192. številka Ljubljana, v četrtek 21 avgusta XVII. leto, 1884. Isbaja vsak dan nr«rr, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avBtrij 8k o-ogerske dežele sa vbo leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta A gld., po j»den mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez poailjanja na dom sa vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meseo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje ua dom računa bo sa 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., 6e se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „ Gledališka stolba". Upravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativne Btvari. Dr. Russ pa jezikovno vprašanje. To se mora priznati, daje dr. Russ jeden naj gibčnejših članov „zjedinjene levice". V pravem spoznanji, da stranka, ki hoče biti liberalna ne sme ostati zmirom na jednem in istem mestu, je državni poslanec dr. Russ že večkrat udri jo naprej in nekoliko nove zemlje odprl svojim liberalnim kolegom. Nesreča je le to, da se občinstvo že iz dalje zboji dr. Russovih novih idej. Nesrečo je imel poslanec za Karlove Vare s svojimi letošnjimi predlogi v državnem zboru, s svojimi principi za volilno reformo, o katerih izpregovorili smo nedavno in nesrečo ima s svojo novo knjižico, katera govori o „uravnavi jezikovnega vprašanja". Njegova »uravnava* je mrtvorojeno dete. Neso z njo zadovoljni Nemci, ne moremo jo odobravati Slovani. Predlog vseh predlogov dr. Russovih jo ta: „ Kdor hoče definitivno biti postavljen v državno službo, dokazati mora popolno znanje nemškega jezika b pismenimi izdelki pri zmožnih izpitih. Tedaj bi državni jezik bil: jezik državnih oblastev za notranjo službo in za njih vzajemno občevanje s samoupravnimi oblastvi in strankami, službeni jezik državnega zbora in najvišjih sodišč, slednjič jezik za avtentične besede državnih zakonov in naredeb osrednjih vlad". Na tej temeljni premisi je vsako pog&-janje za avstrijske Slovane nemogoče; stvar nemškega kot državnega jezika je itak Že dognana. Zato morejo le po nepotrebnem vzburiti duhove predlogi, kakeršne dr. Russ objavlja zlasti za češko deželo glede jezika v upravi, v sodstvu m v samoupravi. „Narodni Listi" poprijemajo jako krepko nemško liberalnega poslanca zavoljo načel in nasvetov, ki jih podaje v rečeni svoji knjigi. Pravijo, da so taki predlogi gola provokacija in da je infamen, kdor misli, da se bode češki narod Btrinjal z dr. Russovimi monstroznimi predlogi, kakeršnih bi si komaj Angleži predrznili ponuditi Culukafrom v Afriki ali Botokudom v Indiji. Mladočesk« glasnik nadalje dokaže, da bi bila brez potrebe dva oddelka pri nauiestoištvu in pri višjem sodišči, če ima i a oba biti nemščina notranji občevalui jezik, in nadaljuje tako-le: „Dasiravno ao stvari dandanes tako, da ima nemSki jezik mnogo sredstev n« škodo če-fičini, vender bi Čehi s predlogi dr. Russovimi bili mnogotero na slabšem. Njih nasledek bi bil, da bi češki jezik pahnen bil iz tretjine češke dežele iu da bi slabotna jednakopravnost po tem bila omejena v drugi dve tretjini. Z njimi bi bil prvi korak storjen za delitev dežele po narodnosti v dve ozemlji, kateri bi zvezani bili le s personalno unijo namestnika in načelnika višjemu deželnemu sodišču. Slednjič dovedli bi čleu XIX. osnovnega državnega zakona „ad absurdum", ker on govori o pravicah posamičnih državljanov, a ne o pravicah občin in okrajev. Po dr. Russovih predlogih bi velik del Čehov prišel ob pravico, z vsemi oblastvi v Češki občevati s češkim jezikom. S Češkega stališča se o dr. Russovih predlogih kratko malo govoriti ne da. Sicer čehi, opirajoči se na žive jezikovne zakone, od zjedinjene levice in njenih članov ne zahtevajo nobenega skrivnega leka za svoje narodne bolečine, jedino, kar od te stranke zahtevajo, je to, da Čehe v miru pušča; dokler pa zjedinjeno levico trese nemško-narodna mrzlica, tako dolgo se z njo govoriti ne more.' — Že ta odgovor k dr. Russovim propozicijam kaže, da avstrijski Slovani pri najboljši volji ne moremo podpirati takih jezikovnih rešd. Dijaška veselica v Sevnici. Mladina — naš upi Težko je pri srci bojevniku, ko nastopa v boji za narodne pravice, videč se popolnem osamljenega; krepka beseda gre mu nerada iz ust. A kako gorko mu je srce, kako n&ndušeno itipi mu iz tttt beseda za pravice narodne, ko zre za saboj uebrojno za stopnikov, ko ima zavest, da bodo vsi ti hodili po njegovem polu, da je b tem osigurana naroda bodočnost. Da se našemu narodu ni treba bati propasti, kaže pač tudi veselica, katero so priredili z mladeniškim ognjem slovenski dijaci v Sevnici, kajti ljubezen do domovine prosvitala je v Sevniški veselici sko/i vsako dejanje. Nekaj dijakov prišlo je v Sevnico že v četrtek, kjer so jim gostoljubni SevniČani dali 1 rez plačno stanovanje. Tudi v petek 15. t. m. na dan veselice prišlo jih je nekaj dopoludne. Glavni vlak, s katerim se je imela pripeljati večina gostov, prišel je ob 1 Vi popoludne. Dijaci, kar jih že bilo v Sev n'ci, podali bo se torej ob 1. na kolodvor. Ko so gostje izstopili, pozdravil jih je Sevniški župan gosp. Ver še c z nado, da se bodo čutili v Sevnici svojimi mej svojimi in jim zaklical: „dobro došli" v imenu Sevniškega trga. Glasni živio-klici spremljali so pozdrav g. župana. Pevci zapeli so na to „Naprej zastava Slave" in „Slovenec sem", na kar so se podali mej glasnimi živio-klici deloma peš v trg. Pred ubodom v trg stal je veličasten slavolok z napisom: „Pozdravlja vas Sevnica." Tu zbirali so se zopet dijaci in