzorcu klasikov marksizma Zastavljal si je številna vprašanja Vedno je bil med tistimi, ki so znali prisluhniti tudi mnenju drugih, zato je z velikim veseljem sodeloval na posvetih, simpozijih in veliko prispeval k razbistritvi na novo nastalih situacij.
Boris Ziherl je bil udeleženec narodnoosvobodilnega boja, med prvimi, ki so organizirali odpor proti okupatorju, vedno pa tudi v prvi vrsti teoretično razgledanih ljudi, ki so znali v trenutku najti pravilno pot.
Bil je svetilnik mnogim, ki so tavali.
Njegovo delo so, bile tudi ostre analize, kritične ocene življenja
Boris Ziherl je bil načrtovalec. Načrtovalec v širokem celostnem jugoslovanskem političnem prostoru. Kot aktivni kritik je posegal v vse, kar se je dogajalo.
Spomnimo se leta 1957. Kakšne posledice je v naše kulturno življenje vneslo strogo stališče Borisa Ziherla? V svoji knjigi Književnost in družba je jasno izrazil potrebo aktualizirati kulturno ustvarjalno delo in biti bitko s porajajočimi se smermi umetnosti na zahodu, ki so našle odmev tudi pri nas (eksistencializem). Zastopal je stališče, da je treba take poskuse prepovedati.
Ziherlove besede so ostro posegle v slovenski kulturni pro-
stor. Sledi njegove ostrine so bile navzoče povsod. Tisti, ki so to vzeli kot kritiko osebnega ravnanja, so storili prav.
•
Boris Ziherl je svoje mišljenje sistematiziral: določil je nekaj temeljnih misli in potem dal tem kar največji pomen in širšo veljavo.	^
Bil je predavatelj sociologije.
Bil je ravnatelj sociološkega inštituta. Zastavil je številne naloge ne le sebi, ampak tudi mnogim sodelavcem in raziskovalcem.	^
Postal je profesor sociologije na univerzi.
Njegova zasluga je, da je sociologija dobila pomembno mesto in povezovalno vlogo med družbenimi vedami na univerzi in na visoki politični šoli
Bil je zagovornik interdisciplinarnosti.	^
Ko je postala visoka politična šola sestavni del univerze, je postal profesor sociologije in sociologije kulture.
Težko bi bilo že sedaj spoznati vse, kar nas je prizadelo ob smrti Borisa Ziherla. Zagotovo pa lahko rečemo, da smo prikrajšani za plodno delo, ki bi ga uresničil tudi na novem delovnem mestu podpredsednika akademije znanosti in umetnosti.	^
Pomembno vlogo je imel kot predvojni komunist, kasnejši revolucionar in teoretik marksizma v CK ZKJ in CK ZKS.
Bil je poslanec in v neštetih odborih. Ogromno je prispeval k dediščini naše proletarske revolucije, jo obogatil z revolucionarno miselnostjo in pomagal odkrivati resnico o poti v socializem Živel je za misel Karla Marxa in poudarjal enakovreden pomen Fridericha Engelsa
•
Bil je pedagog in politični mentor partijskih šol, saj je bil prvi direktor partijske politične šole v partizanih, po vojni pa prvi ravnatelj inštituta družbenih znanosti v Beogradu.
•
Ko so se v jugoslovanskem prostoru odprla vrata v svet in je bilo treba najti za to politično usmeritev, je bil Boris Ziherl med prvimi iskalci te poti	^
Za njim zija velikanska vrzel, kajti težko je najti človeka, ki bi tolikanj združeval življenje s političnim delovanjem, bil tako dejaven v najpomembnejših obdobjih jugoslovanskega in slovenskega socialističnega razvoja in ki bi svoje politično delovanje tako povezoval z delavskimi gibanji v svetu.
Boris Ziherl je bil zgled doslednega bojevnika za socializem, vztrajnega ideologa in po-litika-teoretika. Bil je zvest sebi in svojemu prepričanju ter idealom iz svoje preizkušene mladosti
IGOR P LESKO'
Aktualno
Ho DANAŠNJI U UMETNOSTI
Enakovredno
Mladim pomeni najvišje priznanje, če jih enakovredno vključimo v družbeno življenje. Enakovrednost pa ne sme pomeniti samo uporabe enakih meril za njihovo delo, ampak predvsem najširšo plastičnost njihovega nastopanja in potrjevanja. Take misli so nas spremljale ob obisku mariborske razstave srednješolcev v galeriji Avla na I. gimnaziji. Vse kaže, da je vendarle nastopil čas, ko smo sposobni pravilno reševati probleme mladine, čas, ko je mladina sama spoznala, da večino svojih problemov lahko razreši sam:
Zagotovilo, da ima vsakdo pravico do dela, je nekdaj pomenilo zelo veliko. Danes zahtevamo že veliko več: dejavnostim, ki najbolj vidno prikažejo rezultate, je treba dati pravico, da se predstavijo in se tako enakovredno vključijo v najširše družbeno življenje. Težko je uravnavati skupino ljudi, če jih ne poznamo, in če se ti med seboj ne poznajo. Dolgo časa smo potrebovali, preden smo prekinili s tradicionalnim načelom: Pustite mlade, da ostarijo! Zdi se,
■ da je vendarle zmagala druga misel: Mladi naj ob starih dozorijo in stari naj se ob mladih pomladijo.
