V torek popoldne je pred osnovno šolo Lucijano Seljaka v Stražišču pri Kranju prispela letošnja karavana bratstva in prijateljstva, ki združuje prek 300 osmošolcev iz šestih po bratenih mest: Banjaluke, Ritole, Hercegnovega, Osijeka, lemuna in Kranja. Mladi m njihovi mentorji so v treh dneh bivanja na Gorenjskem spoznali lepote, kulturne in zgodo-rinske znamenitosti naše pokrajine, izmen/ali izkušnje ter *a potrdili prijateljstvo, ki povezuje vse narode Jugo- | Me. Karavana ho odšla iz Kranja danes ob 9. uri. (H. J.) g znova slavije - Foto: F. Perdan XXXII. Številka 35 ovitelji: občinske konference SZDL ice. Kranj, Radovljica, Skofja Loka Trti* - Izdaja Časopisno podjetje Inoj - Glavni urednik Igor Slavec Orffovorni urednik Andrej Zalar IJUMF * * < 1 I Kranj, petek, 11. 5. Cena: 4 din 1979 List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa oh torkih in petkih. IASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO PREDSEDNIK TITO ODPOTOVAL - Predsednik republike in Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz-Tito je včeraj po daljšem bivanju v Sloveniji odpotoval z Brda pri Kranju. Od njega so se poslovili najvišji predstavniki republike Slovenije in kranjske občine. Predsednik je z Brda odpotoval v rojstni Kumrovec, kjer so ga pozdravili najvišji voditelji Hrvatske (jk) — Foto: F. Perdan Iti bratstva in prijateljstva avana bratstva in prijateljstva z več kot 300 ošolci iz šestih jugoslovanskih pobratenih t je ponovno pokazala prijateljstvo med naši-narodi in narodnostmi, začeto v narodnoos-^odilnem boju — Danes ob devetih slovo v Kranju £««J — v torek popoldne so S*1 'o učitelji osnovne šole "» Seljaka v Stražišču 260 osmošolcev iz Banja-\6rtoIe, Hercegnovega, Osi-|° Zemuna, ki so se pripelja-Jjf°*njo karavano bratstva &)*teljstva ter prisrčnega ovanja med vrstniki šestih ***nskih mest. ^doilico je karavani izreki predsednik skupščine *Kranj Stane Božič, ki je faigim dejal, da bodo po-občine nadaljevale svet-^•■cije narodnoosvobodilne krepiie zbliževanje naro-V »srodnosti ter delovnih občanov v trajno prijate-,°delovanje in izmenjava-■ienj na vseh področjih. "Bage je goste in gostite-z nasmejanim son-j«,^ Zornli so se dopoldne pred jC*Stražiftču, da bi na prosla-l\y***«H, česa se učijo v šoli in &7^*4olskili dejavnostih. Reci-'borovsko petje, izrazni in plesi, nastopi instru-*lj »kupin in druge umetno!* rjev so vabile v spontan H Se posebno prisrčen pa je bil pozdrav predstavnika gostiteljice, ravnatelja stražiške osnovne sole Janeza Grašiča, ki je izrekel misli vseh, ko je obljubil, da bodo pred letom dni začeto sodelovanje pobratenih šol dopolnjevali in bogatili vsako leto z novo vsebino in novimi oblikami spoznavanja bratskih republik. »Srečni, da je letos srečanje v Kranju, v Stražišču, v Soli, ki nosi ime po revolucionarju, delavcu, organizatorju komunistične Nadaljevanje na 24. str. iMrležeme pogovora med delovno skupino centralnega komiteja ZKJ in predstavniki(jeseniške ielezarne je pozdravil sekretar komiteja občinske kon- • ni/n 7______ ference ZKS Jesenice Franc Kobentar. varnostne službe Pred petintridesetimi leti, 13. maja, je bila z odlokom vrhovnega komandanta narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije Josipa Broza-Tita ustanovljena enotna jugoslovanska varnost-noobvesčevalna služba OZNA. S tem je bilo zaključeno določeno obdobje nastajanje te službe, ki je rasla in se razvijala skladno z rastjo našega boja. V Sloveniji sta bili že leta 1941 ustanovljeni varnostnoobveščevalna služba VOS, zadolžena za boj proti okupatorju in domačim izdajalcem, in narodna zaščita, izurjena za varovanje ljudi pred nasiljem okupatorja. Navidezno neuresničljive naloge je opravljala ta služba od svojega nastanka dalje, postajala oči in ušesa svobodoljubnega ljudstva, neomajnega v svojem boju, in varovala naše oborožene sile, fronto, zaledje in organe oblasti ter spretno odkrivala in uničevala vohune sovražnih obveščevalnih služb. Varnostniki, združeni v Ozni, so postajali najbolj dosledni