gostje, ustopili so v vrsto po trije in trije. Pevci zapeli so „U boj" in mej petjem korakali so prišleci v prijazni trg. Raz oken pa so nežne ročice ljubeznivih SevniŠkih gospic obsipale dijake b šopki. Prišedši do prostorov, kjer se je imela vršiti veselica, razšli so se dijaki v trg, na katerega je ljubeznivi Jupiter Pluvius lil neprestano solze. Ob 8. uri na večer pričela bo je veselica. Nad uhodom v dvorano, do katere so bile stopnice okrašene z balončki, zelenjem in narodnimi trobo.i-nicami, bliščal je transparent: Ptica brez perut je mertva stvar, Kaj meni svet brez petja mar. Dvorana sama bila je okinčaua s cesarskimi zastavami in narodnimi trobojnicami. Nad odrom pa je zopet visel transparent: Vsklik naj so razlega mirno: Bog živi vse Slovanatvo širno. Ko je odbila 8. mu, bila je dvorana do zadnjega kotička polna. Mej odličnimi gosti opazili smo g. A- Bezenška iz Sofije, g. poslanca Naber-goja in predsednika akad. društva „Triglava" v Gradci g. Fona itd. Po piimernem, z glasnim ododravanjem vzpre-jetem nagovoru g. Župana Veri ena stopil je na oder dijaški zbor ter /apel „Dijaško" z izbornim uspehom Druga točka bil je „Slavoostui govor", ker je odmenjeni g. govornik nenadoma zbolel, njegov namestnik pa izostal, govoril je „ex abrupto" Ljubljanski abiturijent g. F. G—n. Naglaševal je, da le ljubezen do domovine porodila je to veselico, da le ljubezen do domovine je privodila toliko gostov od raznih krajev širne Slovenije. Na tej veselici naj v jedinosti vzplameni ogenj mladeniških Brc, ter naj plamti tudi potem, ko bo korakal vsak sam skozi živenje. Jusno naj plamti ta ogenj domovinske ljubezni ter vodi naše ljudstvo do sreče, njegov žar naj otemni škodoželjne oči slovenskih sovražnikov. Nesreča teži razkosani slov. narod, v jedinosti, z združenimi močmi mogoče bo jo odvrniti, ter domovini mili dati jasnejših dnij. Izborno sestavljen govor, sonoren glas gosp. govornika in goreča ljubezen do domovine ki je dihala iz vsake njegove besede vzbud»li so glasne živio-klice in burno ploskanje. Na to sledilo je petje, ki se je izvršilo v popolno zadovoljnost poslušalcev. LISTEK. Tri dni ob gorenjej Savinji. (Spisal Josip Levlčnik.) XIII. (Dah>.) Samo dve priložnosti zamorati pouzročiti, da tudi tem drugače tako mirnim ljudem kri zavre, ob ženitnini in ob nlepi nedelji." Še tako resen in pameten možak bode na gostiji tako zidane volje, kakeršne skoro ni pričakovati od njegove mrzle krvi. Ob „lepi nedelji" (cerkveno žegnanje) pa, tedaj se 8e celo suče po plesišči in „raja", da se z vsemi vogli trese koliba. Ko bi tudi celo leto poprej ne dal za vino, ta dan si ga privošči, kolikor ga tudi nositi zamore. Takov je toraj Solčavan, prototip savinjskega gorjanca, okoren in počasen, ali miren, redkobeseden, pošten in pobožen. Skoro neverjetno, ali istina, da je ta miroljubni rod bil že obdolžen ustaje, da je po Solčavi vojaški boben pel, da je ta tiha planinska vas okusila težave vojaške fuvazije. V prejšnih časih namreč v Solčavi ni bilo tako tiho in mirno, kakor sedaj. Ta skriti in od narave tako dobro zavarovani kot bil je v prošlih časih nekakov ,.usil" begunom, koje bo zaradi vojaščine lovili iu Bolčavski kmetje so tu pa tam take ljudi tudi v službo jemali, ker bo, mislili, da tako ravnanje ni nobena krivica. Bilo je v časih teh begunov toliko v Solčavi, da si tudi močne trope lovcev in biričev noso upale sem, kajti beguni so jih zapodili takoj nazaj. Ne da se tajiti, da je mej temi beguni bilo morda nekaj inalovrednih elementov, koji neso delali čaBti solčavskej gostoljubnosti. Taki ljudje so tudi bili isti, ki bo — menda 1. 1853. dva žandarja iz „Železne kaplje", ki sta bila na potu v Solčavo, otepli, tako da je baje jeden umrl. Hitro pa se je ta gogodek razglasil kot »punt", vojakov je došlo v Solčavo, da se je vse trlo, in kako da so se ti tukaj obnašali, od tega so Še do sedaj obranili sledovi v stanovanji tukajšnjega gostoljubnega župnika J. Janča. Mnogo mnogo nedolžnih gnali so vklenjenih v Gornjigrad, kjer so imeli neki ječe s temi nesrečniki že prenapolnjene. Seveda so vojaki, ko se je razvidela ničevost prejšnjega vpitja, kmalu zopet odšli ali nesrečni dogodek se je predobro v spominu prebivalcev ohranil, še celo v pesni, koja tudi tukaj priobčim, kakor nam jo je stari Solčavan v krčmi pripovedoval, le žal, da sam ni znal cele. Žolcpaharji, kaj ste storili, Gor na planini žandarje ste ubili, Će zvižn so to, Gorje ga vam bo! Patrolo ao so skupaj že zbrale V Žolcpah so šlo, vse lumpe pobrale So jih polovilo Trdo vklenilo Gnalo jih v Gornji grad Bod star ali mlad ! Potem nastopil je Ljubljanski gimnazijec g. R. H—d. ter deklamoval Gregorčičevo: ,V pepelnični noči". Lep glas in deklamatorski njegov talent spoznalo je občinstvo in ga pozdravilo z živio-klici in ploskanjem. Po dovrJeni deklamaciji stopil je na oder Ljubljanski učiteljski pripravnik gosp. F. P—k. S srebrnim svojim glasom in z vidnim občutkom pel je tako dovršeno samospev: nOblaku, da se nesmo mogli načuditi. Ž -1 je pa za svoja izborno petje tudi zasluzeno odobravanje. Za tem vrstilo se je zopet \» tje, ki se je izvršilo vse z izvrstnim uspehom. Posebno dopadal je zbor: nHrvatieama, v katerem se je odliko val Tržaški abiturijent g. De F—i Po dovršenem programu začel se je ples, pri krterem je svirala godba gasilcev iz Zagreba večinoma slovanske komade. Trajal je do štirih v jutro. Plesalo bi se bilo še dalje, ker ljubeznive gospodične Sevuiške, ki so pohodile veselico nepričakovano mnogobrojno, kakor tudi dijaki