Med kulturnimi dogodki v počastitev Prešernovega dne je srednješolska razstava mladih iz vse Slovenije in zamejstva potrdila upravičenost takih stališč. Tehtnica se je nagnila mladim v prid. Pet let delovanja gimnazijskega razstavišča A VLA je v resnici prineslo nova spoznanja. V šolski avli se vrste razstava za razstavo. Razstavljajo mladi, amaterji, samorastniki, akademski umetniki tako da so srednješolci dobro seznanjeni z današnjimi prizadevanji upodabljajoče in oblikujoče umetnosti. S takimi prireditvami so si organizatorji (srednješolci) pridobili številno občinstvo. (Njihova vsakoletna razstava je za Maribor praznik.
Šolarjem, ki so ob dokaj strogih šolskih merilih sposobni v umetniški besedi, glasbi in sliki pokazati svoj odnos do sveta, ljudi in sebe, daje razstava možnost najširšega potrjevanja. Pokazati rezultate svojega dela in se predstaviti med drugimi, povedati tisto, kar si želel, in dobiti za to potrditev - to je mlademu človeku potrebno. In prav te težnje so bile na republiški razstavi najboljših srednješolskih slikarskih, grafičnih in kiparskih del uresničene; zato lahko rečemo, da je razstava izjemen dosežek. Prireditelji zaslužijo priznanje, saj so mlademu ustvarjalcu omogočili, da je kar najbolj uveljavil svojo osebnostno vlogo. Nič stereotipnega, nič fili-.strskegai ni bilo pri slovesnem odprtju te razstave. Kaže, da bo stereotipnosti kmalu konec, s tem pa tudi suhih vej kulturnega življenja, ki želijo v stare ,,proračunske odnose“, v ustaljeno hierarhijo naslovov, v podeljevanje lovorik, nagrad in priznanj. Tudi ob tem petletnem jubileju tovrstnega predstavljanja mladih so nekateri prejeli nagrade in priznanja, toda po temeljitem preudarku in spretni odločitvi za to izvoljenih strokovnjakov. In kaj so dobili kot nagrado? Naročilnico, da si lahko nabavijo slikarski material ali knjige za svoje delo. Lepše in primernejše nagrade seveda ni bilo mogoče izbrati.
r
Mladi sredi svojih del v mariborski galeriji AVLA
Struktura kulturne in umetniške zgradbe je pokazala doslej, da nikakor ni bilo mogoče ujeti prave meje med poklicanimi in nt poklicanimi. Obstajala je namreč tradicionalna predpostavka, da morajo imeti ,,poklicani" za svoja potrjevanja ..nepoklicane". Če pa smo sposobni šteti vse za ..poklicane", torej kot proizvajalce in porabnike, in vseliti mednje nemir iskanja, bodo ti vsak po svojih močeh prispevali k medsebojnemu plemenitemu soočanju,brez teh movalnih ambicij.
Odkrivanje resničnih potreb je najbližje socialističnim smotrom kulture in umetnosti. Prisluhniti pa je treba potrebam vseh. Raz stavljena dela kažejo pravilnost usmerjanja. Tudi v prihodnje naj bi veljalo vodilo, naj mladi ujamejo današnje korake umetnosti v svetu, naj razvijejo tehnike in motive kar najbolj svobodno. Povsod je očitna nevsiljivost pedagogovih (mentorjevih) osebnih pogledov na umetnost. Za tipizacijo umetniških del je še prekmalu. Tako zastavljeno delo, četudi doslej neobjavljeno, je najvarnejša naložba v mlade ljudi, ki ne občutijo vajeti na vsakem koraku.
Pozabljamo, da je pogled vsakega ustvarjalca posredno družbeno pogojen, da je svobodnost odločitve najsrečnejši trenutek v ustvar jalnem zagonu in porok za uspešno sintezo.
Organizatorji so napravili iz razstave pomembno kulturno prireditev. Organizirali so jo v šolski avli in poklicnem razstavišču, popestrili pa so jo z izvajanjem nagrajenih mladih pesnikov in glas benikov. Vse je bilo neposredno povezano s stvarnostjo, brez pre tiravanja in nedosegljivih perspektiv.
IGOR PLEŠKO	.......................
IzberiteMedNovimiKnjigami
Lord Byron
Pesmi in pesnitve
(Prevedel Janez Menart; ob 150-letnici rojstva izdala Državna založba Slovenije)
Tudi Slovenci smo že tedaj, ko je Byron živel dobili prve prevode njegovih verzov in tudi članke o tem svetovno znanem avtorju. Ce preskočimo vso to dolgo dobo in se ustavimo pri prevajalcu, pesniku Janezu Menartu: prve prevode Byrona je začel objavljati v Mladinski reviji leta 1948. Tako so se nabirale pesmi -in leta 1956 je izšla knjiga prevodov. Toda Byron je kljub svojemu kratkemu življenju - umrl je star 37 let - napisal okrog 60.000 . verzov. Čim bolj poznaš tega blestečega pesnika, tem težji je izbor.
