NO. 178
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. SEPTEMBER 16, 1970
STEV. LXVIII — VOL. LXVIII
Panamska republika dela zopei sitnosti
Panamski predsednik je u-maknil soglasje Paname k trem pogodbam z ZDA, ki so bile dogovorjene, pa ne potrjene še pod L. B. Jolhn-sonom.
I
WASHINGTON, D.C. — Ne bi mogli reči, da naša federacija ni večkrat svoje interese pri panamskem kanalu preveč odločno zastopala, kar je Panamska republika občutila kot veliko krivico. Tista doba je za nami, toda spomin nanjo je v panamski javnosti ostal v obliki sovraštva do naše dežele. Praktičen izraz tega sovraštva se vidi le prepogosto: kadarkoli gre v Panami kaj narobe, je kriva naša dežela.
Pri takem razpoloženju javnosti je težko obravnavati gospodarske stike med nami in Panamo. Vsi ti stiki se vrtijo o-koli uprave panamskega kanala, ki daje delo tisočem panamskih delavcev, in okoli delitve čistega dobička, ki je lani znašal sko-raj $2 bilijona.
Predsednik Johnson se je ze-1° trudil da bi spravil panamsko vlado v dobro voljo. Pri pognan j ih za novo pogodbo o ka-nalu je popuščal pri vsaki točki. ^ njej je bilo celo predvideno, da bo kanal postal 1. 1999 last Panamske države, do takrat bo Pa panamska vlada imela svoje delegate v upravnem odboru, ki bodo lahko nadzirali poslovanje, čeprav ne bodo imeli v upravnem svetu večine. Johnsonova administracija je sklenila s Panamo tri pogodbe, ki so bile vse Zrele za podpis. ZDA niso silile, da se dogovor hitro podpiše, ker so čakale, da se ustale v Pana-nu politične razmere. To še ni zgodilo.
Prejšnji panamski predsednik Pobles je 1. 1967 sklenil pogodbe, ki so ostale tajne. Za njihovo vsebino je zvedel Roblesov Politični nasprotnik levičar dr. ■Arias. Ker je pri volitvah zma-gab seveda ni nihče mislil, da i dr. Arias pogodbe hotel podpisati. Dr. Arias ni dolgo vladal, vrgla ga je vojaška revolu cija in upravo je prevzel v oktobru 1968 general Torrijos. Ta Je sicer uvidel, da pogodbe niso f*abe, toda ni imel poguma, da 1 se uprl pregretemu panam-sbemu nacionalizmu. Zadevo je odlašal, sedaj pa je preklical cel° nepodpisan dogovor o podpisu in zadeva z novo pogodbo n kanalu je tam, kjer je bila le ta 1964.
Novi grobovi
Anthony F. Duša
Včeraj je umrl v Epclid General bolnišnici 56 let stari Anthony F. Duša z 1822 Skyline Drive, rojen v Clevelandu, sin pok. Antona in pok. Amalije, roj. Justin, mož Grace, roj. Kendall, očim Jamesa Biggins, 4-krat stari oče, brat Mrs. Adolf Lunder (Willowick) in pok. Mollie Oates. Pokojnik je bil član SNPJ št. 137 in ADZ št. 9. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v petek zjutraj ob 8.15, v cerkev sv. Felicite ob 9.30, nato na Kalvarijo.
Edna Mae Folk
V	Woman’s bolnišnici je umrla 75 let stara Edna Mae Folk, roj. Waltman, 19113 Bella Drive, Euclid, žena Roberta, mati Norme Travis in Dorothy Leo, stara mati in pramati, sestra Agnes McKensie (Penna.), pok. Arthurja in pok. Georgea Waltman ter pok. Cyrene Hamefahr. Rojena je bila v Everettu, Penna. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v petek popoldne ob 'enih na Crown Hill pokopališče.
Louis W. Tratter Jr.
V	Highlandview bolnišnici je umrl 45 let stari Louis W. Tratter z 902 E. 141 St., samski sin Louisa in Mary (Knez) Tratter, brat Edwarda in Mary Pugel, rojen v Clevelandu, graduiranec
1950 National Radio School kot elektronski in radijski tehnik, samostajno zaposlen, veteran druge svetovne vojne, član L.O.O.M. (Moose). Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v petek ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na All Souls pokopališče.
*-una 16 blizu Meseca
MOSKVA, ZSSR. — Preteklo
0	oto so Rusi poslali proti Lu-
1	vesoljsko vozilo Luna 16. To e moralo pozno včeraj ali pa
n^nes zgodaj zjutraj doseči Lu
^ Sodijo, da bo zakrožilo okoli Je in ne na njej pristalo. Po-, ° ciljev Rusi namreč niso Javili. Njen objavljen cilj aziskava Lune in Prostora okoli nje.

je
blližnjega
Oblačno z verjetnostjo dežja. aJvišja temperatura do 80.
ludi A! Fatah prehaja na skrajna stališča
Vse Arabce, ki so za mir, smatra za izdajalce arabske stvari.
AMAN, Jord. — Zadnje dni so se širile vesti, da arabske skupine niso tako hudo sprte, kot se je to zdelo še pred nekaj dnevi. Na čem temeljijo te vesti?
Vsi so mislili, da se bosta spopadla voditelj PFLP dr. Hab-bash in voditelj Al Fatah Arafat. Pa do tega ni prišlo, menda po posredovanju kitajske vlade.
Dr. Habbash se je vrtel okoli nje, Maova okolica je pa dobila nekaj vpliva na Arafata in njegovo Al Fatah. Arafatovo uradno glasilo je namreč izjavilo, da bo smatralo vse Arabce, “ki so za mir”, za izdajalce. Obenem je njeno glasilo objavilo sledečo vest iz Peipinga:	“Kitajska
vlada in narod odločno obsojata politično goljufijo, ki so jo skovale ‘velesile’ za mirno ureditev vprašanj Sred njega vzhoda.” Ministrski predsednik Ču Enlai bo skoro šel na politično potovanje po Afriki in jugu arabskega sveta.
Zaenkrat se da ugotoviti le to: Sovjetska zveza se je zamerila nekaterim arabskim glavam, ker je za mir, kitajska vlada je pa porabila priložnost in se vsaj z besedami prikupila a r a b s kim nestrpnežem in teroristom.
lomisija je opozorila m napake in težave ZN
WASHINGTON, D.C. — Posebna komisija Bele hiše, katere predsednik je Henry Cabot Lodge, je izdala svoje prvo poročilo o študiju Združenih narodov, njih napakah, težavah in o potrebnih reformah, ki naj tej mednarodni ustanovi dajo potrebno moč in sredstva za izvajanje ciljev.
Poročilo ugotavlja, da so ZN postali neke vrste družba za razpravljanje, ki ima nekaj vpliva na svetovno javno mnenje, pa le malo moči za vršitev nalog, ki so ji bile postavljene, ko so jo pred 25 leti ustanovili. Njen glavni cilj in naloga je čuvanje mednarodnega miru, pre-prečenje vojn.
Henry Cabot Lodge je v svojem poročilu na te naloge posebej opozoril in priporočil ukrepe, ki naj bi ZN pomagali, da bi bili bolj uspešni tudi v boju proti letalskemu piratstvu, nadzoru prometa z mamili in pri varovanju okolja.
NIXON POJDE V EVROPO:
OBISKAL BO GLAVNI STAN
6. FLOTE, FRANKA IN TITA
Včeraj je bilo objavljeno, da bo predsednik R. M. Ni.von odletel 27. septembra na 8-dnevno pot v Evropo, tekom katere bo obiskal glavni stan 6. flote v Napoli ju, pa se oglasil tudi v Madridu pri Franku in v Belgradu pri Titu.
Obisk predsednika ZDA v
Avtomobili ne delajo prometnih težav v Peipingu
HONG KONG. — Obiskovalci Kitajske trdijo, da v glavnem mestu Kitajske ni nobenih prometnih težav, ki bi jih povzročali osebni avtomobili, tovornjaki in avtobusi. Teh je tako malo, da ne igrajo v prometu dejansko nobene večje vlo-
Sv. oče obsoja letalsko piratstvo
CASTEL GANDOLFO, It. — Sv. oče je preteklo nedeljo v svojem opoldanskem nagovoru ostro obsodil Vse piratske akci-brez razlike in pozval ves svet, naj vsaj v zraku napravi red in mir.
Slučajno je isti dan tudi italijanska komunistična stranka ostro obsodila v listu L’Unita vse piratske akcije. To je prva velika komunistična stranka, ki je napravila ta pogumen korak.
Vsa tri razstreljena letala so bila zavarovana
NEW YORK, N.Y. — Podobno kot Boeing 747 jet letalo Pan American družbe, ki so ga ugrabitelji uničili na letališču v Kairu, so bila tudi tri potniška jet letala, ki so jih ugrabitelji uničili preteklo soboto na zasilnem vojaškem letališču v Jordaniji, zavarovana.
Vsa tri letala so bila zavarovana pri privatnih zavarovalnicah za redne nesreče, pa tudi še posebej za tveganje v času vojne. Pri zavarovanju letala Pan-Am B-747 je bila udeležena tudi zvezna vlada ZDA.
WASHINGTON, D.C. — Neuspeh posredovanja na Srednjem vzhodu, štrajki in druge težave doma v času, ko smo komaj še poldrug mesec od volitev, postavljajo potovanje predsednika ZDA R. M. Nixona v posebno luč. Predsednikov tiskovni tajnik R. L. Ziegler, ki je včeraj objavil predsednikovo potovanje, je povedal le, da se bo to začelo v Rimu, kjer bo Nixon obiskal vodnike Italije in papeža, pa nato glavni stan 6. ameriške flote v Napoliju, ki je istočasno tudi glavni stan NATO za južno Evropo. Predsednik bo obiska Franka v Španiji, predsednika britanske vlade E. Heatha v Londonu in po vsem sodeč tudi Tita v Jugoslaviji. Podrobnosti o tem pričakujejo danes.
Predsednik Nixon se bo raz-govarjal tudi s poslanikom D. Brucem in njegovim pomočnikom P. Habibom, ki vodita ameriško delegacijo pri razgovorih z rdečimi v Parizu za končanje vojne v Vietnamu. Ali se bo
ge. Promet se vrši pretežno v ročnih vozilih in na1 dvokolesnih 1 predsednik ustavil v Parizu in vozovih, ki jih vlečejo konji ali v tem slučaju obiskal brez dvo-osli.