vidno neso bili nikakor utrujeni. A godba morala je odriniti domov in ples moral se je končati na žalost mlademu svetu. Obnašanje dijakov bilo je po vsem dostojno da je neki celo glasoviti Ausserer se izrazil povoljno o veselici in o solidnem obnašanji mladeži slovenske. Tako se je izvršila 13. dun t. m. veselica v Sevnici z dobnra uspehom. Važen je ta dan v zgodovini slovenskega dijaštva, važen posebno za gospode abiturijente letošnjega leta, ki so aranžirali to o h r e s 1 □ v o ii s k o dijaško veselico. Slava jim! Važen pa bodi ta dan tudi za dijake iu abiturijente prihodnjih let, da bo seme, ki se je zasejalo letos kalilo iu pognalo cvet vsako leto, da bomo imeli vsako leto občeslovensko dijaško veselico v prid narodu mišetnu! Došli so naslednji telegrami: Celje. — Trikratni živio in slava naroduim dijakom kličejo Celjske Slovenke. Postojiua. — V Postojiui zbrani Slovenci kličemo sloveuskej mladini, nadobudnemu naraščaju, gromovit živio! Kjer srce naše je mladine, tam bodočnost domoviue! Dr. Zamik, dr. Pitamic, dr. Roje, Iv. Hribar, Železnikar, Trstenjak, Ž n i d a r š i č, Kavčič, bratje Lavrenčič. Holoubkun. — Ker mi ni mogoče, se udeležiti Vaše vesel ce, želim Vam tem potom najboljšega uspeha, zlasti pa, da bi mati bila vsakoletnim veselicam v prid sloveuski narodnosti! Lego. Ljubljana. — Zbranim slovenskim dijakom slava! Naj vsak od vas celo življenje ostane, kar danes navdušeno prilega: Zvest sin slovenskega naroda ! D r. V o š u j a k. Ljubljana. — Slovanska mladež, up naše bodočnosti, pozdravijeua bodi tisočkrat! Ostani vedno zvesta svojemu narodu iu nikdar ne kreni uiti za las s pota, katerega hodiš Danes prisezi zvestobo svojemu narodu na veke in trdno se ga okleni in brani pri vsakej priliki pouosno njega svetinje. Iz sokolskih naših neoiuabljivih prs doni naj ti k de našnjemu sestanku slava ! Bog blagoslovi tvoja pota in pospeši idejo skupnega Slovaustva, živela slovanska vzajemnost! Na zdravje! Ljubljanski „Sokol". Žolcpahar glej dost' mas soldatov. In imaš Cičev in tudi Hrvatov Če pride žandar — Glavo si var', On' ma več pravic Ko Žolcpahar petič. Žolcpnharji zares ste bogati, Zdaj bodo šli tolarji ino tud zlati, Papir tud velja, Kdor ga kaj 'ma Soldat ga za drobno Dnarce ven da! Videti je že iz penni, da ni navstala v Solčavi in tudi je ista izvan Solčave bolj znana kakor pa tukaj, — — — Okolici primerno, je Solčava prava pravcata planinska vas. Nekaj hiš je lesenih, vse pa so krite s skodljami, ko drugače krite strehe bi veter kmalu razrušil, vsakako pa je Solčava za vsacega, kdor ima čut za planinske lepote, po svojej legi in po svojih prebivalcih zelo zanimiv kraj. i,I»ulje prib.) Ljubljana. — Širiti narodno zavest, delati složno povsod za napredek in povzdigo Slovenstva, mora biti naše L,as!o Živela slovenska mladež ! Dr. B1 e i w e i s, prvosednik Čitalnice Ljubljanske. Maribor. — Nadepolni slovenski učeči se mladini, zbrani v Sevnici: Srčen pozdrav in živela! Ostanimo zvesti domovini in uzorom v srečnih pa tudi v bridkih urah. Bodočnost je naša! Stanovitni bodo zmagali in zmage slavo uživali. Ne udajmo ho l Ca gran. Sv. Pavi v Savinjski dolini. — Zbranim narodnim dijakom: srčen pozdrav! Šentpavelski Slovenci. Ajdovščina. — Če Bog da, ne več upijo-čim v puščavi, ampak zdravo seme sejočim mej cel narod, kličemo: slava! V duhu z Vamil Ajdovski dijaki. Celje. — Domovina mili kraj, Bod' vesela ti sedaj, Ker razvija se mladost, Pod načelstvoin vrlih mož! Pevci Celjske Čitalnice. Brežice. — Slava našej vseslovenske j vzajemnosti napredujoče) mladini, kličejo odsotni Slovenci Brežiški. Slatina. —Častitka nadejnemu dijaStvu, da se razvija na čast znanosti in korist domovini Sloveniji, da se iste zjedinjeuje naskorem zvrši. Raič, Urban ec. Šmarje pri Jelšanah. — Vsem zbranim dijakom in navzočnim rodoljubom zakliče trikratni živiol Šmarijski dijaški klub. Mengeš. — Na potu h Gregorčiču zbranim gostom in dijakom trikratni živio! Blaž, Konečnik, Mozirska dijaka. Ž a v e c. — Živela složnost mej slovenskimi dijaki, diki naše bodočnosti, prihodnjim neustrašlji-vim boriteljem za narodno pravo in prosveto! Gromoviti na zdar ! Narodni Žavčani. Borovnica. — Nadobudni naU mladeži, da nam ostane vsikdar značajna, kličemo srčen: Na zdar! Danilo in Ivan Maj ar on, Franjo P a p 1 e r. Radovljica. —Bratski Vam pozdravi Živel naš narod iu njega zvesti sinovi 1 Krinar, Cvim, Olifčič. Trst. — Miloj slovenskoj mladeži, zalogu naše skupne bolje budučnosti, kliče srdačan živila ! Mandič. Mozirje. — Koder razlega se potfe, Sreča obseva ves kraj, Radosti klije tam cvetje, Zemlja prevstvori se v raj! Sigi. Trst. — Pesmom za dom, pesmom budimo mili narod. Pesma naj bude orožje proti našim sovrnžnikom, pesmom v boj in smrt za narodne pravice! Pevci delavskega društva v Trstu. Zagreb. — Ostanite zvesti politiki srca svojega! Živeli slovenski dijaki! kličejo Zagrebški Slovenci. Trst. — Slovenci z Adrije pozdravljajo svojo milo mladino, katerej naj ostane denašnji dan v večnem spominu! Tržaški Slovenci. Dunaj. — Živela sloga mej slovenskimi dijaki 1 Združeni kakor danes, delujte v bodočnosti za narod, krepko, odločno, navdušeno. Pereat mlačnost in prožnost! „Slovenija" na Dunaj i. Mozirje. — Zadržani se veselice udeležiti, kličemo: Živela Slovenija, živeli zbrani dijaki, živeli bratje Slovenci! Za Mozirske dijake: Ivan Lipold. Trst. — Ženski oddelek delavskega podpornega društva v Trstu pozdravlja slovensko mladino in kliče jej gromoviti: živela! Trst. — Sokolite in krepite se vzajemno, mili