V	uvodu najdemo poleg podatkov o avtorju tudi prikaz in razlago njegove literarne slave in byronizma. Leta - ali stoletje - so marsikaj odnesla. V svoji dobi je najbolj uspel z romantičnimi orientalskimi pesnitvami; danes so še vedno lepe, a ne tako enkratne. Vrednost satiričnega dela Byronovega pisanja - tega so za njegovega življenja preganjali - pa se je z leti povečala. O izredni pesnikovi moči priča že to, da je še danes sodoben
V	knjigi so izbrane pesmi iz prve zbirke URICE BREZDELJA, sledijo ciklusi: BEŽNE PESMI, HEBREJSKE MELODIJE in OSEBNE PESMI. Prebiramo lahko tako imenovane povesti v verzih: ROMANJE GROFICA HAROLDA, PARIZINA, CHIL-LONSKI JETNIK, VIZIJA SODBE, DON JUAN (prvi spev). Ne samo moč primer in pesniških podob - pač pa predvsem moč silnega čustvenega doživljanja nas vedno znova prevzame in pre-
.. trese s spoznanji Te pesmi nas bogatijo.
Kolikšna zahvala gre prevajalcu, lahko presodijo tisit, ki poznajo tudi izvirnik.
/V MAURER
Marica škorjanec
Ukradena dežela________________________________________
Na ovitku knjige piše, da so pesmi za zbirko nastajale dolgo; celih 20 let je shranjenih v njih. To se na vsebini ne opazi. Kdor jih prebere, ne bo trdil, da so vse pesmi dobre - a vse so enako ubrane. In kot celota delujejo skladno: tako vsebinsko kot jezikovno. To je svet vseh tistih, ki opisujejo počasno odhajanje ali odmiranje našega kmečkega podeželja Slovo in umiranje, oboje nosi s seboj težo in žalost; prvo še z rahlim pridihom upanja, drugo brez njega. V pesmih Marice Škorjančeve sta človek in zemlja tako resnično eno, da se skoraj ne ve, ali odhaja naša dobra rodovitna zemlja ali pa človek.
Ne gre za primerjanje, vendar je treba omeniti pesnika Kuntnerja - zavoljo istega slovenskega kmečkega sveta in kmečkega življa, ki živi in odhaja tudi v teh pesmih. Tu je manj udarnosti, manj obsodbe, manj ljudi; več je dreves, žita, vinskih trsov, blatnih steza, izlizanih pragov, trhlih slemen. In vse to priča namesto ljudi. Na primer v pesmi POMLAD STARCEV. Zateglo zavija ma čka - na zakajenem slemenu- na pragu sedita — smrt in domačnost — v objemu.
Pesmi so osebno doživete in lirsko izpovedane, kot da je ta objektivni kmečki predel, od koder odhajajo vsi mladi in krepki, njen osebni svet. Izpoved je svojevrstna, jasna, kratka. To je prva zbirka Marice Škorjančeve; želimo, da ne bi ostala edina.
N. MAURER
Karolina Kolmanič
Marta
Prekmurska založba je natisnila roman Karoline Kolmanič ,,Marta“, kjer je v ospredju usoda mladega dekleta v zdomstvu. Že samo vključevanje zdomstva je v umetnosti (film, televizijska igra) upadljiv pojav sodobnosti, zahteva pa oblikovno obvladovanje snovi in tankočutno, pretanjeno odzivnost na mnoga socialna, družbena in etična vprašanja Avtorica zavzeto opisuje dekle, ki jo je življenje spravilo za kruhom v Zahodno Nemčijo. Običajni fabulativni potek je popestrila z dialogi, ki so včasih bolj papirnati kot doživeti Roman skuša podati resnico o ljudeh, ki so z velikim pričakovanjem šli za kruhom, a so doživeli svojo trdo preskušnjo. Avtorica je etično zavzeta in teži k tekočemu, zanimivemu dogajanju, pri tem pa motijo poenostavitve v črno-beli tehniki. Kljub temu pa bo roman pritegnil svoj krog bralcev. Knjigo je lepo opremil Franc Mesarič.
Gerard le Ouang
Giap-general revolucije______________________________
Knjiga Le Quanga o generalu Giapu je pomemben prispevek k 'pravilnemu razumevanju boja vietnamskega ljudstva.
Avtor se je (kot omenja v uvodu Milan Apih) kot sin Vietnamca in Francozinje specializiral za pisanje o svoji bojujoči se domovini. Osrednja sila vietnamskega ljudstva je general Giap. Prikaže celotno vojaško in politično dejavnost tega bojevnika, ker le tako lahko predstavi tudi njegovo človeško podobo. Njegova življenjska pot: leta 1934 je bil študent na nekem liceju v Hanoju. Ko maj šest let Itasneje že poveljuje armadi več tisoč mož. V starosti 35 let postane minister od ni ogor priznane vlade. Toda Giap m odstopi. Leta 1954 - ko mu je bilo 44 let - izbojuje njegova armada kmetov— partizanov zmago pri Dien Bien Fuju. Leta 19 72 (njegovo 62. leto življenja) v vlogi vrhovnega poveljnika severnovietnamske vojske vodi tankovsko armado skozi Južni Vietnam. Tudi Američani klo-nijo. Narod napravi iz Giapa legendo!
V knjigi spoznamo moža dejanj, prvovrstnega vojaškega stratega in taktika, vztrajnega in inteligentnega organizatorja vseljudskega odpora in tudi politika, ki zna uresničiti načela strica Hoja v boju za osvoboditev. Giap pa živi tudi svoje osebno življenje: je oče številne družine, profesor zgodovine, govori več jezikov, igra Beethovna. Obe plati te močne osebnosti izražata življenjsko pot, prežeto z revolucionarnim zanosom, idejno neupogljivostjo in organizacijsko gibljivostjo. (Knjigo je izdala Državna založba Slovenije v počastitev 3<J-letnice osvoboditve.