Po zadnjih razpoložljivih po-
Glavna gospodarska veja
Prebivalstvo G v a t e m ale
datkih je bilo v vsej obširni Kitajski le okoli 250,000 do 300,000 tovornih avtomobilov, do 50,000 osebnih avtomobilov in kakih 10,000 avtobusov. Domača avtomobilska industrija je na Kitajskem neznatna in večino avtomobilov uvažajo iz Evrope, v manjši meri iz Japonske.
Policija v Chicagu zasegla dinamit
CHICAGO, 111. — Državne, zvezne in mestne oblasti so izvedle preiskavo na Severni strani mesta v ponedeljek zvečer in zasegle pri tem 620 palčic dina-
Srednji Ameriki se ukvarja pr e- mita. Prijele so tudi šest oseb, težno s poljedelstvom. Glavni'ki naj bi imele namero pognati pridelek je koruza.	v zrak večjo tovarno.
ma predsednika republike G. Pompidouja ali bo D. Bruce prišel kam drugam na razgovor z Nixonom, še ni jasno.
Celoten obisk ima mednarodno, pa prav tako tudi domače politično ozadje. Predsednik ZDA hoče s svojim obiskom v glavnih mestih držav ob severnem robu Sredozemskega morja pokazati svoje zanimanje za ta del sveta, kjer se Sovjetska zveza v zadnjih letih skuša uveljaviti z vsemi možnimi sredstvi, pa tudi odločnost in voljo ZDA, da bodo ostale v Sredozemlju v sporazumu in v podporo svojih zaveznikov. To kaže posebno očitno obisk v Napoliju pri glavnem stanu 6. flote ZDA in pri glavnem stanu NATO za južno Evropo.
Evropi bo za nekaj časa odvrnil pozornost ameriške javnosti od domačih težav, pa opozoril to tudi na predsednikov napor za dosego in utrditev svetovnega miru.
Obisk pri Franku
Nixonov obisk pri Franku je brez dvoma posebnost, kajti Franko je kot poslednji predstavnik fašizma trn v peti vsem socialističnim in tudi preneka-terin drugim vladam v Evropi in drugod na svetu. Ne morejo ga tudi nekateri ameriški zavezniki in člani NATO. Ker je Španija kljub vsemu zaveznica ZDA in imajo te na njenih tleh svoja letalska in pomorsko oporišče, bo Nixon tvegal zamero pri nekaterih zavezikih, da utrdi zvezo s Španijo, ki je v vojaškem pomenu za ZDA važna.
Ne smemo pozabiti, da je kljub medcelinskim raketam in vsemu drugemu jedrskemu strateškemu orožju Španija še vedno steber v vsaki obrambi zahodne in južne Evrope, pa tudi temeljne važnosti za operacije 6. ameriške flote v Sredozemskem morju. Španija čuva ja vhod in izhod iz tega morja!
Obisk pri Titu
Tito je bil že na obisku v ZDA in je tedaj povabil na obisk predsednika ZDA J. F. Ken-nedyja. Ko je bil Nixon lani v Evropi, so v Belgradu trdno upali, da se bo ustavil tudi tam, ko je bilo objavljeno, da bo šel v Romunijo. Nixon jim tedaj ni ustregel.
Letos bo Nixon obiskal Bel-grad, da potrdi zanimanje ZDA za Balkan, posebno še za Jugo-
Šolskemu sistemu v državi Ohio grozi huda kriza
računati s šolskim štrajkom 13% neverjetno visok odsto-v državnem obsegu, ako ne bo tek.
Verjetno za našo državo ta povprečni odstotek ni tako visok. Ni prijeten občutek, da nam tudi nižji odstotek ni v čast. Odgovornost zanj ne nosijo le starši, ampak tudi šolski sistem, ki spada v njem med glavne stebre ravno učno osobje. Zato razumemo O-hajsko prosvetno zvezo, zakaj se ne počuti dobro, ko vidi, kako slabo je organzirana naša prosvetna uprava in kako dobra bi lahko bila, ako bi legislatura hotela zanjo žrtvovati nekaj več sredstev.
CLEVELAND, O. — V Prosvetno zvezo Ohia je včlanjenih 88,000 učnih moči. Zato jo lahko smatramo za vodilno organizacijo na tem polju. Svoje vloge se tudi zaveda, zato skuša stanje prosvete v naši državi pravilno in stvarno ocenjevati, kar ni zmeraj lahka stvar. Prepad med željami zveze in stvarnostjo je namreč prevelik, da bi mogel koga zadovoljiti. Zato je zveva sklenila, da bo prihodnje leto odločno nastopila pri naši državni upravi, da spravi ohajsko šolstvo na solidno podlago. Potreba je velika. Ohajska država žrtvuje namreč zelo malo za šolstvo. V narodnem povprečju je na 32. mestu med 50 državami, po gospodarski moči je pa na desetem. Izdatki za posamezne učence so za celih $86 pod narodnim povprečjem, za celih $162 pa pod povprečjem naših industrijskih držav, kamor spada Ohio.
Iz tega bi se dalo sklepati, da bi pomanjkanje finančne
podlage za sanacijo šolskega sistema ne smelo biti izgovor ali ovira za šolsko reformo. Na tem stališču stoji tudi zveza. Ker ve, kakšen veter vleče v Columbusu v državni u-pravi, je pripravljena, da skupaj z upravo preštudira vprašanje, kakšne nove davke bi bilo mogoče vpeljati in donos teh davkov odrediti izrecno samo za prosvetne namene. Ker je tako opravilo zamudno in dogotrajno, namerava zveza predložiti državni upravi svoj idejni načrt že letos, da bo imela uprava možnost urediti financiranje šolske refome skupaj z legislature že do konca letošnjega šolskega leta.
Ker pozna razmere v Columbusu,. je izjavila že sedaj, da smatra to vprašanje za tako resno, da bo v prihodnjem šolskem letu proglasila šolski štrajk po vsej državi, ako legislatura ne uzakoni davčnih virov, ki bi krili stroške za reformirano prosveto. To bi pomenilo, da moramo
do takrat naš šolski sistem dobro podprt z državnimi davki.
Napoved morebitnega splošnega štrajka v vsej državi za 12 mesecev naprej je nekaj izrednega, česar zgod ovina naše prosvete še ne pozna. Pojav je nenavaden, verjetno je pa dobro utemeljen. O tem priča morda le slučajno tudi poročilo “Narodnega sveta za branje”, ki je posebno ustanova, rojena iz Nixonovega odloka in ki se peča z vprašanjem nepismenosti. Svet je po posredovanju Harrisovega zavoda tudi dognal, da 13% Amerikancev ne zna brati uradnih formularjev in nanje odgovarjati. To se pra-vci, da živi v naši deželi 18.5 milijonov državljanov, starih nad 16 let, ki ne obvladajo branja v takem obsegu, da bi uradne tiskovine razumeli. Res je, da branje tu ni tako lahko kot na primer v slovenskem jeziku, pa vendar je
Iz Clevelanda in okolice
RAZNAŠALCA IŠČEMO
Uprava Ameriške Domovine nujno išče laznašalca za Newton, Locherie, Monterey, Nau-mann, Kenwood, Ormiston, Abby in Tyronne avenije, starega nad 10 let. Lepo prosi, če bi kdo vedel za pridnega in zanesljivega dečka, da takoj pokliče v urad iista: 431-0628.
Osumljenca umora prijeli—
Policija je včeraj zjutraj prijela nekega 50 let starega moža na katerega je padel sum, da je umoril in oropal taksija R. D. Howarda v ponedeljek zjutraj na Superior Ave in E. 79 St. Osumljenec je bil že ponovno prijet zaradi vlomov, kraje avtomobila in sličnih dejanj. Pri njem so našli revolcer, s katerim naj bi bil voznika taksija ustreljen.
V	vojno akademijo—
V soboto, 3. oktobra bo komisija pregledovala v Clevelandu kandidate za vojne akademije ZDA. Kdor od mladih slovenskih rojakov bi se želel prijaviti in živi v 20. kongresnem okrožju, naj sporoči to do 25. septembra kong. M. A. Feighanu. Prijavo dobi v uradu AD.
V	bolnišnici—
G. Anton in ga. Mary Sestan s 3435 W. 60 St. sta v Lutheran bolnišnici na Franklin Avenue, on v sobi št. 303 B, ona pa v
sobi št. 321 A. Obiski so dovoljeni.
Podr. št. 41 SŽZ obhaja 40-Ietnico ustanovitve—
Podružnica št. 41 SŽZ bo v nedeljo, 20. septgmbra obhajala 40-letnico. V ta namen bo v cerkvi Marije Vnebovzete ob 8. zjutraj sv. maša za žive m umrle članice, h kateri so vse članice vabljene. Zberejo se ob pol osmih pred cerkvijo. Prošene so, da prinesejo s seboj društvene znake.
Visoka starost—
Mrs. Terezija Kodelja z 802 E. 156 St. bo jutri dopolnila 85 let. Skupaj z otroci, vnuki in ter pravnuki in
slavijo, ki se ne počuti posebno varna pred Moskvo. Znana dok- vnukinjami trina Brežnjeva, ki daje Sovjet- . pravnukinjami želi tudi Ameri-
Zato želimo Ohajski prosvetni zvezi mnogo uspeha pri njeni akciji, ki pa naj ne ostane omejena samo na prizadevanje dobiti za šolstvo več denarnih sredstev, ampak naj se raztegne tudi na sam sistem poučevanja in vzgajanja otrok. Na to učiteljstvo premalo misli in tem vprašanjem posveča premalo pozornosti.
ski zvezi pravico “varovanja socializma v vseh socialističnih državah”, povzroča Beogradu skrbi, še bolj pa jih povzroča jugoslovanskim narodom, ki ne vedo, kaj jih čaka v bližnji bodočnosti, ko se utegnejo Titovi nasledniki boriti za njegovo dediščino.
Tito je prijatelj Naserja in so mu razmere na Srednjem vzhodu dobro znane. Po vsem sodeč pozna tudi sovjetske načrte v tem delu sveta. Komaj pretekli teden se je vrnil s konference “neuvrščenih” v Lusaki v Zambiji in bo torej lahko svojemu gostu le marsikaj povedal. Obisk Nixona v Belgradu bo dvignil seveda tudi Titovo samozavest in potrdil njegovo neodvisnost v mednarodni politiki.
ška Domovina slavljenki, svoji dolgoletni naročnici, še mnogo zdravih in zadovoljnih let.