bratje, da bodete zmiraj pripravljeni skotiti v boj za svete naše pravice. Živela slovenska mladina! kliče odbor delavskega podpornega društva v Trstu. Dunaj. — Prodiraj, dijak slovenski, zginulo bo nemčurstvo! Layos et Kranjski. Slovenji Gradec. — Vseslovenski dijaški veselici kličemo: Živio! SI. Graški slovenski dijaki in domoljubi. Atteueder, Burle, Ver dni k, Kristan. Tr-t. — Tesno objemite /uanost, dragi dijaci, ogibajte se zdaj še politike, mnogo uspeha in zabave vam želi Ž vab. Trst. — V duhu 2 Vami, mladi sokolovi, kli-čeva vam in našemu prvaku Nabergoju nivdušeno: živeli: Žitko, Toati. Politični razgled. \oh volitvah na Štajerskem je izvoljenih v kmetskih obrinah 11 nemških konservativcev, 8 Slovencev, 2 liberalca iu dva kandidata bauernvereinoveev katera se tudi morata prištevati liberalcem. Nemški konservativci so izgubili dva sedeža, pa tudi liberalci ne morejo biti zmage prav veseli, kajti pridobili so res dva mandata, pa ne pod liberalnim programom, ampak pod krinko k 110 1 k h prijateljev. To dovolj jasno kaže, da liberalne ideje nič več ne zadovoliujejo nemških kmetov. Ko bode pa ljudstvo spoaialo, d:» baue.nver-einerji neso nič družeča, kakor liberalci, samo da nosijo drugo ime, zgubili bodo vse zaupanje. Da so tudi na Koroškem in Štajerskem Slovenci povsod kolikor toliko pridob li, v poslednjej deželi se je namreč število glasov, katere so dobili n.^ši poslanci, povekšalo, nemški konservativci pa v obeh deželeb. nekaj zgubili, da si je vlada njim bolj naklonjena, nego nam, to kaže, da je narodnostna ideja silii'jš 11 od konservatizm*. Zato se bode zrni* rom treba na njo ozirati, ako se bo hotelo našemu parlamentarnemu življenju dati kaj živahnosti in veljave. Tabori, na katerih se bode posvetovalo, kako se ubraniti ponemčevanju nemškega schulvereina, se ne zbirajo samo na Češkem, temveč tudi na TI<»-ravikcm. V nedeljo bode tak tabor v Kduigs-feldu pri Brnu. Program temu taboru bode: 1. Kaj je stonti, da se naši otroci obvarujeio preteke germanizacije? 2 Kaj je namen nemškega schulvereina? 3. Kvičale zakon. Na tabor pride tudi državni poslanec dr. Gregr. Zdaj, ko so se začeli naši severni bratje tako gibati proti nemškemu schulvereinu, treba je tudi, da mi ne držimo rok križem, temveč tudi vse storimo, da se otresemo te škodljive kuge. Zato je v prvi vrsti poklican kranjski deželni zbor. Nekateri člani sedanje veČine kranjskega deželnega zbora so pred nekaterimi leti stavili zaradi pouem-čevanja po šolah interpelacijo na deželnega predsednika. Tembolj je treba, da sedaj, ko so v večini, store vse potrebne korake, da se temu ponemčevanju konec stori. To tem ložje btore, ker je vlada njim prijazna. Ako pa tega ne store, utegnil bi kdo misliti, da jim nikdar ni nič bilo za stvar, temveč samo za večino v deželnem zboru in za vladino milost. Zato, zastopniki slovenskega naroda, pokažite sedaj, da ste res narodnjaki. llrvtttslil ban, grof Khiv n Hedervarv podal se je v Pes 10. Najbrž se bode z ogersko vlado dogovarjal zaradi bodočih volitev v deželni zbor, in morda poročal o svojem potovanji po Krajini. Vitanje države. Rimski dopisnik francoskega časopisa „Journal de Debate", Montf-rrier je nedavno potoval po Balkanu. Mudil se je tudi v Belemgradu in imel tudi pogovor s srbshim kraljem. Kralj je rekel, da se je pred Beio.inskim mirom vedno ravnal po volji zbornice, ker še Srbija ni bila popolnem nezavisna. Berolinski dogovor je sankcijoniral našo nezavisnost, zuto pa mora on gledati, da se ohrani. Srbija mora razviti naravna bogastva, in kraljeva naloga je skrbeti, da se širi po deželi civilizacija. Nemčija in Avstrija vedno gledati na to, da se obdrži Berolinski dogovor, zato pa mora Srbija s tema dvema državama ostati v prijateljstvu Novejša poročila javljajo, da so kitajski po obJaščeuci res ostavili Shanghai in pretrgali direktne obravnave s Francijo. Ker so se v v svojem poročilu na cesarico izrekli proti francoskim zahtevam, je pričakovati, da se vojna začne. Nekaj časa se bode najbrž še vleklo brez boja, a ne dolgo. Kitajska vlada sedaj še či,ka, da bodo vlasti odgovorile na okrožnico, ki se jim je dopo-slala, v katerej se pritožuje proti francoskemu postopanju. Mej konservativci v Nemčiji nastal je nek razpor, ki utegne tej stranki precej škodovati pri bodočih volitvah v državni zbor. Dosedanji vodja konservativcev M:nn>gerode neki noče zaradi tega vsprejeti nikakega mandata za državni zbor. Za njegovega naslednika se imenuje pl. Koller. A ta je pruski uradnik, in zato mnogi konservativci ne marajo za njegovo, vodstvo kajti preveč bode zavisen od vlade. Vodja vsakej stranki bodi popolnem ne-zavisen mož. To je posebno potreba v onih državah, kjer vlada radu krati pravice narodnih zastopov. Na Špaiifskem so več provincij kobilice kar pokrile in napravile so več milijonov Škode, kajti vse so požrle. Škoda znaša neki 50 milijonov frankov. Tursko poštno vodstvo se dogovarja z vod-1 stvom orijentalnih železnic, da se osnuje vsakodnevna poštna zveza čez Tatar-Bazardčik po poštnih tata-rih do Niša. PoAtno vodstvo misli, da bode posta po tem potu prišla isti čas kakor če« Varno. Pri tem seveda prezira velike težave po zimi. Dopisi. Izpod Snežnika na Notranjskem 19. avgusta. [Izv. dop.] (Ilustracija k notranj-Bkej „Izjavi"). „Sapo zaprli —!