JANEZ TOPOV ŠE K
Sodobnik o znamenitih sodobnikih
Večina ljudi ima zelo malo možnosti, da bi se neposredno srečala in celo pogovarjala s posamezniki, ki zaradi vsebinsko bogatega življenja, zaradi izrednih osebnostnih lastnosti ter zaradi pomena svoje dejavnosti presegajo poprečno raven in bistveno prispevajo k politični, kulturni in drugi značilni podobi svojega časa. Le malo ljudi je torej tako srečnih, da bi se lahko soočili z velikimi državniki, znanstveniki, umetniki, športniki, itd. Zato vemo o teh znamenitih ljudeh le toliko, kolikor nam o njih povedo sredstva javnega obveščanja, tisk, radio in v zadnjem času zlasti televizija. Ker pa te informacije ne morejo potešiti naše vedoželjnosti, radi posežemo po knjigah, ki nam o pomembnih ljudeh povedo še kaj več in morda tudi iz drugačnega zornega kota. Takšna je vsekakor knjiga vidnega slovenskega novinarja, svetovnega popotnika in publicista Bogdana Pogačnika LJUDJE MOJEGA ČASA. V njej je objavil 120 pomenkov z uglednimi osebnostmi raznih dežel, ki jih je imel v zadnjih dvajsetih letih. Pogačnik je svojo knjigo napisal z zamahom, sveže in neposredno. Njegovo delo ima poleg aktualno dokumentarne vrednosti še posebno vrednost zato, ker na Slovenskem prav tovrstne literature najbolj primanjkuje. Knjigo bodo z zanimanjem prebirali odrasli in mladi bralci. Tem jo še posebno priporočamo, saj prav razvijajoča se osebnost mladega človeka potrebuje ustrezne zglede, ob katerih laže išče svoj jaz in svoje pravo mesto pod soncem Knjiga je izšla pri Državni založbi Slovenije, stane pa 250 din.
V. T. ARHAR
Slavko Desetak
Vas v hribih
Partizanska zgodba s hribovitega predela twd Škofjo Loko: Ožbolt, Črni vrh do Vrzdenca in Polhovega Gradca. Pripoved je preprosta, brez daljših čustvenih opisov, v konkretnem obravnavanju dogodkov ponekod skoraj groba - dokler ne doseže svojega vrha v tragični smrti Kopačeve Mici. Ob najtežjih trenutkih se ta delovna, odločna, poštena kmečka ženska ,,prestavi" nazaj v čas svojega svatovskega obreda. Tako mirno in preudarno zavrača Nemce in belo gardo, katere člani so še hujši, saj so vmes njeni nekdanji sošolci. Zgodba izpričuje, kako so bili beli ena najhujših medvojnih nadlog za naše ljudi po samotah. Beli - to se pravi domačini - jo končno tudi pobijejo v njeni hiši. Šele ob najsrečnejših ali najtežjih trenutkih se kmečki človek pokaže v svoji mehkobi. Tako ravm tudi pisec te knjige.
Zgodba izpričuje, kakšno oporo je imela partizanska vojska v kmečkem življenju. Prikazuje tudi trpljenje otrok in grozljiv delež domačih izdajalcev.
Jože Marinko
Nevesta iz tujega kraja
Zgodba v dveh delih pripoveduje o kmečkem človeku, ki je upal, da se bo poročil z meščanko, ona pa misli, da bo prišla na bogatijo. Oba sta razočarana. Otta se rešuje v svojo razdiralno nedelavnost in prepirljivost, on pa v umikanje in boječnost. Celo odselita se - a kaj ko človek vselej nese sebe s seboj! V tujem kraju se zgodba samo ponovi.
Čas teče in prinese vojno. Tudi ob tej najstrašnejši resnici se mož in žena razhajata. Žena nehote postane izdajalka. Plača z življenjem. Družino - in tudi moža reši moralnega in gospodarskega propada kmečko dekle, ki je bilo pri hiši za deklo. Kasneje postane gospodarjeva in avtorjeva žena. Zanimivo in napeto deli je namreč napisano v prvi osebi in je bolj ali manj veren življenjski roman nedavno umrlega kmeta in pisca Jožeta Marinka.
Ivan Sivec
Grenki kruh________________________________________________
Življenja so si podobna - in vendar so v svojih mukah tako različna. V vsaki vasi, kjer je skopa zemlja, si še s kakšnim dodatnim delom pomagajo do denarja. V Glinah so si pomagali z izdelovanjem posode. Grenak kruh je bil to, saj se je slabo zaslužilo.
Ljubezen pa je tudi tod sladila in zapletala življenja. Kot povsod. Mlakarjev Matevž je imel dekle Zoro. A ta je bila revna, zato je vzel kmetiško. Ni mu rodila otrok. In ukradel je Zori njenega nezakonskega otroka - za katerega je bil prepričan, da je njegov. Kmetija potrebuje naslednika!