Za pecivo prosi—
Oltarno društvo fare sv. Vida prosi članice in druge slovenske gospodinje za domače pecivo in rezance za posebno prodajno stojnico na društvenem nedeljskem kosilu v avditoriju. Pecivo lahko oddajo v soboto od dveh popoldne daljo v družabni sobi, v nedeljo pa pred kosilom. Ves čisti dobiček za korist cerkve!
Zadnje vesti
BEIRUT, Lib. — Kralj Husein je imenoval vojaško vlado in oklical obsedno stanje v Jordaniji, kjer je prišlo v zadnjih tednih do vedno novih bojev med palestinskimi gverilci in vladnimi četami. Ali bo novi vladi uspelo vzpostaviti v državi red In mir, je odprto vprašanje.
PHNOM PENH, Kamb.— Rdeči so 8 bataljonov vladnih čet, ki so prodirale po cesti št. 6 proti
Obsežen letalski krov
WASHINGTON, D.C. — Letalski krov letalonosilke Saratoga obsega 4 akre.
Kompong Thomu, obkolili in odrezali, ko so jim za hrbtom porušili most. Vlada je poslala odrezanim na pomoč nove sile, ki naj jih rešijo iz rdeče obkolitve. Po nekih vesteh je bil med obema skupinama vladnih sil že vzpostavljen stik.
KAIRO, ZAR. — Zunanji minister Riad je izjavil, da je za Egipt ameriško posredovanje za mirno rešitev sporov na Srednjem vzhodu mrtvo, ker so ZDA zopet jasno pokazale svojo podporo Izraelu, ko so objavile, da mu bodo dobavile nova Phantom jet letala in drugo orožje.
AMAHisKA domovina, september i6, 1970
stM Ameriška Domovina
—M >j r'Ji	|_||ti ■ u  ■■SSiTj^
C117 St. Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week ol July
Managing Editor: Mary De_*v«c
SAROCNWAi
i • Zitxaic-jrt države;
$16.00 na leto; $8.00 m pol leta; $5.00 u k me«*«* g,« Kanado in deželi Izven Združenih držav;
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za S meate« Petkova Izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION BATES:
%, nlted States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months: $5.00 tor 3 month* 4.*nada and Foreign Countries:
*	$18.00 per year; $9.00 for 6 month*; $5.60 ior ) month*
Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
~ 3	No7l78 ~Weds7, Sept716ri970
Ob jubileju Združenih narodov
Začetek jesenskega zasedanja generalne skupščine Združenih narodov je letos prilika za praznovanja 25-let-nice obstoja ZN. Uprava ZN skuša napraviti iz tega velik mednaroden dogodek. Dogodek je že, toda svojevrsten. Kriza v izraelsko-arabski vojni kipi znova in ne bo čudno, ako bo vreme ravno ob jubileju doseglo svoj vrhunec. Saj nam napovedujejo, da bo prav ta kriza povod za udeležbo pri jubilejnih slavnostih mnogih državnih voditeljev, ki bi
krizah ne odločijo več države, ki so neposredno prizadete na njih, ampak velesile, ki stojijo za njimi, praktično pa le Amerika in Sovjetska zveza. Radi lepšega bosta svoje dogovore speljali preko Združenih narodov v prakso. Združeni narodi imajo torej vsaj to nalogo, da nudijo formalno pravno obleko za mednarodne sporazume. Seveda ni s tem rečeno, da sklepi ZN tudi obveljajo.
Združeni narodi nudijo svetu še drugo korist. Vsako leto jeseni se sestane generalna skupščina, ki jo skušajo obiskati tudi vodilni politiki posameznih držav. Njim je namreč dana prilika, da pred mednarodno javnostjo z besedami povedo, kaj so cilji zunanje politike njihovih držav. Poleg tega so Združeni narodi tudi zbirališče vseh vidnih diplomatov, ko se nudi prilika za zakulisne razgovore, ki zanje ni treba delati nobenih dolgih potovanj. Začetek zasedanja generalne skunščine je torej postal neke vrste borza za diplomatski svet. Koliko koristi ima od tega ravno ameriška diplomacija, ni treba posebej poudarjati.
Če ni drugih razlogov, so vsaj gornji, da toplo pozdravljamo jubilej ZN in da ZN želimo še mnogo uspeha in manj napornega dela.
L X XI X X Z XXX J
E.XXX3
Mnenja in vesti
iz Železnega okrožja
Piše Andrejček
CTXXTXXX
XXX*XXj
nja družba predpisuje in zahte- DEVAMI? va od tebe in mene.
Hočeš ti — ljubo tebi ali meto ne spremeni
svetu marsikaj dogodilo in zgodilo. Mnoge to zanima, mnoge ne. To je pač zadeva vsakega posameznika glede tega. V seda-se drugače odkrižali udeležbe s pozdravnimi telegrami, jniih časih posameznik malo šte-Jubilej ne bo mogel kazati na posebne uspehe 25-let-jie-v Treba se ie> če hočeš ali no-nega dela ZN. Za to niso odgovorni Združeni narodi sa- ^ prilagoditi ^temu, kar seda-mi, ampak njihovi ustanovielji. Začetek debate o nalogah in pristojnostih ZN pade namreč že v 1. 1941, ko sta Roosevelt in Churchill skovala znano “Atlantsko listino”, ki že vsebuje vse misli o ZN. Ker je bila treba pritegniti k so-!n prav a °
delovanju tudi Sovjetsko zvezo, so se razgovori ne samo [AA ‘blilkr sAabavliamT za cela leta zavlekli, ampak tudi prisilili zahodne zavezni-^—	emo nasvetj ko;
ke na celo vrsto koncesij Sovjetski zvezi ki so pozneje po-jliko jih kje 0Šlcvaj0i t0 je se. stale mrtvoud za delo ZN. Pako so ZN dobili svojo prav- d k • Hri]„paa no in statutarno obliko šele pred 25 leti.	J g g
ZN imajo poleg administracije šest glavnih organov: generalno skupščino, varnostni svet, gospodarski in socialni svet, svet za upravo nekaterih bivših kolonij, Mednarodno sodišče in Mednarodni svet za delo. Tekom let so postali zbirališče še celega števila agencij, ki pa njihovo število še ni zaključeno. Vse je odvisno od proračuna, kako agencije poslujejo in kdaj je mogoče misliti na nove.
Glavna organa ZN sta vendarle ostala še zmeraj varnostni svet in generalna skupščina. Svet je ob rojstvu ZN bil skoraj prepričan, da bo varnostni svet postal varuh mednarodnega miru in da bo s svojo arbitražo preprečil vsak oborožen spopad, oziroma ga končal s kompromisom.
Prav kmalu se je pokazalo, da je to le slepilni optimizem. Zgodilo se je to takole: v začetku je varnostni svet
Duluth, Minn. — Odkar sem spreminiti in mnogi teh ne bose zadnjič oglasil od tu, se je po do rabni za nova vozila. Sorensen je mnenja, da bomo šli to zimo in še morda potem skozi neke “suhe čase”, ki jih bomo čutili vsi.
Mož črno gleda v tem oziru, želim, da bi se motil.
* KAKO JE Z DRUGIMI ZA-Predsednik Nixon je pred kratkim podpisal predlagani načrt za reformiranje poštnega poslovanja in uprave.
Do sedaj je bil glavni načelnik (Postmaster General) elan predsednikovega kabineta. Po novem načrtu ne bo več član kabineta. Poštna uprava bo po novem načrtu neodvisna od vsakega političnega vpliva. Imenovanja in nastavljanja se bodo vrstila po zaslugah in sposobnostih vse gori od glavnega načelnika doli do krajevnih poštnih načelnikov.
Tako vest o tem, če bo res tako, bomo videli. Nekateri poli-jtikarji niso preveč zadovoljni s
Dr. F. Blatnik si je pri padcu polomil rebra
CLEVELAND, O. — Včeraj smo prejeli sporočilo, da je rev. dr. Franc Blatnik bolan, da ne sprejema telefonskih klicev in za enkrat še ne more odgovarjati na pošto. Vsem prijateljem se priporoča v molitev in prosi, naj čakajo na odgovor, če so mu pisali.
V ponedeljek, 7. septembra, je šel rev. dr. F. Blatnik s svojimi salezijanskimi sobrati na piknik v Camp Savio, kamor o-bičajno odhajajo fantje na zabavo in oddih. Z družbo se je vse-del k razgovoru. Ko je vstal, ko je bilo sonce že nizko in se je bilo treba odpraviti domov, je izgubil ravnotežje in padel preko pet čevljev visokega zidu. Ko so ga vprašali, kako se počuti, je dejal, da ni bilo nič hudega. Kasneje so ga sobrat j e ponovno nagovarjali, naj gre na pregled k zdravniku. Rev. dr. F. Blatnik je to odklonil, češ “saj ni nič”.
Zjutraj, ko je vstal, je začutil hude bolečine v prsih. Ko so ga v bolnišnici pregledali, so dognali, da ima zlomljena tri rebra. Bolnikovo stanje ni nevarno, vendar pa bo vzelo nekaj tednov, predno bo zopet v polni meri sposoben za delo.
Rev. dr. Francu Blatniku, ki se redno oglaša v Ameriški Domovini in ga vsa Ameriška in Kanadska ■ Slovenija dobro pozna, želimo skorajšnjega popolnega okrevanja!
A.D.
posloval v Londonu. Tam je londonska BBC prenašala seje na radiju. Ves svet je mogel slediti debatam in tudi je. Pa se je že prva debata o nekem za mir nevarnem predmetu hudo zavlekla radi sovjetske zavlačevalne taktike. Vsi ostali člani Varnostnega sveta so se trudili, da bi s popuščanjem potolažili sovjetskega delegata Višinskega, pa ga niso. Na koncu debate je Višinski prijavil svoj veto in ubil resolucijo varnostnega sveta. Tisti trenutek je tudi kap zadela delo varnostnega sveta, saj se je pokazalo, da je sklepanje odvisno od komunistične dobre volje, ki je praviloma nikjer ni in nikoli ni bilo. Tako more varnostni svet vršiti svoje delo na pol, s tem je tudi ubit glavni cilj Zveze narodov. Na svet je tisti trenutek legel mrak, ki živimo še danes v njem. Na ta mrak se ob jubileju ne bo nihče upal spomniti.
Administracija ZN se ni dala ugnati, pošiljala je varnostnemu svetu predlog za predlogom, kako reševati krize, do sklepanja v svetu je pa prišlo le izjemoma radi sovjetskega veta.