* Stritar. Kdo? komu? No, podpisi Notranjcev v zadnji izjavi „ubogim muezzinom pojemajočega radika-li/.ma". To je veselje v rodu Beniaminovem! Roma locuta est — „mirno pričakujemo voliluega dne (pardon, „volilni dan") in razsodbe njegove"■ — Počasi, le počasi! Ni vse zlato, kar se sveti — v tem slučaji še svinec ni. Izjava je prišla iz Cerkniške fabrike gospoda Obreze. Čemu ravno od njega, ne treba ti biti tolikanj „bribtne glave", da bi to razumi). Saj se ve, nkam pes taco moli \ da se poslužujem narodne prislovice. Ja, lep grojzdek bi bil, mikavo in vabljivo ti skomine dela, ali — malo kisle so še jagode in previsoko je vzrastel na trti, — in pa ta zlodjeva nekdaj dana beseda — ne kandidovati. Po tihem toraj! čki se posreči pridobiti dovolj imen — ondaj Btopim v javnost. Pa naj bo že ta izjava izrodek katerega koli veleuma, kar sem prav za prav povedati hotel, je — genesis podpisov v odstavku: Lož, Staritrg in okolica. Najprvo naj povem, da je i z mej onih 29 podpisanih imen samo 5, reci pet tacib, katerih nositelji imajo volilno pravico v skupini kmečkih občin mesta Loža. Volilcev pa je vseh vkupe nad 3001 Kako se smejo toraj iz podpisov tako samosvestni sklepi delati za bodočo volitev? Zikaj se gOHp. Obredu pobočnik ni trudil dobiti več imeu volilcev, ki so jedino odločujoči? Da, treba je peska v oči! — In dalje: pri OBtt.lih 24 imenih zabeležiti je treba 4 c. kr. uradnike okrajue sodnije in davkarije Ložke; zato pa je bila „Izjava" — ordre de b*taille. Vsi drugi so L ozki posestniki. Ali ne, oeso vsi posestniki; čujte, mej te so uvršteni tudi »narejeni posestniki1' in — mladoleten realen učenec (se ve, tudi kot „posestnik"). In sedaj se trobi v svet o impozantne) manifestaciji toliko in toliko najodličnejših notranjskih veljakov. Bežite, bežite, no delajte se bolj smešnih, kukor ste. — Pa to še ni vse. Krivico bi delali podpisanim posestnikom, ko bi njim zaradi podpisa predbacivali le najmanjšo krivdo. Pomen in važnost podpisov spoznali boste" v pravi luči še le, ako Vam povem, kako so se ti podpisi dobivali. Stvar je le treba videti od blizu. V Loži je hodil občinski sluga okrog rekoč: tukaj je nekaj za podpisati. Ubogemu posestniku, na katerega je naletel, sb še saujalo ni, kaj da podpiše, misleč, da je to kaka navadna obči uska zadeva. Da, navadno se je celo Barao obratno stran „Izjave*4 ponujala v podpis, tako da „glave" podpisovalci še čitali neso. Sluga pa je razkladal, Češ, zaupnico hočemo dati B podpisi gosp. deželnemu predsedniku, ker je nekdo jako čez njega pisal. In nek volilen mož naš, ki je imel „Izjavo" v rokah, a samo ob sebi umljivo je ni podpisal, trdi celo, da zgornjega odstavka v originalu — ni bilo, ali daje bila vsaj stilizacija drugačna. In mari mislite, da je kdo rit al oni članek „Slovanov" ? Ako hočem biti popolnoma vesten in natančen, rečem, da so k večjemu trije ga čitali in tudi samo trije — na pol vedeli, za kaj se gre; vsem drugim je vsa roč popolnoma španska vas. Da, mnogo je mej njimi tacib, ki bi v brezmejni naivnosti svoji podp'sali celo svojo smrtno obsodbo, ko bi jim jo občinski sluga prinesel v podpis, pa še izmej onih treh moram izvzeti Starotrš-kega župana. Kajti neverjetno je, da bi bil kdo tako malo dosledeu, da bi zdaj govoril: nako bom šel jaz volit, volil bom samo dr. Zamika", zdaj pa s prepričanjem podpisal ovo „Izjavo." Jaz naravnost trdim, da tudi on ni vedel, kaj jo podpisal in ta nevednost ga opravičuje. Le spomni naj bo StarotrŠki apostel Šuklje-jevega evangelija, kako mu je odličen narodnjak, posestnik in trgovec v obraz povedal: „g. kaplan, jaz ne vera, kaj sem podpisal, dobil sem polo v roko na nedeljo, ko sem imel največ dela v svoji štacuai." Njega ste premotili, Vi kovarji, in sedaj mislite, da bo on kot volilen mož volil v smislu Vaše jedinozveličavne narodnosti. A le mirno spite, on ni privrženec kimajočega Vašega klečeplazstva. Jednako se je izrazil, da ni vedel, kaj se mu je dalo v podpis, nek drug narodnjak, a molčim o njem, zaradi odvisnosti njegove, ker utegnil bi ga kompromitovati. Jednako je rekel g. K. trgovec v L., enako njegov sin. — In ako ste pre-hvatiti znali zavedne može uporabljajoči nečuvene zanjke in zvijače, ali naj govorim še kaj o — suhem lesu? Saj veste sami, kako malo se briga kmet sploh za politiko. Kako lahko je to njegovo ne-brižnost zlorabiti! Pa vprašam še prav pohlevno: kaj pa, mari bi tudi tako zmagonosno bobnali na to „impozantno manifestacijo", ko bi se bili zabeleželi tudi vsi tisti možje — in ni jih malo — ki niso hoteli podpisati „Izjave" dobro vedoči, za kaj se gre? Da gospod Janez: „teke neumnosti ne podpišem", tako si moral slišati od nekega druzega naših volilnih mož. Se ve, to pa neso „najboljši rodoljubi" po Benjaminovem mnenji. „Najboljši rodoljub" Vam je le tisti, ki brezpogojno trobi v rog „gorenjih deset-tisoč." Ali vendar boste dobili še podpisov tudi iz našega kraja. Naš g. kaplan je kakor pridna buče-lica od hiše do hiše Vam hodi, prosi, prigovarja, Bili in — pesek meče v oči. To se razume, da je njemu jako lahka naloga pri prostem kmetu, saj ga priporoča nimbus kolarjev In zakriva imuniteta dopetnega talarja. Bog me, to so vam sredstva par excellence! Ali na volilne može naše je njegov upljiv reduciran na jako nizek minimum. Kar bo podpisov ulovil še, — desetkrat menj ne bodo piškavega oreha vredni. Zahrbtna prekinjenost toraj, tihotapsko zasledovanje pripravnega trenotka pri naših posestnikih in pa — stola, to vam je pripomoglo do famozne „Izjave", do triutnfa; a le-ta je le navidezen i ginljiv kakor pene, 5e mu le količkaj obisti pretiplješ. Naj volitev izpade ž-% kakor hoče, mi smo si v svesti, j da smo se vsaj s poštenim orožjem borili J za svoje prepričanje. Fakta govore! Iz