Čez mnoga leta, ko fante zrast s v fanta, se izkaže, da ni Mlakarjev. Razplet: mati Zora skoraj znori; Mlakar besni zaradi izgube. Toliko let je hranil in oblačil tujo kri, ta pa si pripravi popotnjo in odide v svet. Stara zgodba, poreče kdo. Nobena zgodba ni stara; vse se večno ponavljajo. Le okolje se spreminja. Trpljenje, sreča, delo, rmke, goljufije in upanje pa ostajajo. (Knjigo je izdalo ČZP „ Krneč ki glas")
Nove strokovne knjige
1.	Ernest Stipančič: Matematika i marksističko obrazovanje. Beograd 1975. Prosvetni pregled, Cika Ljubina 18 — 20.
2.	Dr. Ranko Jakovljevič: Audiovizuelna tehnologije vaspitno -obrazovnog rada. Beograd 1975. Prosvetni pregled, Cika Ljubina 18-20.
3.	Stjepan Haladin — Vladimir Poljak: Pristup nastavi osnova marksizma. Zagreb 1975. Školska knjiga, Masarykova 28.
4.	Benjamin Jurman: Načrtovanje življenja in dela osnovne šole. Sprejem otrok v šolo in začetno spremljanje. Ljubljana, 1976. Pedagoški inštitut, Gerbičeva 62.
5.	Pedagogika. 2. knjiga. Ljubljana 1975. Državna založba Slovenije, Mestni trg 26.
Zbornik Otrok in knjiga že drugič in tretjič ____________________________________
Leta 1972 je izšla pri mariborski založbi Obzorja prva številka zbornika OTROK IN KNJIGA. Namen te strokovne publikacije je objavljati tehnike in aktualne razprave o mladinski književnosti ter o mladem bralcu - otroku in mladostniku — z literarno-zgodovin-skega, literarno-teoretičncga, psihološkega, sociološkega in likovnega vidika. Po skoraj triletnem premoru sta zdaj pred nami tudi že druga in tretja številka tega edinega tovrstnega zbornika m Slovenskem, ki je naši kulturni javnosti nujno potreben. Obe številki zbornika prinašata (tako kot prva številka) več tehtnih razprav, ki zadevajo področje mladinske književnosti. Tretja številka zbornika pa je posvečena predvsem obravnavanju mladinske književnosti s tematiko iz NOB. Posebna odlika dosedanjih zbornikov je, da vsebujejo poleg kritičnih zapisov o najnovejših literarnih delih za mladino tudi skrbno sestavljene informativne bibliografije na podlagi kritičnega izbora del iz vsakokratne slovenske in jugoslovanske knjižne produkcije za mladino. Zato je zbornik OTROK IN KNJIGA zanesljiv barometer za presojo, kaj je v knjižni žetvi nekega obdobja literarno kakovostno in za mladino ustrezno in kaj ne. Kot tak je zbornik OTROK IN KNJIGA odličen vodnik in svetovalec za osebje v ljudskih knjižnicah, za vodje šolskih knjižnic ter za . vse, ki ustvarjajo ali pa samo budno spremljajo književnost za mladi rod. Priporočamo! Druga številka zbornika stane 80, tretja pa 100 din.
V. T. ARHAR
Spoznavaj samega sebe__________________________
Tako je bilo napisi.no na Apolonovem svetišču v Delfih. Še danes, po več tisoč letih, večina ljudi kaj malo ve o samem sebi. Ker pa je psihologija znanost o človeški osebnosti, pomaga človeku prodreti vase, da,bp sebe in svoja ravnanja kar najbolje razumel. Psihološki znanosti se, žal, vse do danes ni posrečilo izdelati enotne in univerzalne teorije osebnosti. Imamo pa veliko teorij osebnosti, od katerih vsaka po svoje postavlja, definira in razlaga teorijo o človekovi osebnosti. Vse važnejše, še sedaj upoštevane teorije osebnosti, je zdaj zbrala in predstavila v posebni knjigi TEORIJE OSEBNOSTI skupim desetih psihologov iz oddelka za psihologijo filozofske fakultete univerze v Ljubljani. To, tudi zunaj naših meja verjetno edinstveno delo, zajema prikaz 45 osebnostnih teorij, ki segajo časovno od antike do začetka druge polovice našega, to je dvajsetega stoletja, geografsko pa (glede m kraj svojega mstanka) zajemajo ves planet od zahodne Evrope prek Amerike do Daljnega vzhoda. Zaradi obsežnosti snovi je besedilu dodan tudi izčrpen sezmm domače in tuje strokovne literature, za boljšo usmeritev v snovi pa rabita imensko in pojmovno kazalo. Gradivo so smotrno urediti in ga pripravili za knjižno izdajo: T. Lamovec, J. Musek in V. Pečjak. Knjigo TEORIJE OSEBNOSTI, ki je izšla v knjižni zbirki Misel in čas in jo je izdala Cankarjeva založba, priporočamo vsem, ki poklicno delajo z ljudmi, bodisi z odraslimi ali z mladino. Za študente psihologije in poklicne psihologe je ta knjiga nujno potreben učbenik in strokovni priročnik. Cena: 250 din.
V. T. ARHAR
Kaj vemo o drogah _____________________________
(Gradivo s seminarja o problemih uživanja drog v Sloveniji)
Delo je pripravil za objavo Inštitut za kriminologijo v Ljubljani, izdala ga je Mladinska knjiga. Izbrani so referati, ki bodo posameznikom in vzgojnim ustanovam lahko napotilo pri odkrivanju tovrstnih bolnikov, pa tudi pomoč pri vodenju narkomanov nazaj v normalno življenje in delo.