Seveda bi kdo mislil, da bi se to dalo odpraviti s spremembo pravil ZN. Tudi to idejo so obravnavali, pa so jo morali takoj zavreči. Jasno je bilo namreč vsakemu, da bi Kremelj svoj pristanek na spremembo pravil hotel imeti plačano z drugimi spremembami, ki bi pomenile nove privilegije za komunistične države in njihove simpatizerje. Ker nihče ne pozna obsega sovjetskih zahtev, se rajše na to pot ne spušča.
Tako je varnostni svet mogel samo obravnavati — ne sklepati — o celi vrsti mednarodnih sporov in kriz: o indonezijskem problemu, o južni Afriki, o Palestini, o sporu glede Kašmira, o korejski vojni, o alžirskem problemu, o uporu na Madžarskem, o Egiptu. Značilno je, da še noben teh problemov ni definitivno rešen, večina je obvisela sredi poti. Zato imamo danes kar dve krizi: na Indokitajskem in ob izraelskih mejah. Postali sta prava bolečina za ves svet, pa tudi za administracijo in varnostni svet ZN.
ZN ne morejo torej izvrševati svoje glavne naloge: skrbeti za mir na svetu. Uspešno opravljajo celo vrsto nalog na gospodarskem, socialnem, zdravstvenem in prosvetnem polju. Seveda ne tako dobro, kot želijo, ker nimajo dosti finančnih sredstev, pa vendar so posledice dela ZN vidne na vseh kontinentih. Na vseh teh področjih naj ZN nadaljujejo svoje delo, na političnem pa naj čakajo na boljše čase! iaki časi so tudi potrebni, saj je Sovjetska zveza prva 4 leta izrabila kar 40-krat svojo veto pravico. To se pravi:	ZN bi bili lahko 40-krat posredovali v korist mi-
ru, pa niso mogli radi sovjetskega veta.
Ali pa bodo boljši časi kmalu prišli?
V teh ozirih ima kar prav so-clraški Anton na Keewatinu, ki mi je v tednu po nedelji sv. Roka (16. avgusta) v najinem veselem pogovoru dejal;
“Andrejček, kdor dolgo živi, marsikaj doživi. Jaz sem eden tistih. Morda nisem doživel tiste višine let, kakor jih je doživel Matuzala, ampak precej jih pa že imam na svoji grbi.
Andrejček, kakor jaz gledam tem; So bili. doslej vedno Preveč na sedanje razmere, dogodke in ldd*	botri pri izbira-
drugo, sodim seveda po svoje,'n^b in ™enovaniib kandidatov po človeško. Človek je lahko za take Pol°žaje-zmotljiv kakor strelec, ki cilja1 p°štna postrežba, zlasti do-in meri s puško, zadene pa vča- 'stavijanje pošte, je bila zadnje sih prav, največkrat pa tudi ne.‘l'’ase *n J6 ae nekam zanikrna. In zdi se mi v moji preprosti Dostave so po več dni kasne, “sodraški modrosti”, da gospod-, ^oštnina 'Pa vedno dražja. Res je vse gori od vrha Bele hiše , za sPremembo! v Washingtonu od te božje in I * “NAPOVED SODNEGA naravne določbe niso izvzeti, j pNEVA”. — Isaac Asimov je Če se motim, prosim vse in vsa- objavil par člankov o nevarnosti kega, da oprosti tej moji oce- P°lucije. Poudarja, da človeštvo
z vso svojo bolj in bolj razvito tehniko in iznajdbami zastrup-
nitvi.
Po moji sodbi in premislekih
Slak bo v Chicagu fo nedeljo
CHICAGO, 111. — Kulturno in družabno delovanje med Slovenci v Chicagu in okolici obeta biti zelo živahno to jesen. V nedeljo, 20. septembra, se bo vršil koncert in ples ob zvokih enega najbolj priljubljenih orkestrov ljudske glasbe v Sloveniji, LOJZETA SLAKA ter “Fantov s Praprotna”. Pričetek koncerta ob 3. uri popoldne v Sokol Havliček dvorani, -ŽGIO So. Lawndale ul. Vstopnice so še na razpolago in jih kupite v Domu Bled, 1902 W. Cermak Rd., v našem uradu na 2032 W. Cermak, ali pri tajnikih društev.
Slovenski Radio Klub in Slovenski Dom Bled priredita skupno večerjo na čast slovenskih gostov Lojzeta Slaka in njegovega ansambla v sredo, 23. septembra, v Blejski dvorani, 1902-04 W. Cermak Rd. Kdor se nam želi pridružiti, si mora predhodno rezervirati večerjo
se mi zdi, da vse naše življenje 1-*a bol:i in bolJ zrak okr°g sebe.
(seveda na vseh naših stopinjah lvodo in zeml'jo. Neprestano pre-kakor mojih), stoji nekaj ne- ^zku®anje Phnov, eksplodiranje ograjenih vrat, kamor seveda vebkib bomb v zraku, na kop-'po $5. Splošno občinstvo je vab-pride lahko vsak lisjak, take ali nem in v morjih zastruplja vse Jeno na domačo zabavo po ve-take vrste in sorte in lahko seje nakroS- v vodah poginjajo ribe, čerji ob 8. uri v dvorano, škodljiva semena in ustvarja ker ie voda zastrupljena. Mar- Upam, da nas bodo Slakovi nered. Tisti, ki bi morali bolj(sikie se vidij° Posledice na fantje z veselimi slovenskimi paziti, da bi to ne prihajalo med rasthnstvu. Ljudje čutijo bolj in melodijami zdramili iz mrtvila, nas, pa dremljejo in ne storijo boU Čo se bo to nadaljevalo, bo da se bodo rojaki našega velike-dosti ali nič. To ,Andrejček, se,s^®^ knmlu ves zastrupljen in ga mesta in okolice v večjem bo se maščevalo nad nami vse- P^ai’ kot si mislimo, bo za vse številu udeleževali slov enskih mi. Veš, bolezni pridejo hitro,' “Doomsday” (P° naše: Sodni' prireditev, ki bodo sledile v tej
odpraviti jih in ozdraviti pa vzame več časa, kakor pa jihl
jesenski sezoni.
Med njimi bo gotovo posebno
dan).
Nekateri pravijo k temu:
privabiti.”	j prazne slutnje. Mogoče. Lahko (lepa proslava 20-letnice~sloven-
Tako kakor Anton, gleda na Pa tudi> da si človeštvo z vsemi'skega radija v Chicagu, združe-današnje razmere tu med nami,' svojimi nevarnimi iznajdbami na s festivalom Slovenskega kakro po svetu, veliko prepro-	samo	sebi koplje	grob ...	Za	dne. Priprave za to slavje so
stih ljudi. Ko smo o tem nekaj	! Prave	življenjske	principe,	za	tudi v polnem teku	ter vlada
govorili par dni pred Delavskim pravo, močno, pošteno moralo, [mnogo zanimanja za nastop od-praznikom v NWS prostorih,'za svetle ideale miru in ljubez- j ličnih plesalcev KRES-a iz Cle-je tudi Sorensen, ki se je malo	n.livo	vpoštevanje	bližnjega	in	velanda ter godb	VESELIH
preje vrnil s potovanja po Ev-	njegovih pravic in	za vse dobro	V A N D R O V CEV	in TIVOLI
TRIA. Ob tej priliki bo izšla tudi posebna spominska knjiga
ropi, omenjal, da za našo trgo- — za vse to se malo, malo zani-
vino v Evropi prihajajo bolj in mamo, v nekaterih slučajih nič!	^_________ ____ _
bolj suhi časi. Vse povsod gle-j^ tekmah za slabo in iskajoč 29-letnice slovenskih oddaj ter dajo bolj in bolj, da domača' sreds^ev, ki naj služijo, da se so društva in posamezniki vab-proizvednja, kolikor jo imajo dl’uge ugonobi, tega nismo nik- Ijeni, da pomagajo h kar najlep-kje, uspeva. Ameriški izvoz av- dar siti- V teh ozirih vozi člove- ši izdaji te knjige, ki bo vsebo-tov, motorjev in take opreme atvo kakor razuzdan vozač avto, jvala zgodovinske podatke delo-zadnje mesece to precej čuti, dirja> dirja, dokler se ne zaleti vanja slovenskih oddaj na radi-Proučevanja, kako spremeniti in prekucne.'	iju zadnjih 20 let.
razne dele v motorjih, da ne bo Yes> v zastrupljenem svetu1 Seveda so v načrtu mnoga toliko smrdljive in škodljive po- smo- Kdo ga je zastrupil? | presenečenja, oznanilo letošnjih lucije, delajo gospodarske pre- Čitateljem A.	D.	iskren	po-	nagrajencev slovenskega odliko-
giavice vsem družbam na poljih	zdrav!	Andrejček	, vanja, predstavitev odličnih go-
jte industrije. Družbe imajo vi-	----—o-------	stov ter čitanje proklamacije o
Zdi	se,	da	ne.	Sovjetska	raba	veto	pravice	je	namreč	sokc investicije v nakopičenih — Zvok potrebuje	za pot	ene	Slovenskem dnevu, katera je že
Speljala	mednarodno	politiko	na	novo	pot.	O	mednarodnih	izdelkih> katere bo treba mnogo	rnilJe 5 sekund.	bila sprejeta v čikaškem mest-.
nem svetu in jo bo v kratkem osebno podpisal župan R. Daley. “Gospodična Slovenskega dneva” bo letos ljubka gdč. Marija Kranjc.
Vabimo vas, da si že sedaj rezervirate soboto, 24. oktobra, za slovensko slavje v Chicagu. Prireditev bo v obeh velikih sveto-štefanskih dvoranah, kjer bo dovolj prostora za vse ter vjud-no vabimo tudi zunanje goste, posebno §e naše sosede iz Wau-kegana, Jolieta in Milwaukeeja.
Na veselo svidenje!
Dr. Ludvik Leskovar
IZ NAŠIH VRŠI
Indianapolis, Ind. — Cenjeno uredništvo! Kako hitro je leto naokoli, kako naglo je prišla jesen! Prišel pa je tudi čas, ko moram obnoviti naročnino na Ameriško Domovino.
Priloženo Vam pošiljam ček za enoletno naročnino in štiri dolarje v podporo listu. Vse rada berem, kar je v Ameriški Domovini. Lepo pozdravljeni!
Theresa Luzar
C
St. Catharines, Ont. — Cenjeni! Priloženo Vam pošiljam celoletno naročnino in prilagam dva dolarja za tiskovni sklad.
Želim Vam mnogo novih naročnikov in veliko uspeha pri Vašem delu.