Loža 20. avgusta. [Ijv. dop.] (V po- i jasnilo notranjske izjave.) Mej podpisi v ■ odstavku Lož, Stari trg in okolica čita se ■ tudi moje ime in ime mojega očeta. Podpisala sva i se res oba, a podpisa sta neveljavna, ker podpisala j sva vse kaj druzega. Da se rafinirani način zvi-' jačnega lovenja podpisov spozna, naj povem, da niti moj oče niti jaz — iu z nama še marsikdo — ni videl in ne čitul besed one izjave. Občinski sluga pripovedoval nam je le, da bomo s svojimi podpisi i duli zaupanje g. dež. predsedniku — in to sva pripravljena vedno storiti. A protestovati tpa morava proti zvijačnemu prikriva uju zadnjega stavka „izja\e" tikajočega se bodočih volitev. Tega ne bi bila nikdar podpisala. Protestovati pa morava tudi proti temu, da so se samovoljno upisovali mej posestuike taki, ki neso posestniki in to sta Viktor Kovač in Ant. Tomšič. Da se nas je vprašalo za mnenje o bodoči vo-litvi, podpisala bi bila midva iu tudi še marsikdo drugi — vse kaj druzega. To v pojasnilo l Viktor Kovač. FranKovač, posestnik in trgovec. Iz Postojiiie 19. avgusta. [Izv. dop.] Čudne, prav čudne reči se godijo sedaj pri nas v Postojini. V nedeljo pri shodu volilnih mož na v stal je tak škandal, kakor ga zamore le častiti gospod dr. J. Sterbenec s svojo oduruostjo provocirati. — Vele-Bpoštovani gospod A. Obreza pa se je doma v posteljo zaril in skrival, ker se je bal, da bi moral pri od njega sklicanem shodu svoj program, — katerega mu je, mimogrede rečeno, nek drugi gospod akomponiral, ali pa vsaj iz nemščine prestavil, — v slovenskem jeziku (o joj!) sam predavati. — Pa o tem shodu poročati Vam nesem bil namenjen ; vsaj sem preverjen, da imate Že obširnih poročil. — Drugi, še malo interesantueji škandal (a la Sukl]e) je povod k temu dopisu; — in videli bodete, gospod urednik, kake razpore že in kje gospod čezvseučeui profesor Šukljo dela. — Naša Čitalnica obstoji že od leta 1868 iu ima tudi še od tega leta za društvo veljavna društvena pravila. — V §. 15. teh društvenih pravil nahaja se mej drugim tudi stavek: „„Razun tega se ima na nadpolovično zahtevauje odbornikov ali 10 društve-nikov nuj dalje v 14 dueh po izročeni pismeni želji sklicati občni zbor.uM — Sedaj smo pri škandalu. — Ne 10, ampak 21 društvenikov je podpisalo željo, da bi se sklical izvanredni občni zbor. — Gospod dr. M. Razpet, društveni predsednik, — ki je Čitalnični ustanovnik, ki je torej sam pomagal kovati društvena pravila, — pa se brani sklicati zahtevani izredni občni zbor, in so roti in pri-mojduša, da, dokler je predsednik, tega izrednega občnega zbora ne bode sklical. — In zakaj ga neče sklicati? — Ta gospod predsednik je c. kr. okrajni zdravnik, in kot ckr.-mn je najbrže od kake strani priiel migljaj, da nema sklicati zahtevanega občnega zbora; — 21 podpisanih društvenikov je namreč zahtevalo, naj se vsprejme v dnevn ired občnega zbora, ki se ima sklicati, točka zaradi izključenja nekega društvenikom zelo nepriljubljenega Ljubljauskega lista. — A ker se gospod predsednik, — katerega podpira morebiti Va društvenikov, — višjim osobam neče zameriti, neče tudi zahtevanega občnega zbora sklicati, k čemer je po društvenih pravilih zavezan. — Da je tedaj v našem društvu že razpor, je jasno, in da tako postopanje društvenega predsednika dru-štvenike še bolj razjari, je pa že čez vse jasno. — Gospod predsednik ! kot previden mož, boste pač iznašli, kaj Vam je storiti, če se po društvenih pravilih nečete ravnati! — Morala te cele historije pa je: „Najnovejšemu dnevniku je nevarno se zameriti, kajti nekateri čuvajo ga, kakor zenico v očesu. Še celo v privatuem društvu čuti se roka, ki ga Ščiti, kakor angelj varuh." — Iz Črnomlja 16. avgusta. [Izv. dop.] Čim je bilo moje zadnje pisanje v „Narodu", ugibalo se je že po celem mestu, kdo gi. je sestavil. Čul sem, da se je delala krivica več gospodom, kakor da bi navaden človek ue mogel na papir spraviti, kar misli. Čast gospodom, a jaz sem videl i toliko sveta, ko kateri iz njih; mislim, da i morem kako pametno ziniti. Zadnjič povedal sem, da se je naš trg nekaj olepšal, no mnogo bi bilo še storiti, čas bi bil, da bi se že posulo po njem, da bi se gnoiišča malo bolj v snagi imela, ker nam baš nesrečua kolera preti — a upajmo da bode vse to modro starešinstvo dobro napravilo, danes naj omenim jeduo bolj hudo bolest cele Belokrajine. Naš kraj je ubožen; skušen sem, da je po tacih deželah vedno dosti pijavic in lihvarov. Po deset od sto na leto težko še dobiš novcev, da, plačuje se nekaterim po forintu na teden od sto! Nekdaj bila je postava zoper take krvopije, čul sem, da seje zopet upeljala, ne znam, zakaj se ne uporablja. Pa kako, da revež vzame na lastuo voljo s takimi interesi ; a v sili mora, solza mu na oko pada, ko vidi, da ide v propast s svojo rodbino. H;al sem v Čitalnici po naših novinab, kako si drugodi, največ po Štajerskem ustanovljajo pobo-jilnice in hranilnice, ki potrebnim za malo korist pomorijo v njihovi bedi. V sosednem Kočevskem mestu imajo tudi že par let tako hranilnico, ki je posodila že mnogo v naš kraj. Jaz mislim, da ni dobro, da hodimo k Nemcem po novce, b tem rinejo še bolj in bolj v našo sredo; najpotrebneji denar dobil se bi i mej Dami, samo treba moža, ki bi vzel vse to v roko. Večkrat sem bral kolikim takim hranilnicam je kumoval gospod poslanec dr. Vošnjak; ne bi se li tudi dolenjski poslauci spomnili nato našo potrebo? Pomagati si moramo sami, kajti gospodska obeča samo bodisi šole bodisi ceste; a ko nas je parkrat pogledal inženir, pa spet mirna