Statistikam o razširjenosti nedovoljene trgovine z drogami ter uživanju mamil se pridružujejo razmišljanja o povezavi narkomanije in kriminalitete. O socialnem sestavu narkomanov piše: „Zvečine gre za osebe v starosti od 14 do 25 let. To so večinoma dijaki in študentje, nato osebe brez poklica in zaposlitve. Sledijo delavci, zdravstveno osebje in drugi. “
Tako za starše kot za šole bodo pomembna poglavja: Preventivne in terapevtske možnosti socialnih služb ter Preventivne in terapevtske možnosti šolskih zavodov pri preprečevanju narkomanije med mladino. Citat: „Za narkomanijo najbrž danes še velja, da so enako malo usposobljeni za preventivo tako učitelji kot starši. Vendar ima nedvomno šola mnogo več možnosti hitrega usposabljanja pedagogov za preventivno delo kakor večina staršev in tudi problem sam je poudarjeno družben, ne pa le problem posameznih prizadetih staršev. “
Knjižica prinaša tudi slikovno gradivo in predloge udeležencev seminarja za čimbolj uspešno preprečevanje~širjenja narkomanije.
N. M.
Ivan dr. Kalinšek
Zdravljenje ranjencev v SCVPB________________________________
Knjiga je posvečena spominu enaintridesetih slovenskih zdravnikov, ki so padli v narodnoosvobodilnem boju. Citat iz knjige: „Kako zelo je bilo cenjeno življenje vsakega partizana v neizprosnem boju za obstoj slovenskega naroda, priča dejstvo, da se je med štiriletnim narodnoosvobodilnim bojem slovenskega naroda zdravilo v vseh slovenskih partizanskih bolnišnicah in sanitetnih enotah NO V okoli 22.000 registriranih ranjencev in bolnikov in da jih je od teh sovražniku kljub vsemu prizadevanju uspelo odkriti in pobiti le 0,3 %. “ V postojankah slovenske osrednje vojne partizanske bolnišnice v Kočevskem Rogu, kjer se je skupno zdravilo okrog
10.000	ranjencev, jih je sovražnik izsledil in pobil le 24.
Ves naš partizanski boj je temeljil na pogumu in iznajdljivosti -podobno bi lahko trdili tudi za partizansko zdravstvo: nobeden od naših zdravnikov ni bil usposobljen za delo v tako zahtevnih okoliščinah in s tako pomanjkljivo opremo. In če vemo za uspehe, če danes gledamo in poslušamo razlago o zdravljenju in ozdravitvah tem sredi partizanskih bark, - nas dejstva osupnejo. Koliko so naši partizanski zdravniki - med njimi je bilo veliko zdravnic - dosegli z iznajdljivostjo in ljubeznijo do bolnikov.
Knjiga nas seznanja tudi s pogostostjo posameznih vojnih poškodb in na podlagi statistične obdelave gradiva ugotavlja strokovne uspehe slovenske partizanske zdravniške prakse v primerjavi z drugimi službami bojujočih se armad.
LJUBLJANA
Titova 38 - telefon: 313-902, 315-342
in poslovalnice v: ZAGORJU, TRBOVLJAH, BREŽICAH, CERKNICI, IDRIJI, KOČEVJU, TRŽIČU in SEVNICI
VAM NUDIJO:
-	vse prevoze po domovini in v tujino z modernimi turističnimi avtobusi
-	organizacijo in izvedbo izletov doma in v tujino
-	poceni enodnevne ali večdnevne smučarske pakete	^
-	organizacijo strokovnih seminarjev
-	po ugodnih cenah rent-a-car vozila s šoferjem ali brez njega Šolskim skupinam dajemo še poseben popust!
če niste iz Ljubljane, lahko dobite nadaljnje informacije v naših zgoraj navedenih poslovalnicah.
•	PROSVETNI DELAVCI,
#	kmalu bo izšla knjiga
PATRIOTIZAM I REVOLUCIONARNE TRADICIJE
Knjiga je ZBORNIK GRADIVA (40 referatov, razprave in sklepi) s posvetovanja: VZGOJA DOMOLJUBJA IN OHRANJANJE REVOLUCIONARNIH TRADICIJ NA VZGOJ-NOIZOBRAŽEVALNEM PODROČJU, ki je bilo v Beogradu od 11. do 13. decembra leta 1975. Na približno 500 straneh velikega B-5 formata so objavljene analize, ocene in drugo gradivo, ki je izredno pomembno; zato bodo lahko prosvetni in kulturni delavci uporabljali to knjigo kot priročnik pri svojem delu. KNJIGO TISKAMO V GLAVNEM ZA PREDNAROČNIKE, Kf SO ŽE PLAČALI UGODNO CENO VNAPREJ - 150 DINARJEV ZA IZVOD; TA CENA VELJA DO LETOŠNJEGA 15. APRILA.
Naročnino pošljite čimprej na naslov: UDRUŽENJE PUBLICISTA - BEOGRAD, Nušičeva 3/1, žiro račun: 60806-678-21426, telefon 336-755.