Z lepim pozdravom vsemu o-sobju A.D.	Anton Turk
—o—...—
Jože Grdina:
Po stopinjah Gospodovih
(Dalje)
Noč v Jeruzalemu sem dobro prespal; nastopilo je jutro Velikega petka 1969. Veliki petek, v nekem oziru naj večji dan v letu. Ta dan je trpel in umrl na križu učlovečeni Bog, druga božja oseba Presv. Trojice, ki je iz ljubezni do človeškega rodu sprejel človeško naravo, postal človek, živel in učil ter vdano sprejel od nebeškega Očeta kelih trpljenja, ki ga je na Veliki petek spil do dna, ko je na križu izdihnil svojo dušo. Torej res veliki dan.
Ko je zasvitala zarja Velikega petka, sem pozdravil ta veliki dan, potem pa vstal, se opravil in uredil stvari, nakar sem šel v kapelo monastirja, od tam pa v obednico, kjer sem si vzel o-prečila, kar je bilo nujno potreba za tako pot. Nato sem šel, da ne bi zamudil križevega pota, katerega pomen je največji na Veliki petek, še prav posebej po oni originalni poti, po kateri je s križem na rami stopal sam Gospod Jezus Kristus, ko je bos in krvav stopal proti Kalvariji.
Kljub temu, da moja noga še ni bila, kakor bi morala biti, sem jo urnih korakov ubiral proti Sionu mimo dvorane Zadnje večerje, nato preko arabskega bazarja na Via Dolorosa — cesto križevega pota. Zavil sem na desno, potem pa nizdol mimo šeste postaje. Pri peti postaji zavijem na levo, kjer pri četrti postaji srečam procesijo ljudi z velikim križem. Ostrmel sem. Pa ne, da bi križev pot zamudil? Ali me je ura zmotila? Pogledam na uro. Pa ura je kazala prav. Ali so me napačno informirali? že mogoče, dasi sem podvomil, ampak kljub temu nadaljeval pot proti cilju. Pri tretji postaji zavijem na desno proti vzhodu, potem pa po cesti, ki gre nalahno navzgor. Na levi je mogočna stavba z baziliko Ecce Hoifio; na desno mogočna stavba, v katero vodijo stopnice. Po teh stopnicah pridem na vzvišeni prostor, kjer je nekdaj bila turška vojašnica, pozneje pa arabska šola. Na tem jako obsežnem kraju se je nekoč razprostiral mogočni grad Antonija, v njem pa pretorij, kjer je rimski oblastnik Poncij Pilat na zahtevo Judov obsodil Gospoda Jezusa Kristusa v smrt na križu.
Ko sem prišel na ta prostor,
sem videl, da sem kar zgoden. Ljudje so prihajali k pobožnosti križevega pota, pri visoki steni pa je stal velik križ. Bil je nekako tako velik, kot je bil križ, ki smo ga rabili v letih 1930-1933, ko smo v Clevelandu igrali pasijon. Pri pogledu na ta križ sem se spomnil na ona leta, ko smo na velikem odru Slovenskega narodnega doma v Clevelandu igrali Pasijon. Igral sem tudi jaz in predstavo, ki je prva stala nad 3,000 dolarjev, sem tudi financiral, kar za tedanje čase ni bilo nobena malenkost. A.mpak če hočeš nekaj doseči, moraš tudi plačati. Iz nič je nič. Pri gledanju na ta križ in na judi, ki so prihajali, sem čakal la križev pot.
Tu na zgodovinskh tleh nekdanjega gradu Antonija in e-vangeljskega kraja Pilatovega sodišča sem stal lansko leto na Veliki petek, ko sem čakal na začetek križevega pota in raz-nišljal o tem znamenitem kraju Jeruzalema, kjer so se odigrali pretresljivi dogodki prvega Velikega petka: bičanje, kronanje ; trnjem in smrtna obsodba. i£er je kraj res zgodovinsko in evangeljsko, znamenit, je prav, je si gcf malce ogledamo. Zadevno literaturo sem dobil pri Sionskih sestrah, potem ko sem si ogledal znamenitosti tega kraja, pa sem vprašal: Ali imate kaj literature o tem kraju? Pritrdile so in omenile, da precej stane. Naj stane, kolikor hoče; samo dajte mi. Res so mi takoj dale celo garnituro, knjižice in fotografije, jaz pa sem jim z veseljem dal denar ter se jim prav iskreno zahvalil za vse, tar so mi razkazale, in za literaturo.
Graditelj Antonije je bil kralj Herod Veliki. On je dal pozida-A grad na skali, kjer je bila makabejska trdnjava Baris. Mogočna in obsežna stavba je bila zidana v štirikotu in se je nahajala severozahodno od judovskega templja. Segala je tja do grebenov Bezete. Po opisu judovskega zgodovinarja Jožefa Flavija je bil grad Antonija ne samo nezavzetna trdnjava, temveč tudi palača z vsem sijajem. Jud Pelerin, ki je prišel za velikonočni čas na verske pobožnosti, se ni mogel dovolj načuditi trdnjavi, kakor jo je opisal Jožef. Antonija je obvladovala tempelj ter je bila Judom v jezo in zadrego: njen sijaj je žalil narodni ponos. Ime Antonija, ki ga je dal Herod tej stavbi po rimskem cesarju Marku Antonij u, je spomnjal Jude na tuji jarem in na oblast poganskega Rima. Judje za to ime niso marali, pa so radi višine, na kateri je stal, dali hebrejsko ime Gab-bata, kar pomeni vzvišen prostor, kjer se svet od vzhoda in nahoda nalahno dviga.
Obsežni grad Antonija je imel vse pritikline kraljevske palače, veže, kopalnice, široka dvorišča za straže in posadko ter obsežni, s kamnitimi ploščami tlakovani trg, katerega so po grško imenovali Litostrotos. Grad se je delil na tri dele. Prvi del je bil palača cesarskega namestnika ali prokuratorja, od koder je imel razgled na tempelj, da je od tu, kadar je bil v Jeruzalemu, lahko nadziral in pazil kre-tanje Judov in je v slučaju potrebe lahko poslal tja svoje vojaštvo. V drugem delu so bili prostori za vojaštvo rimske posadke, ki je bila tam, da je pazila na red pri templju, kjer je bilo glavno zbirališče Judov. Zlati je večkrat prišlo do nemirov o velikonočnih praznikih, ko je prišlo tja od vseh strani mnogo Judov. V takih in podobnih slučajih je prokurator poslal tja svoje vojaštvo, da je napravilo red. Tretji del gradu je bil z razkošnimi hodniki in galerijami obdani kamniti pločnik ali trg Litostrotos. Tu je bil kraj, kjer je cesarski namestnik javno sodil. O tem popisuje v svojem evangeliju sv. Janez, ko piše o Litostrotosu in Gabati.
(Dalje sledi)
AMERIŠKA DOMOVINA,
r i
ZADNJA PRAVDA
J. S. BAAR
awBiaiwgiriiJi iwiiiif iiiwwiiTin wmiirnwiirrn^ii^iowBTO
fantje gredo za njimi, rekruti in vojaki z vojaškimi čepicami na glavah, — gredo brez sukenj, s šibicami v roki; na Razgled gredo, k Dobri vodi gredo — v Tranov gredo. Pesem jih sprem-ija na potu ... Čutijo mladost v krvi, radost v srcu, svet jim je všeč, lepota jih omamlja in edi-n° s pesmijo morejo dati duška lem občutkom...
Samo pri Zgornjem Porazilu aedi na pručici Dodlička, sklju-eena v dve gubi, in pridno kleklja fine, kot pajčevina tanke lapke, za soprogo odvetnika Rubina. Na sebi ima samo belo srajčico iz domačega platna, ka-tero je za vratom zadrgnila s Irakom, in ponošeno spodnje krilo. Tudi ona čuti nemir v b°sih nogah, rožnik jo vabi med oružice, pa ne more nikamor... ^ posmeh bi jim bila, saj nima kaj obleči. “Obleka dela ljudi," loga pregovora se nikjer in nik-rtar toliko ne spominjam, kakor °b nedeljah na Hodskem. Toda Adamovi otroci nimajo obuvala; kakor med tednom, tako hodijo Indi pb nedeljah bosi; krilca in lačice imajo zakrpane, in kadar sl°je med drugimi, se razloču-lelo od njih po svoji revni ob-Tožijo, da ne morejo niti v Cerkev, pa imajo vendar grunt; ®lroci bajtarjev so bolje oblečeni.
Kakor da ne sliši, sedi Adam ^a mizo in bere. In kaj bere? Nič,' koledarja in kronike, marveč Popisane, po dolgem zložene papirje, pozive k sodišču, razsodbe, l°žbe in prizive. Za tožbe svoje fužine je gluh in slep.
Molčite!’’ opominja mati otroke. “Saj tudi jaz ne morem med ljudi Jn nimam kaj obleči ^a pražnje, ata pa ravno tako. jovo veliko ruto in predpasnik m potrebovala. — Le lepo poča-kajte, da ata pravdo dobi; ko se 116 bomo več tožili s Spodnjimi ^am bo koj lepše, — potem se Vse obrne na bolje.” In Dodlička na skrivnem obriše solzo. Solnce je zašlo in bledi mesec Se je prikazal na nočnem nebu, PKjeten vetrič pihlja po krajini nikomur se ne ljubi spati, naj ^aanj seveda fantom.
K nehaj vendar že s tisto J0i° harmoniko,” čuti nagon-“ ° danes mladenič-pevec gro-°st glasbila, prepoveduje igra-Je> jasno petje zadoni v čarob c noč... Kako je to bilo nek ^aj všeč Dodlički in Adamu; es ju čudno razburja in jezi
srečen
Ob drugi številki "Kladiva"
II.	.vizmu, je nekaka izpoved in pri-
Res je, da smo v dobi sploš-j znanje, da si ni uredništvo še na
"Za
smeh, veselo petje.
peč bi legli, še spati ne J^ate človeku,” se jadi tudi anca v svoji samoti.