Belokrajina za nekaj let! Cesarski čiuovniki mesto da bi nas učili k dobremu, kalijo le mir mej nami, hodeči ustanovljat mej čiste Belokranjce nemške šole. Tako so baš, ukrepali zadnjo nedeljo z nekojimi radopivci na Maverlu, kako bi se bolj širila nemščina po naših krajih. Ne zuam, kako je stvar izpala, jaz ue hodim k takim nepotrebnim shodom. M slim, da bi bilo bolje, da se take združbe prepovejo pa da se naša gospoda, osobito i neko naše časopisje, mesto, da grdi naš rod, spominja bolj naše revščine ter nam pomore. I b tem za danes z Bogom! ■ z Toplic na Doleujskera 18. avgusta, j Izv. dop.] Cesarja rojstni god praznoval se je pri nas kaj slovesno. Predvečer bile bo nekatere hiše razsvetljene, sosebno lepo in okusno pa vojaška bolnišnica. Drugi dan bila je ob 9. uri slovesna sv. maša, katere udeležili so bo vojaki brambovci in šolska mladež. Ob peti uri popoludne bila je tombola na trgu, katere so se razun vojakov in bram-bovcev udeležili tudi častiti „gosp. gosti." Godba in Topliški pevci, kateri kaj izvrstno pojo, razveseljevali so uas v pozno noč. Vršilo se je vse v najlepšem redu. Omeniti je samo to, da bi g. Kula vic, kot aranžer tacih prijetnih veselic, ne jemal človeka, kateri sicer njemu godi za soaraužerja, da bi ne delal pri tacih veselicah nikakor, niti izjem, kakor su je pripetilo že pred dvema letoma pri brambovskem plesu. Takrat nekaterim damam ni dal nobenih ko-tilijonov, včeraj zopet pa nobenih kart za tombolo nekaterim udeležencem veselic. Opaža se tudi, da omenjeni mož rad slabo govori o druzih ljudeh, ki neso samo za to na svetu, da dobro jedo. Kopelji so letos zelo dobro obiskovane. Vse hiSe so napolnjene s tujci in marsikateri krajcar ostal bode tu, saj se pa naše Toplice tudi izredno zdravilne in kdor je bil le jedenkrat tu, jih ne more prebvaliti. Domače stvari. — (Z Dunaja) se nam poroča: O zgodovinarji Šukljeji in njegovem uredovanji najnovejšega dnevnika izrazil se je nedavno naučni minister zelo nepovoljno, ter ga nekomu stavil v svarilen vzgIed. — (Več Slovencev na Dunaj i) brzoja-vilo je čitavši brzojave v .Slov. Nar.u z dne 18. t. m. iz Postoj i ne g. Alojziju Lavrenčiču: „Gromoviti živio Vam in vsem neustrašenim bonlcem za odločno narodno idejo in dra. Zarnika. Pereat ■eznačajnost!u — (Državnega pravdnika namestnika g. Pajka), ki zastopa v pravdi proti anarhistom državno pravdništvo, napali so včeraj popoludne ob 3. uri, idočega v pisarno v novem porotnem poslopji, ntznani lopovi in lučeli nanj kameuje in kose opek. Prvi kamen zadel je g. Pajka na zgornje ustnice in to s tako Bilo, da je ustnico prebil. Drugi in tretji lučaj ga ni zadel, pač pa četrti in skoro pol strešne opeko priletelo mu je na klobuk, k sreči brez ikode. Gospod Pajk ni videl, kdo je lučal, tudi ne, je- L i padalo kamenje a kake strehe. A ker je bil krovec le na strehi takozvanoga „Transporthausa,u gosp. Pajk pa že oddaljen od te hiše in že preko stopnjic poslopja na Žabjaku, je mogoče, da je kak prijatelj zaprtih anarhistov hotel znositi se nad zaprtim anarhistom gotovo nepriljubljeno osobo go spoda državnega pravdnika namestnika Pajka. Policija izstraživa slučaj jako natančno in strogo. — (Zblaznel) je včeraj bivši hišni posestnik v Gradišči št. 40 in nekdaj posestnik mlina v Ihanu g. Karol Z..... Odpeljali so ga v blaznico na Studenci. — (V Tolminskem šolskem okraji) se jo ustanovilo „Tolminsko učiteljsko društvo" s sedežem v Tolminu. — Pravila je veleslavno Tržaško numestni-tvo potrdilo z odlokom dne 14. t. m. at. 11.844. Prvi občni zbor bode v Kobaridu dne 25. t m. — Program še pride. Pričakovati je obilne udeležbe od strani učiteljstva. — (V Toplice) na Dolenjskem došlo je do 15. avgusta t. 1. 911 gostov. Ta številka jasno kaže, da ta izvrstna kopelj napreduje in da ima še lepo bodočnost. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Mozirje 21. avgusta. Žolgar soglasno izvoljen. Celje 21. avgusta. Žolgar propal, ker so vladni uradniki zoper njega glasovali. Žolgar 291, Neckermann 410 glasov. Ptuj 21. avgusta. Vsled najhujše agitacije propal naš kandidat Kunstek z 265, proti Aussererju, ki je dobil 338 glasov. Tudi tu je bodočnost naša. Dfna'njej številki ^Slovenskega Naroda" je priložen cenik slavnoznane firme za cerkveno kiparstvo J. B. Purger v Grodnu na Tirolskem. □ a katerega posebno opozorujemo naše častite bralce. Titjcl: dne 20. avgusta. Pri Mlonn t Budio z Dunaja. — Weisskopf iz Linca. — Kraigher iz Postoj ine. Pri JHoliei : Weinlich z Dunaja. — Putzer iz Gradca. — Heide iz Prage. — Komouz iz Budimpešte. — Gottl iz Brna. Pri avstrijskem cesarji: Pitzhauzek iz Pulja. Mete«rologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometru v lulu. Temperatura Vetrovi Nebo Mo krina v tnui. bo m m 7. tj utraj 2. pop. 9. zvečer 73440 mm. 733 52 «. 734 52 u. + 136' C + 21-4-C + 17'4"C sl. svz. sl. zab. brezv. obl. obl. dež. 010 mm. dežja. Srednja temperatura -+- 17*5°, za 1-1° pod normalom dne 21 avgusta t 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna ren a......... Srebrna renta .... .... Zlata ren ....... 5°/, marčna renta........ Akcije narodne banke.......957 Kreditne akcije...... . London ........ . , Srebro ............ Napol............. C. kr. cekini........ Nemrike marke ..... ■1" ,. državne »redke iz I. 1854 250 gld Državne srećke iz 1. 1864. 100 gld 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. „ papirna renta 5°/„..... 5°/0 utajerske zemljišč. i> zlati zaat. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Rudolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . 120 „ Trammway-druit velj. 170 #ld. a. v. 80 gld. 85 kr 81 75 103 • 55 95 v 85 857 i — ■ 309 ■ 75 121 • 60 n 9 a 65'/. • n a n 75 f) f>9 A 50 ff 124 V 75 n 16"» 1 75 103 f 65 122 10 92 tf 30 n 89 ■ 15 n 105 g. — 115 r> 75 121 50 108 20 n 105 50 n 179 70 19 — n 108 50 n 214 50 Tour- in retour-listi. S I. dnem avgusta t. I. se bodo izdavali naslednji tour- in retour listi. Mej Trstom in 'S 1 Jadernl Postni 5^ ln brzovlaki (osobni) vlaki Postaj o _ _ _ > I. ! II. III. I. II. III. S -o razred V 1.78 1.32 088 1.60 1.9210.80 Tržičom...... 2 3.40 2.50 1.70 3 15 2.35 1.60 9 3.44 2.56 1.72 3.24 2.4411.62 Zagradom ..... 2 3.90 2 88 1.96 3.70 2.6511.80 Gradi ško-Zdravščino 2 — — _ 3 96 2.90 1.96 Kubbio-Savonjo . . . 2 — — — 4.20 3.15'2.10 Gorico...... 9 4.94 3.70 2.50 4.20 ."{.15 2.10 Korminom..... 9 6.02 4.48 4.70 3.50' 3.35 Sežano ...... 2 Divačo ...... 2 Post'Jino.....|i3 Rakekom.....8 Logatcem.....3 Borovnico.....3 Ljubljano.....||3 3.78 4-86 8. 0 9.22 10.28 11.681 2.82|1.90 3 62 2.46 6.30 4.20 6.84 4.64 7.64 5.16 8.68 5.8« 13.80 10.28 6.92 8.182.881.60 4.04 3.04 2.02 5.95 4.50 3.— 7.70 5.78 3.86 8.58 6.46 4.30| 9.78 7.3614.90 11.54 8.68 5.78 Matulj c-Opatijo Reko .... sestavljeni *) 10-281 7.76 5.18 11.16 8.34 5.60 9.16 6.94 4.60 10.06 !7.5e|5.02 *) Na progi Št. Peter-Reka in nazaj smejo se uporabljati samo osobni vlaki. Priporočam popolnem sveže Pražke svinjske gnjati (Schinken) (520-1) 4-OI IU it SI ISI \1 , prodajalco dellkato«, Selonburgove ulice h. it. 6. Gostilna za tujce, obstoječa iz jednonadstropne hiše, hlevov, mesnice, ledenice in gospodarskega poslopja, s 5 orali zemlje, prod« se po ceui. Posebno je pripravna za kakega gospoda penzijonista. — Vpraša se pri St. Ifcs/fetlotoro-v-UL, posestniku v trgu Vojniku pri « «-1 jI. (513—2) h Trsta v Novl-Jork naravnost. Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novl-Jork in vsprejemajo blago in potniko po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „Te-u.tors.Ia,"-, 3400 ton, v 1. dan septembra. „ nG-ermaniau, 4200 „ — —---— Kujuta za potnike 20O gold. — Vmesni krov BO golti. Potniki naj se obrnejo na T. TEBKUILE, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatru Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Flacher ** Compera, generalna agenta, v Reki. (48'>—15) Priporočilo. J. B. PURGER, Groeden, Tirole, Avstrija, priporoča se prečastiti duhovščini in čč. gg. cerkvenim predstojnikom v izdelovanj«* certail m domacib oltarjev kakor tudi tabernakljev vsakterega zloga ter ima naročnikom na ogled in izbero veliko število fotografij v velikej obliki. Izdeluje tudi križeva pota v reliefa m okvirom (vsakršnega zloga) in pa velike jaslice Eo vaakej meri in načrtu; posebno priporoča čč. du-ovščini večje cerkvene jaslice, katere so postavljajo na altarje in so prevlečene z najfinejšim prahom suknenih odstrižkov. — Proračune objavlja brezplačno, vernici- pa si izprosi načrte in temeljne obrise nazaj* ako se naročba ne more izvesti uli potrditi. Jamt-evaje za pristno, zloga primerno izvršitev priporoča se najtoplejc v prijazno naročevanje z odličnim spoštovanjem udani (519) J. B. Purger. Spričevalo. Veleoastiti gospod Purger! Iz Vašega slavnoznanega ateliera dobil sem te dni za mojo župnijsko cerkev Kritttuaov grob* ki s svojo đovr&enontjjo iu ilniui delom popolnem zadovoljuje. Jaz storim samo prijetno dolžnost, da Vašim religijoznim kiparskim delom izrekam brezpogojno priznanje ter jih p. n. tovarišem najtoplejšo priporočam. V Bovci na Primorskem, 81. januvarja 1884. Tariez 0-u.xxa.str, dekan in knezoškofljski pravi konsi-storijalui svetnik in častni kanonik. Zaradi opustitve prodajalnice 8 POPOLNA RAZPRODAJA! mr po jako znižanih cenah Ti/" DUNAJSKEM BAZARJI T./" Pripor ocevanj a vredno blago v bogatej izberi: Otročje igrače, usnjato in bronasto blago, albumi, kine, razne drobne stvari in več rečij za različne potrebe. (504-3) IOOOOOOOOOOOOOOOOOI Dr. Schmidt-ovi uspešni prilepki za kurja očesa uporabljajo se že mnogo desetletij kot brez bolečine in zanesljivo delujoče sredstvo v popolno odstranitev kurjih očes. Uspeh teh dr. Sehmidt-ovib prilep-kov za kurja očesa je skoro osupljiv, kajti po opetovanoj rabi teh prilepkov Be odpravi vsako kurje oko brez vsake operacije. Cena škatljici b 15 prilepki in z roženim dletcem za izdiranje kurjih očes 2« kr. a. v. IDr. Belir-ov živčni ekstrakt izdeluje se po zdravniškem predpisu iz lekamkih zelišč ter ho že dolgo vrsto let obnušsi kot izvrstno sredstvo proti živčn:m boleznim, kakor proti bolečinam na živcih, migreni, ischiudi, bolečinam v križi in hrbtnem mozgu, božjasti, otrpneiiju, (slabljenju in polucijam. Na dalje Be dr. Behr-ov ži\ čni ekstrakt z najboljšim uspehom rabi proti: protinu in trganju, otipnelosti mišic, trganju v členkih in mišicah, nervoznemu glavobolju i šumenju v ušesih. Ur. Behr-ov živčni ekstrakt se uporablja le zvunanje. Cena steklenici s točnim navodom uporabe 70 kr. u. v. NB. Pri nakupu teh prepaiatov blagovoli p. n. občinstvo vedno zahtevati Bittner-jeve izdelke in samo one za prave priznati, kateri imajo polno firmo: „Jnlius Bittners's Apotheke in Gloggnitz", in vsake druge podobne izdelke kot nevredne zavrniti. (461—2) Glavna razpofiiljalna zaloga: Gloggnitz, Nižje-Avstrijsko, lekarna J. Blttuer-ja. »r. Schuiiov živčni ekatrnkt prodajata v Ljubljani lekarnarja: J. Nvobodo iti J. pl. Trukoezv. lzdatelj iu odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina iu tisk „Narodne Tiskarne' 596313