Mladi člani Rdečega križa iz Novega mesta so za dan žena povabili na proslavo tudi upokojene učiteljice. Proslavo so pripravili najmlajši člani RK. Takole nam pišejo: „Na proslavo so prišle mamice in upokojene tovarišice učiteljice. Mamice in tovarišice so bile vesele. Na koncu proslave smo mamicam in tovarišicam poklonili šopke in jim čestitali za dan žena. Mamica mi je rekla, da je bila proslava zelo lepa.“ Vesna Jordan, 1. b, osnovna šola Katja Rupena Novo mesto. (Foto: Smiljan Pavišič, foto krožek osnovne šole Katja Rupena Novo mesto)
/-----------------------------------------N
V PRIHODNJI ŠTEVILKI PROSVETNEGA DELAVCA BOMO OBJAVILI PRILOGO S PRISPEVKI NA TEMO: RAZMIŠLJANJA O SAMOUPRAVNEM SPORAZUMU ZA OSNOVNE ŠOLE. NA VPRAŠANJA, KI NAS ZANIMAJO,
BO ODGOVARJALA KOMISIJA UDELEŽENCEV SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMEVANJA ZA OSNOVNE ŠOLE.
V _________________________________________J
IZ STARIH LISTOV
V svojem poklicu bodi priden in zvest, ter si privošči poštenega veselja! Ni se treba bati učitelju, da bi mu bila šolska ura zjutraj prezgodaj in opoldne prepozna, ali da bi ga rudečica oblila, naj pride v šolo Peter, ali Pavel, in naj se mu določi dan spraševanja, za kteri dan koli bodi, ako je pri njem vedno vse v redu. Treba je tedaj, da nauk vedno o pravem času začenjaš in nehaš, da vse šolske nauke enako dobro in marljivo obdeluješ, xer se med naukom ne pečaš 'z drugo rečjo, in da si z vsemi učenci enako ljubezniv in
pravičen. Zakaj bi se pa tudi potem koga bal, in kdo ti bode kaj rekel, ako si po delu primemo in pošteno razvedruješ! Sej je že v naravi tako vravnano, da po trudu pride počitek in veselje; lenobi pa stopa na pete žalost in strah. Dobro je tudi, ako večkrat greš k pridnim in takim učiteljem, kteri žive edino svojemu poklicu. Kakor se mertvo oglje od živega oživi in vnema, take se bodeš tudi ti od takih učiteljev oživel in navzel dobrega duha.
IJčiteljsh,! tovariš 1867 $tr, 1J6.
Trije predlogi
Na nedavni seji zbora združenega dela in dDora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana-Šiška so delegati med drugim razpravljali o idejnem projektu za gradnjo osnovne šole v Kosezah ter o predlogih investicijskih programov za gradnjo prizidka k osnovni šoli Zvonko Runko in za gradnjo prizidka k vzgojnovarstvenemu zavodu Litostroj. Po skoraj dve-umi razpravi so vse tri predloge sprejeli.
Gradnja prizidka k vzgojnovarstvenemu zavodu Litostroj bo nedvomno zelo razbremenila sedanjo prostorsko stisko. Sprejeli bodo lahko tudi otroke,-ki že lep čas čakajo na izpraznjeno mesto. Poleg tega bodo v novem prizidku uredili kuhinjo, kjer bodo pripravljali hrano tudi za učence osnovne šole Hinko Smrekar.
V prizidku k osnovni šali-
NUDIMO VAM:
adidaš^
specialno športno obutev
• TELOVADNO ORODJE IN ŠPORTNO OPREMO
• ŠPORTNO KONFEKCIJO IN OBUTEV
•TELOVADNE COPATE, HLAČKE, MAJICE, DRESE IN TRENIRKE
r#
vse za šport- ^86 Slovenijašport
OBIŠČITE NAS V NAŠIH PRODAJALNAH PO VSEJ SLOVENIJI
TRGOVSKO PODJETJE »SOČA«
KOPER, Kidričeva 46 telefon 23-961
•	poslovalnice: Koper, Izola, Piran,
•	Ilirska Bistrica, Pivka,
•	Nova Gorica, Umag
SVETOVIH DAH ZDRAVJA 1976
VARUJMO OČI. PREPREČUJMO SLEPOTO
Zvonka Runka bo na voljo sedem novih učilnic. Za ta prr:-dek — tako so strokovne službe sklada ljubljanskih občin izračunale že pred meseci, bo treba odšteti nekaj več kot 15 milijonov dinarjev. Ta denar bo v celoti zagotovil sklad, za ureditev okolice pa bo poskrbela občina že prihodnje leto.
Nekaj več kot 12 milijonov dinarjev bo prispeval sklad ljubljanskih občin. Denar za zunanjo ureditev, komunalne in druge priključke bo dala skupščina občine Ljubljana-Šiška. Ti stroški bodo znašali okoli 4 milijone dinarjev.
Po idejnem in glavnem projektu bodo v Kosezah zgradili novo osnovno šolo s 24 učilnicami, vendar v prvi fazi samo 18 učilnic. Za ta del gradnje je skupščina občine Ljubljana-Šiška že zagotovila sedem milijonov dinarjev — kot svoj delež k samoprispevku, s katerim bo zgrajena osnovna šola v Kosezah.
-tu-	* • • ‘ ‘	•
------------------------------- >
Obvestilo
NAŠE NAROČNIKE, KI DOLGUJEJO NAROČNINO ZA LETO 1974, 1975 in 1976 PROSIMO, DA ČIMPREJ PORAVNAJO NAROČNINO!
UPRAVA
V__________________________________J
s ;	\
ALI STE ŽE ČLAN SAMOPOMOČI PROSVETNIH DELAVCEV? INFORMACIJE O VPISU DOBITE V LJUBLJANI. GOSPOSKA 3/1.