Tako jim postaja življenje enko in vse njegove mikavno-
80 jih zapustile. Sami se izo-* jejo ljudem, zlasti srečnim lrnim in miroljubnim ljudem. že m°rejo jih, mrzijo jih, zlasti ^uPnika, ki jim je kakor slaba be!,Ognejo se na daleč ali pa ^2ljo pred njim, kadar bi ga v 0rah srečati. Seveda jih pogo-Oa, nalašč jih obišče, prosi, »--ja, pa ravno zato jim je re^rn’ 8a niti videti ne mo-v °' ^a ne samo njega, mrzijo cSe’ kar je z župnikom v zvezi: Vsr ey niolitev. — Kadar gre Pok	križev teden na
oh 6 Trosh> da bi Bog dal in ^ranil sad zemlje, ni Adama 6 gospodarji, pa tudi Martin ^pe naed njimi. a’ nifi tako znanega človeka,
P07U G ®0SP0C^ učitelj Jindra, ne 2a. ravynta brata več, in sicer
Var° ne’ ^6r Se ^rznK Prig°" jja . ^ jinaa in ju opominjati.—
k- Je g°spod vodja vendar mož, c i ° Postal duševni studenec so K"lenči> kajti trije rodovi
Po t1 1 iZ nie§ovega vira umet-dQS 1 ^ Vednosti; on je že de-yb^1’ s'novom in sedaj vnukom ^a v trde glave znanje črk m številk.
Značaj Porazilovih bratov se je kvaril čimdalje bolj; postala sta hudobna, surova in zakrknjena. Celo po obleki sta se že razločevala od drugih. Ni bilo denarja za sukno, ni bilo volne ne lanu za krilo. — Za par grošev so ponujali v trgovini “mestno” obleko, še na dolg sta jo lahko kupila, niti z denarjem je ni bilo treba plačati; trgovec je oil zadovoljen s perjem, ki ga je prinašala gospodinja. Domačo nošo sta zavrgla. Po meščansko in ne več po kmetsko sta se nosila pri nas najprej Porazila.
Ljudje, katerih spretnost in umetnost potrebujejo kmetje, hodijo na deželo kakor domov.
Že leta in leta prihaja k nam pravilno vsako pomlad mož, ki reže bičke in prašičke, piskro-vezec in steklar, dedek s hrenom; ederi pa ne pride, ampak se pripelje kot gospod, in to je “igralec z lutkami”, glumač Šmid, človek vseznal, ki ti popravi dežnik in uro, dene steklo okno, nabrusi žago, mlin za ravo in britev. Vse te ljudi pozdravljajo domači z veseljem, vesele se jih, in če se zakasnijo, povprašujejo s skrbnim licem pri znancih iz oddaljenih vasi: “Ali je že bil pri vas letos tisti stari cunjar?” Ali pa: “Kako pa to, da letos noče biti rezarja?”
In odkritosrčno žalujejo, kadar pride k njim njegov naslednik, navadno sin ali sorodnik, in naznani, da oče ne pride veš, ker so ga že odnesli po zadnjem potu...
Moški se prav posebno vesele Šmida. Ima tako imeniten brus, pa tako mažo, da britev reže kot strupena, če namaže brus pa potegne britev po njem... Se čutiti je ni na licu. Desetico računa Šmid za britev — pa je vredno goldinarja.
Tudi Adam in Martin se brijeta kakor sploh možje po vsem Hodskem. Težko se brijeta, britvi sta jima zarjaveli in se skrhali, brusita jih na dlani, na predpasniku, na jermenu, pa malo izda. Brijeta se v soboto zvečer ali v nedeljo zjutraj, pa kar stočeta od bolečin: strnišče trde brade se ustavlja britvi, ki z veliko težavo podira kocino za kocino. Najhujše je pod nosom. Adam kar zdihuje od bolečin, solze mu teko iz oči, a vražja britev si še izbira, — komaj vsako drugo vzame. —- Šmid je sicer prišel, brusil je v gostilni, se odpeljal. — Adam ni nesel britve brusit. Ni imel desetice.
“Ali mi je treba prenašati to trpljenje?” je enkrat poskočil ves razjarjen od zrcala, vrgel britev na tla in stopil na njo, da se je zlomila, in je zavpil: “Od današnjega dne se ne brijem več.” In ostal je mož-beseda.
“Pogejte Adama, brke si pusti rasti kakor logar,” so se čudili ljudje v Kienči.
“Čisto prav ima,” so ga hvalili kmetje, “nima kmetske obleke, naj ne kaže kmetskih lic.” “Če jo sme Adam, zakaj ne bi tudi jaz mogel nositi brade, zlasti ko me to nič ne stane,” je sklenil Martin in se pohvalil kakšna udobnost je to in kako ga je britev trpinčila ...
Oba sta zarastla pod nosom na bradi in po licih z gosto, šče-tinasto brado, ki se v tej starosti ni dala več gojiti; sicer pa je gojiti tudi znala nista. Tako sta dobila oba divjo, surovo zuna-njost-^n malokdo izmed znanih ju je spoznal...
(Dalje prihodnjič)
----—o-------
nega oporekanja, ko se spodbija veljavnost vseh ustanov in vrednot: Cerkve in države, šole in družine, oblasti in avtoritete. Psihoanalitiki že govore o mladih, ki naj bi bolehali na “kompleksu tepenega otroka”, spričo česar hočejo zrušiti vsako o-blast, da bi nastala brezglava družba, “družba brez očeta”. Da bi oblasti izpodbili temelj in jo tako zrušili, osporavajo obstoj ustanov, ki so ogrodje socialnega reda, pravni red in očetne tradicije, vse oblike javnega življenja.
Slično počenjanje je še nekam razumljivo, ko gre za mlade ljudi, ki nimajo nikake družbene odgovornosti. Nedopustno pa je, če gre za mlade izobražence, d se pripravljajo, da prevzamejo nase odgovornost za usodo svojega naroda, zlasti še za bodoče voditelje narodnih manjšin, ki so' že itak tako ranljive in krhke, tako da lahko postane zanje smrtonosna propast redkih ustanov ter izginotje maloštevilnih narodno čutečih osebnosti. Izvajati “kulturno revolucijo” sredi narodne manjšine, u-ničevati njene kulturne vrednote in moralno ubijati vidnejše osebnosti, je nekaj blaznega, da, zločinskega!
Sicer pa je že samo ime lista ‘Kladivo’ značilno programatič-no geslo: razbijati! V listu je kaj težko izslediti nekaj pozitivnega, dvigajočega, ustvarjalnega; članek za člankom je le u-darec s kijem, zamah s kladivom, ki pušča za seboj zagrenjene duše in srca, prevarana za upravičeno upanje, da bo mlad rod gradil lepšo bodočnost koroškim Slovencem.
V članku “Kam pes taco moli" uredništvo pojasnjuje namen lista:	ker sedanji koroški tisk
(Vestnik, Naš tednik, Družina in dom, Nedelja) nima smisla za “efektivno narodno - manjšinsko politiko”, bo to poslanstvo prevzelo “Kladivo”. Svoje delo bo opravljalo po novi metodi: sistematično bo analiziralo in kritiziralo “prakso”, konkretno dejavnost, dognanja bo strnilo v enovito teorijo”, ta pa bo narekovala nadaljnje delovanje.
‘Samo pozitivna dejstva so vir in na krščanstvo sploh. Rekli spoznanja.” “Teorija mora priti smo že, da Cerkev ni nikaka prakse in ne iz katere koli mednarodna ustanova, ki naj bi
ideologije.” In še ugotavlja: ‘Prakse je dovolj: dijaški domovi, študentovski dom, gimnazija, politične in prosvetne organizacije, praksa na podeželju (pevska in odrska dejavnost).” Priznava pa, da so akademiki na Dunaju odmaknjeni Koroški in da ne bodo mogli zato “uganjati učinkovito politiko za ljudstvo", bodo pač “teoretično” študirali zgodovino Slovencev, germanizacijo, in tako priprav-jali akcije.
Tako začrtani delovni program, sloneč na čistem poziti-
Umetnih vlaken vedno več
NEW YORK, N.Y. — Pov prečno je v tekstilu v naši deželi okoli eno petino umetnih via ken, v nekaterem več, v dru gem manj ali pa tudi nič. Delež umetnih vlaken v tekstilni in dustrlji stalno raste.
jasnem, kaj pravzaprav hoče. Predvsem morajo proučiti “prakso”, izluščiti nova spoznanja in dognanja, iz teh bodo vzklile misli in teorije, ki bodo izhodišče in pravec za bodoče delovanje. “Misli morajo zrasti iz delovanja!” To je vrhovno načelo zdrave dejavnosti, je pa izključni privilegij novega rodu, kajti vsa dognanja, izkustva in spoznanja prejšnjih rodov nič ne veljajo. Preveritev prakse je pravoverna, če jo izvrši mladi rod, kar so pa preizkusila prejšnja stoletja ali dognali dosedanji voditelji, je brez pomena in veljave.
Sicer pa samo uredništvo dvomi nad učinkovitostjo slične metodologije. Saj če študirajo na Dunaju, nimajo živih in neposrednih stikov z ljudstvom na Koroškem, ne morejo slediti u-tripom življenja v rodnem oko-ju. Zato jim ne preostaja drugo, kot da se izneverijo pozitivistični metodi in le “teoretično pripravljajo akcije”, pa čeprav bi se morali pri tem teoretičnem razglabljanju nasloniti na to ali ono ideologijo.
Članek “Strmoglavljenje bogov” vsebuje marsikatero nesporno resnico in celo zdravo jedro, ki pa je zaradi nekritičnosti, posploševanja in ideoloških predsodkov iznakaženo. U-gotavlja, da so Slovenci veliki sanjači, “neutrudljivi graditelji bestečih vizij, iluzij, mitov, legend”; z naivnim mesijanskim idealizmom pričakujejo rešitev narodnih in tudi manjšinskih problemov od “zanosnih komod-nih univerzalizmov”, pri tem pa držijo križem roke, kot bi čakali, da jim pade svoboda kot cekin z neba v naročje, tlankar nato zavrača “odrešilno moč krščanstva” in očita krščanstvu, da ni bilo vedno usmerjevalni dejavnik v razvoju družbe; hudo napada celovški ordinariat zaradi krivičnega postopanja s slovensko manjšino. Boljšo usodo si lahko priborimo edinole z lastnim delom.
Članek bi bil lahko prav dober, je zelo izgubil na objektivni vrednosti zaradi demagoške-ga izpada na katoliško Cerkev
svetovni mir, je neresno in de-magoško. Presojati in obsojati Cerkev zaradi neučinkovitosti v zadevah, ki ne spadajo v njeno ožjo pristojnost, pri tem pa docela prezirati njeno bistvo in poslanstvo, veličino njenega odrešilnega dela, ni samo demago-ško, prepračunjeno na nepoučenost čitateljev, pač pa naravnost sleparsko. Samo tisti, ki je resno preštudiral, kaj je Cerkev in kakšno je njeno poslanstvo, bo lahko kritično presojal njeno delo. Sicer bo podoben umet
krvnikov v koncentracijskih taboriščih! Krščanska vzgoja k čistosti naj bi bila sokriva Hitlerjevih zablod, saj je tudi on govoril o moralni okužbi, o higieni in sifilisu! “Šeste zapovedi,” tako zaključuje, “ni več mogoče braniti z razumom!” Ce Cerkev še vedno vztraja na tem, je pač netolerantna, in če tako uče njeni predstavniki, so pač ozkomi-selni, in šola, ki v tem izvaja pritisk na učence, je nedemokratična.
V tem članku so dunajski a-
niku, ki je sklenil, da upodobi kademiki izpovedali, kaj je njihov naj višji ideal: svobodno spolno izživljanje. Ne požrtvo-vnala ljubezen do svojega ljudstva, tlačenega in izkoriščanega, pač pa bedni egoistični hedonizem!
V boj za zmago “prepovedanih pravic”! Ali je spolno izživljanje “pravica” mladega človeka, ali pa ni, odvisi od odgovora) kaj je pravzaprav človek. Je človek zgolj čutno bitje, žival, ki jo vodijo nagoni, tedaj ima “pravico”, da živi po slepih čutnih nagonih; ako pa je človek
urejala mednarodne odnose, reševala delavska vprašanja in izdajala socialne zakone: Cerkev je Kristus postavil kot nadnaravno družbo za zveličanje duš, kot vesoljni zakrament odrešenja. V tem je njeno bistvo in poslanstvo: voditi božje ljudstvo v večno zveličanje. Če je Cerkev v svoji zgodovini vplivala tudi na humanitarni, socialni, kulturni, narodni napredek, je bilo to le drugotnega pomena. Napadati Cerkev, da ni izvedla sociale pravičnosti in da ni uspela
lepoto človeškega obraza, pa je naslikal samo — brado!
“Kladivu" je dokaz, da je krščanstvo odpovedalo, krivično postopanje celovškega ordinariata s slovensko manjšino na Koroškem. Kritični ocenjevalec krščanstva bo jasno ločil katoliško Cerkev in verski nauk od celovškega ordinariata in njegove pastoralne dejavnosti. Veličino ali revščino, učinkovitost ali neučinkovitost k r š č a nstva bo znanstvenik izvajal iz bistva Cerkve in iz njenega dejanskega vpliva na človeško družbo, ne pa iz pravičnega ali krivičnega postopanja nekega škofijskega ordinariata, ki jih je v Cerkvi na tisoče. Vsa slovenska Cerkev, v domovini in zamejstvu, obsoja diskriminacijsko ravnanje celovškega ordinariata, ki stoji v službi asimilacije koroških Slovencev. Zadnji koncil je označil vsako načrtno asimilacijo kot zločin. Zato pa je vnebovpijoče naprtiti celotni Cerkvi krivido ki jo nosi izključno neka krajevna cerkvena o-blast, ali tudi slovenskim duhovnikom na Koroškem, ki so prva žrtev nerazumevanja svojih predstojnikov.
Ost dunajskih akademikov pa ni naperjena samo proti Cerkvi, ki je ustanovljena, da razglaša božjo voljo, ampak tudi proti njenemu nravnemu nauku, proti krščanski morali. V članku “Ne čistuj”, ki -j«- za pisatelje nečasten, predvsem ugotavljajo, da dijaki slovenske gimnazije v Celovcu prezirajo veroučne ure, saj ni jemati zares, da bi bili duhovniki in Cerkev glasniki božje volje. Nato težko napadajo prof. Janeza Polanca, češ da v svoji veroučni knjigi, Moralka, podaja na docela nesodoben in neznanstven način nauk o nravnosti, spolnosti in nagonih. Moralka prof. Polanca vsebuje običajni nauk o krščanski nravnosti, o lepoti krščanskih kreposti in o dolžnosti, obvladati nagone. Člankar, ki nima niti pojma o koncilskem nauku glede svetosti zakona, družine in zakonske ljubezni, smeši krščansko vzgojo k vzdržnosti in čistosti, zanika trpke posledice zlorab in razvratnosti ter trdi, in to je res značilno za vseznale cankarskega spomina, da je bila spolna zdržnost v vseh zgodovinskih razdobjih vzrok patoloških pojavov: živinske morije v času fevdalizma, sežiganja ča-
2emke dobijo dele
SND išče snažilki Slovenski narodni dom, 6409 St. Clair Ave. išče dve snažilki za delni čas. Oglasite se osebno v tajnikovi pisarni.
(180)
čutno-razumsko bitje, pri katerem ima razum vodstveno vlogo, bo pač zdravi razum odločal, kdaj se lahko poslužuje čutnih nagonov; ako pa je človek mimo tega še otrok božji, pa je poklican k svetosti in k združitvi z Bogom, tedaj bo pač Bog imel pravico odločati, kaj je krepostno in kaj ni, kaj je nravno dobro ali zlo. Res je, da smo svobodna bitja, ki se svobodno odločamo za takšno ali drugačno življenjsko pot, za blodnjo po mlakuži ali za povzpetje v sončne višave, toda kdor si je izbral mlakužo, naj ne ovira poleta o-trokom sonca!
Dr. R. K. v K. G.
Help Wanted Female
Dishwasher
Tuesday, Wednesday and Thursday, 7:15 to 2:30.
Fanny’s Restaurant 353 E. 156 St. off Waterloo Rd. (corner of Arcade Ave.
(179)
Expo 70 presegla vse stare rekorde
TOKIO, Jap. — Preteklo nedeljo so po 6 mesecih zaprli Expo 70 v mestu Osaki. Razstavišče, ki je obsegalo 815 akrov površine, je obiskalo preko 64 milijonov ljudi. Zaključek je opazovalo in ga občudovalo 6,000 posebej povabljenih gostov. Predsednik vlade Japonske Ei-saku Sato je ob zaključku svetovne razstave to označil za velik uspeh.
Svetovna razstava v Osaki -je sila prva svetovna razstava v Aziji in je v pogledu obiska presegla vse dosedanje slične razstave. Uspela je tudi finančno in v pogledu povečanja stikov med narodi, pa tudi v pogledu boljšega poznavanja Japonske. Ude-ežilo se jo je 77 držav z vseh delov sveta.
FEMALE HELP
Housework, good cook no laundry, no children. Forest Hills area. Permanent.
Phone: 932-9787, days only.
_____________________-(182)
WOMEN 18 to 40
Light assembly. No experience necessary. Starting wage $1.60 per hour. Apply in person at PAULIN INFRARED PRODUCTS CO.
16100 S. Waterloo Rd. located on freeway, near Euclid, Ohio. Call 531-1780 for further information. No smoking permitted.	(179)
Iščejo stanovanje
Iščemo enodružinsko 6-sobno hišo za 4 odrasle, v Euclidski okolici, blizu transportacije. Kličite 361-8029 med 10. in 6. uro ali 431-3877 po 6. uri zvečer.
(179)
Help Wanted Male or Female
Applications
now being accepted for machine operators. Full time. Day shift. Excellent rate and benefits.
The Ohio Broach & Machine Co. 399 E. 131 St.
681-2627
(179)
rešiti spore in niti ne ohraniti rovnic, o k r u t n osti SS-ovskih
Short Order Cook Monday thru Fri. 7 am to 3 pm FANNY’S RESTAURANT 353 E. 156 St.
off Waterloo Rd. corner of Arcade Ave.
(179)
MALI OGLASI
Naprodaj
Maple Heights, hiša za 2 družini, dober dohodek. Kličite podnevi 662-4088. zvečer 663-9580.	(183)
Opremljeni sobi oddajo
Dve opremljeni sobi, spalnico in kuhinjo, s kopalnico in verando zgoraj oddajo starejši, mirni ženi v okolici Sv. Vida. Kličite po 6. zvečer 431-6631.
(178)
Dohodninsko imetje
naprodaj, za tri družine, trgovina, tri garaže, $18,500; na vogalu E. 67 St. in Bliss Ave. Kličite po 6. uri zv. 942-6150 ali 381-3390.
(2,3,4,9,10,11,16,17,18 sep)
Kupim hišo
Želimo kupiti dvodružinsko hišo v Grovewood ali Euclidski okolici. Kličite PO 1-4659.
(16,18,25 sep)
Iščemo oskrbnika
za stanovanjsko poslopje, za delni čas. Najraje zakonsko dvojico, ki razumeta angleško. Mala popravila. Damo stanovanje in plačo. Kličite Mr. Bohin: 771-8144.	—(187)
POKRIT MOST NA IGRIŠČU GOLFA? — D«, mestni očetje Rockvilla, Ind., ki se hvalijo, da je na cestah njihove občine 39 pokritih mostov, so postavili enega tudi na to igrišče.
OPEN TONIGHT 6.30 - 8.30 18815 Chickasaw off E. 185 St.
bungalow, 2 bedrooms down, 1 up, bath down, dining room, basement, $23.500.
(16,18 sep)
Naprodaj
Mladi zajčki za klanje, fižol, koks v stročju, kumare in buče vsake sorte, zimska solata, na. 4620 South River Rd., pri Filipčiču, blizu Slovenske pristave.
V najem
Oddamo 5% sob, spodaj, klet, $65 mesečno na 7617 Lockyear Ave. Kličite 521-4295 od 2. do 3. ure.	—(182)
FOR RENT
Myron Ave. — 7205, 1st St. north of Superior off E. 71 St. across from St. Francis Church. 5 rooms up. Newly decorated, all tiled floors. - Porches. Adults only. No Pets. — References. $75.00 mo.	671-8406
—(180)
AMERIŠKA DOMOVINA,
^ L D1S COLOMA:
£ MALENKOSTI
L~~.
Ali Currita se ni vdala. Po zgledu izkušenih politikov, pametnih vojskovodij in poznavav-cev človeških src je sklenila oditi za nekaj časa v tujino, da se pomirijo duhovi, da pozabijo ljudje, kaj se je zgodilo, da se utrudijo jeziki in da izginejo predsodki... Kolikokrat je to videla pri drugih!
Prilika je bila zelo ugodna. Fernandita je bolezen že čisto oslabila in treba ga je bilo prepeljati v Pariz k izkušenim strokovnjakom, da mu pomagajo, ako bi se še dalo.
Dva dni pred odhodom je obiskala Currita še zavod Cha-martin de la Rosa; hotela je vzeti Lilito iz zavoda. Deklica je dovršila dvanajsto leto in je
*
Solznih oči in zardelih lic je vprašala deklica:
“—Da je moj oče pridnejši?— Da je šel k sveti spovedi?”