\___________________________________________J
OSNOVNA ŠOLA ŠENTJUR PRI CELJU
razpisuje za nedoločen čas delovno mesto
—	pomočnika ravnatelja
Na to delovno mesto se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo tele pogoje:
—	za učitelje osnovne šole po zakonu o osnovni šoli in imajo višjo ali visoko izobrazbojn najmanj 5 let pedagoške prakse;
—	da imajo ustrezne moralnopolitične lastnosti;
—	da imajo organizacijsko vodstvene sposobnosti.
Kandidati naj pošljejo vloge, podatke o dosedanjem delu in druga dokazila na osnovno šolo Šentjur v 15 dneh po objavi razpisa. Nastop dela predvidoma v aprilu 1976.
■ ■ ■ ■
■	N
List izdajata republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja SRS in izobraževalna skupnost SRS — Izhaja štirinajstdnevno m ed šolskim letom — Ureja uredniški odbor. Direktorica in glavna urednica Neža Maurer, odgovorna urednica Marjana Kunej, tehnična urednica Tea Dominko.
Naslov uredništva:	Ljubljana, Poljanska 6/1, telefon
315-585. Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1/1, telefon 22-284, poštni predal 355-VII.
Roko p bo v in fotografij ne vračamo.
Letna naročnina: 50 din za posameznike, za šole in druge ustanove 80 din. Št. tek. računa 50100-601-16915.
Tiska ČZP Ljudska pravica. ISSN 0033-1643 Po mnenju republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje je list ,.Prosvetni delavec“ prost temeljnega davka od prometa proizvodov (glej 7. točko 1. odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu).
\________________________________________	' “ ■	1	Z/
\
S
v
VELETRGOVSKO PODJETJE
STEKLO
Export-lmport
Ljubljana Titova 36
Telefon (061) 321-847
VAM NUDI
V TOZD VELEPRODAJA:
•	porcelan, keramiko za šolske kuhinje
•	keramične ploščice za zidne in talne obloge
•	bazokislinske talne in stenske keramične ploščice za laboratorije in kabinete
•	bazensko keramiko
•	sanitarno keramiko
Priporočamo vam, da nam zaupate strokovno-projektivne naloge in njihovo izvedbo.
V TOZD »SPECTRUM«, proizvodnja, inženiring:
•	zasteklitev šol v novogradnji in rekonstrukciji
•	izvedbo steklenih vrat - avtomatska vrata
•	steklene strešnike in kupole
•	zasteklitev kabinetov
•	izvedbo keramičnih oblog
•	izvedbo plavalnih bazenov
•	običajna stenska in talna obloga
•	ognjevarno oblogo
•	izvedbo aluminijastih fasad
ČZP Kmečki glas, Miklošičeva 4, 61000 Ljubljana
izdaja in vam priporoča tednik KMEČKI GLAS, mesečni reviji MOJ MALI SVET in SODOBNO KMETIJSTVO ter knjige in brošure iz KMEČKE KNJIŽNE ZBIRKE in KNJIŽNICE ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA.
V	KMEČKI KNJIŽNI ZBIRKI SO PRED DNEVI IZŠLE KNJIGE, KI VAM BODO ZAGOTOVO V VELIKO POMOČ PRI VAŠEM POKLICNEM DELU, HKRATI PA TUDI NEPOGREŠLJIV STROKOVNI SVETOVALEC IN VODNIK PRI DELU V PROSTEM ČASU.
Knjiga GOJITEV RIB vsebuje poleg številnih strokovnih nasvetov še okoli 90 receptov za pripravo ribjih jedi ter številne grafikone, skice, črno-bele in barvne fotografije - knjiga stane 50 din.
V	knjigi MOJ VRT - MOJE VESEUE, 3. del - zelenjadarstvo, ki jo je napisal priznani strokovnjak in praktik prof. France VARDJAN, boste našli nepogrešljive, predvsem pa praktične nasvete za pridelovanje zelenjave. Knjiga stane 150 din.
Prav te dni pa bo izšla pri ČZP Kmečki glas knjiga avtorja Marka Jelnikarja POMAGAMO VAM VRTNARITI.
Knjiga stane v prednaročilu, če jo plačate do izida, 220 din, po izidu pa bo znatno dražja. Do sedaj smo prejeli za to knjigo posebne strokovne in praktične vrednosti že več kot 5000 naročil. Vabimo vas, da se tem naročnikom pridružite tudi vi!
NAROČILNICA PD
Ime in priimek: ......................................................
Natančen naslov:......................................................
Nepreklicno naročam naslednje knjige, ki jih bom plačal po povzetju:..
Podpis:
JUGOBANKA - SEDEŽ LJUBLJANA TITOVA 32
IZPOSTAVE:
-	61000 LJUBLJANA, Pražakova 14
-	61000 LJUBLJANA, šiška. Celovška 106
aK (VVSK	~ 61000 UUBLJANA, Bežigrad, Titova 64
L/?	" 63000 CELJE' Titov ,r9 7
" 64270 ^SENICE, Maršala Tita 20 y	- 62000 MARIBOR, Svetozarevska ulica bb.
-	69000 MURSKA SOBOTA, Staneta Rozmana 5
-	67000 SEŽANA, Partizanska 7
PRIDI POME V JUGOBANKO