Take nepričakovane besede iz ust nedolžnega otroka so Currito vselej zmedle. Kdo bi mislil, da se otrok spominja očeta in pa, če je prejel tisti sveti zakrament, katerega je bil tako zelo potreben!
Začudeno in prisiljeno se je nasmejala Currita. Kaj še! je pravila, vse kaj drugega ji hoče povedati, nekaj, kar zadeva njo samo, kar je najboljše za njo, kar gotovo že pričakuje . ..
In zopet se je Currita začudila: vsa kri je šinila Liliti v lice, nemirno so ji igrale roke. dvignila je oči, v pritajenem
bila pravi angel. V njenih mo- hrepenenju so ji sijale, v slad-drih, velikih očeh je sijalo nebo, kem upanju, da bo slišala to, kar otožnost je gledala iz njih in ~	1	*	"""
obenem veselje. Njih pogled je bil otroško preprost, pa je obenem skrival veliko, nerazumljivo tajnost. Tako gleda zapuščena sirota, brez očeta, brez matere...
Prisrčno jo je objela mati in ji šepetala na uho, da ji prinaša dobro novico, veselo, prijetno...
“Ne uganeš?”
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
BARBER SHOP — WITH LIVING QUARTERS Good Northwest location. Excellent business oppty. for right person. Call owner after 6 P.M. 275-2470
(178)
RESTAURANT — LOUNGE All equip, included. 6800 W. Grand Ave. $50,000. Call Owner at 889-9763
je bilo brez dvoma njena najsrčnejša želja... Ustna so se ji napol odprla, kakor bi hotela povedati skrivnost... In zopet je povesila oči in je še bolj zardela ... Molčala je in nedolžen smehljaj ji je obstal na polodprtih ustnicah ...
Noričica! Ne uganeš? Dovršila si zavod, z menoj pojdeš...!” Kdo bi si bil mislil! Ko je deklica to slišala, ji je izginil smehljaj z usten, ročice je skle nila, prestrašeno je pogledala mater, solze so jo zalile in bridko
je zajokala----------.
Currita je osupnila.
“Za Boga, življenje moje! Zakaj jočeš? Mar nočeš z menoj?” Lili si je brisala solzne oči in vzdihnila:
“Tukaj me imajo vsi tako radi, vsi — sestre in otroci!”
CHICAGO, ILL
REAL ESTATE FOR SALE
PARK FOREST AREA
LIONCREST
2, 3, 4 bdrm. town, houses from $21,990. Inch range, refrig., cptg., full bsmt., pool, tennis courts, gym. club house, maintenance free. V-k min. walk to I. C. 219th and Rt. 54 (Crawford) 747-3500.
Open 12 until 8.
30s
EDGEBROOK
SEE THIS ONE!
2 bedrm. corner brk. ranch. Dining rm., fin, bsmt, lg. closets, gar., fed. yd. w-patio, carptg. Top cond. owner.	631-4880
NORTHBROOK — Charlemagne Beaut, colonial on corner lot Brk.-Alum. 4 bdrms., 2% baths, fam rm. w-frplc., A.C., professionally Inscp. crptg., drapes, extras. BY OWNER THIS WEEK $65,900.	272-2935
AUSTIN — DIVISION 2 flat (5-5) shingles & Reynolds alum, sidings. Full basement, enclosed porches. A-l cond. 3 car garage. $25,000. By Owner ES 8-2884
HELP WANTED
“Dete moje! Ali te doma ni- 1 mamo vsi radi—?” je rekla Currita in se zresnila.
Deklica je omahovala za trenutek, potem pa je ravnodušno | odgovorila:
“Sedaj ni več Paquita... doma...!”
Currito je ujezilo. Ali jeza se ji je naglo izpremenila v bolest, kakršne še ni čutila v svojem materinem srcu ... Solze so ji zalile oči, pritegnila je deklico sebi, ji potegnila roke z obraza in jo je poljubila v lice: “Takoj ga bom poklicala, ta-coj! In potem gremo vsi skupaj v Pariz!”
Deklica je odmajala z glavo, se osvobodila materinega objema ter je odločno rekla:
“In — vrhutega — jaz ne morem odtod, ne — ne morem—!” “Ali zakaj ne? Ti si že odra-stla! Tukaj so samo otroci...” “Tudi odrastle ženske ...!”
“Pa, za Boga, dete, kje, kje so tiste ženske?”
“Častite sestre so odrastle ženske!”
“Ali hočeš ti postati redovnica?” je vzkliknila Currita in s širokimi očmi gledala otroka. Deklica pa je pokimala in rekla odločno:
“Da!”
“Ah—! Prav dobro! — Razumem!” je odgovorila Currita počasi in s svojim sladkim glasom. “In častite sestre, te sirote, ki te tako ljubijo, te so ti navdale to misel?”
“Ne, ne! Sestre mi niso rekle ničesar!”
“Pa morebiti tvoj spovednik, pater Cifuentes?”
‘“Tudi ne!”
“Kdo torej?”
“Paquito.”
“Paquito? Glej, glej! Apostol ie postal! In on bo nemara menih?”
“Pisala sem mu tako. In poslala sem mu življenjepis sv. Stanislava in knjižico o sv. Alojziju. Pisal mi je, da je zelo velikega na svetu ... nekaj zelo velikega... Ne vem, kaj misli postati.”
Currita pa je zaslutila, kaj namerava Paquito. Pobledela je. Živo ji je stopil pred oči strašni prizor v njeni umetniški delavnici, ko se je otrok vrgel na Jakoba kakor krvoločna zver...
Groza jo je izpreletavala še sedaj pri spominu na tisti dogodek. Vest se ji je zbudila in se dotaknila še krvaveče rane... A ubogemu otroku ne bo treba izvršiti tiste velike, velike naloge ... Prehitela ga je roka zločinca na oglu ulice de Recole-tos...
Lili pa je nedolžno nadaljevala:
“Piše mi, naj bom vedno pridna, naj nikoli ne zapustim samostana, naj mnogo molim, zanj in za sebe, in za očeta, ker jeza božja se bo razlila nad našo hišo ... Mnogo, mnogo sem jokala in storila sem obljubo, da postanem redovnica. Povedala sem to tudi častiti materi Larin in patru Cifuentu.”
“In kaj sta ti rekla ta dva?” je vprašala Currita bledih usten.
“Častita mati je jokala.”
“In pater?”
“Se je smejal. — Zelo me je tolažil in mi je rekel, naj ne delam nobene obljube, ako mi on ne reče.”
Currita se je zamislila in dolgo časa gledala hčerko; nazadnje je rekla:
“Pater Cifuentes te ima zelo rad?”
“O! Je zelo dober in me ima zelo rad!”
Zopet je umolknila Currita, resnobna in zamišljena.
Milost božja je delovala v njej, da bi jo rešila, materina ljubezen se ji je oglašala in vest se ji je vzbujala; toda sredi teh plemenitih čuvstev se ji je pojavila druga misel, njen zli duh, stalna misel, ki jo je vedno in povsod spremljala: kako bi zadostila častiželjnosti in samoljubju, kako bi si priborila nazaj prejšnje družabno stališče in prejšnje kroge častivcev in prijateljev. Zagledala je pot, dose-daj neznano, strmo stezo, po težkih ovinkih vodečo navzgor... in že ni mislila na nič drugega, že je vso njeno dušo prevzela samo ta nova misel.
Dolgo je molčala in nepremično sedela. In poleg nje je sedela Lili, roke sklenjene nad koleni, glavo sklonjeno; od časa do časa je pogledala mater izza svojih dolgih trepalnic, ker čuden se ji je zdel ta nenavadni molk.
Končno je izpregovorila Cur-
rita: da jo je ugnala s svojo že- zavodu in da preloži potovanje, Jokala je in se smejala obenem
Ijo njena ljubka golobičica. da pa je vse to resna in zelo važna stvar, da je treba vse premisliti, počasi premisliti, in se ne pre-
ter da bo govorila s patrom Cifuentom...
Ko je Lili to slišala, je planila s stola, se vrgla materi v naročje
nagliti; da jo za sedaj še pusti v in ji obsipavala s poljubi lice.
Currito je to nekoliko ganilo in iztisnila je tri solzice iz oči. (Dalje prihodnjič)
Oglašajte v “Amer. Domovini"
— Experienced — ACCOUNTING MACHINE OPERATOR
Immediate openings. Salary open. Call Mr. Wehmeyer.
GIRL FRIDAY For our parts department, good figure aptitude. Immediate opening. Salary open. Call W. Reich.
CLERICAL, KEY PUNCH OPERATOR
Immediate Opening. Salary open. Call Mr. Gene Mueller. These positions tor our executive offices in Oak Brook.
ADS Anker Corporation 2021 Swift Dr. Oak Brook, 111.
60521	654-4540
(179)
FEMALE HELP
GIRL
FOR
GENERAL OFFICE WORK
Typing required. Hours 9 to 5. (Small pleasant 2 Girl Office) LOOP LOCATION
Call for Appointment 726-5284
(179)
HELP WANTED
GET INVOLVED IN A MEANINGFUL CAREER
“THE PLACE OF KINDNESS”
BETHESDA HOSPITAL
Has immediate professional opportunities for I	RN’S — LPN’S
No Shift Rotation
Excellent shift differential and starting salaries based on education and experience. New liberal employee benefits.
I fk	Call Personnel RO 1-6000, Ext. 203
2451 W. Howard Street	Chicago, III. 60645
An Equal Opportunity Employer	(180)
MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATERING
17330 Broadway	Maple Height«
Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolago vseh vrst perutnina.	Se priporočam«,:
ANDY HOČEVAR in SINOVI
Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912
OBILO OBISKOVALCEV — Gora Fuzi na Japonskem je izredno priljubljena in Japonci radi hodijo na njen vrh, četudi je ta 12J88 čevljev visok. Na sliki vidimo, kako se kar cela množica ljudi poletno nedeljo vzpenja na goro.

' -iA iusv-hc'?	■ VPAv«?:

NAROČITE S!
DNEVNIK
AMERIŠKO DOMOVINO

NAJVEČJJ
SLOVENSKI

DNEVNIK
NAROČAJTE
TISKOVINE PRI
AMERIŠKI DOMOVINI
IZ NEKDANJIH DNI — Tri jamb omiki so stvar že kar davne preteklosti, vendar jih je nekaj ostalo še kot spomin na nekdanjo dobo. Na sliki vidimo norveški jadrnici Christian Radick in Statsraad v tekmi 38 iz 11 dr žav ob obali južne Anglije pri Plymouthu.