varuhi pridobitev narodnoosvobodilnega boja. Izredno se je širila ta služba, postajala strah in trepet sovražnikov ter opozarjala na vest slovenskega in jugoslovanskega ljudstva. Junija leta 1943 je bila varnostnoobveščevalna služba ustanovljena tudi na Gorenjskem in se razvijala v skladu s kasnejšimi reorganizacijami te službe. Dobila je državno pravne temelje in kot takšna še ob večjem zaupanju ljudi opravljala svoje naloge. Tako so terjali boj, ljudstvo in partija. Številni varnostniki niso dočakali svobode. Omahnili so pri opravljanju svojega plemenitega poslanstva. Povezani so bili z ljudstvom, njegovimi težnjami in interesi. Naša varnostna služba se je kalila tudi po vojni in sledila družbenoekonomskemu razvoju. Bogatila in plemenitila se je ter postala branik socialističnega samoupravnega sistema. Vedno večjo oporo ima v ljudeh, samoupravnih organih in skupnostih. To je splet družbene samozaščite in odgovornosti nas vseh za svojo varnost in varnost drugih. Borba proti nesocialnim in nesocialističnim pojavom je interes vsakega občana. Izrazito je dosledno javno delovanje službe, povezano z ljudmi, delovnimi organizacijami, skupnostmi in skupščinami. Zboljšuje se materialna oprema službe, kar zboljšuje učinkovitost v ukrepanju. Pripadniki varnostne službe stalno preverjajo svoje znanje in usposobljenost ter ga bogatijo z izkušnjami iz prakse. Osnova temu delu je delovni človek in občan, povezan v družbenopolitičnih organizacijah z Zvezo komunistov na čelu. Poslanstvo varnostne službe ne mine. Se vedno so sile in ljudje, ki jim sedanja Jugoslavija, socialistična in neuvrščena, ni po godu. Skupno z nami je varnostna služba uspešna v boju i njimi. To je odgovornost in naloga vsakega od nas. Zgodovina nas je marsikaj naučila in zato smo lahko na tem področju še uspešnejši. Zdravko Krvina, sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Obisk v Železarni Foto: S. Saje Jesenice — V sredo, 9. maja, se je na Gorenjskem mudila delovna skupina centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Gostje, med njimi so bili Trpe Jakovljevski, Danilo Kekič in Sava Bikič iz centralnega komitejaŽKJ. pa Drago Sčernjavič in Peter ToS iz centralnega komiteja ZKS, so dopoldan obiskali železarno na Jesenicah. Tod so se sestali s člani poslovodnega odbora železarne, delavci temeljnih organizacij Jeklarna, Valjarna debele pločevine. Žicama in Remontne delavnice ter strokovnih služb pa predstavniki družbenopolitičnih organizacij, ki so jih v pogovoru seznanili s pridobivanjem in razporejanjem dohodka ter delitvijo dohodka in sredstev za osebne dohodke v tem železarskem kolektivu. V železarni, kjer so 1977. leta združili delo in sredstva v delovni organizaciji, se pri pridobivanju dohodka dobro drže samoupravnih sporazumov. Kot so ugotovili ob pregledu sklepnega računa, imajo delavci velik vpliv na ustvarjanje dohodka, precej manj pa na njegovo delitev, saj so možnosti delitve zelo omejene. Čeprav produktivnost raste, ne ostaja dovolj sredstev za razSirjanje materialne osnove dela. Ob tem so opozorili na položaj, v katerem dela črna metalurgija kot osnovna industrija našega gospodarstva. Med drugim pa so izpostavili tudi več problemov, s katerimi se srečujejo pri izpolnjevanju planskih nalog in uresničevanju naložb zaradi težav pri uvozu surovin in opreme. Po pogovoru z jeseniškimi železar-ji je delovna skupina članov centralnega komiteja ZKJ odšla v Kranj, kjer je obiskala Industrijo bombažnih izdelkov. S. Saje 4. mednarodni sejem kranj 9.-i6.5.'79 molegn gospodarstva DROBNO GOSPODARSTVO INDUSTRIJSKA KOOPERACIJA NASLOV: Kitajska tehnologija za slovensko tovarno Predsta i n i ki Kovin o teh ne Celje so pred kratkim s kitaj skimi partnerji podpisali sporazum za pet let o po-slovno-tehničnem sodelora nju v proizvodnji piani nov po kitajski tehnologiji. Najbrž gre za prvi primer nakupa tehnologije nekega jugoslovanskega podjetja v Kitajski. Obrat za izdelovanje piani nov bodo v okviru delovne organizacije Primat postavili v manj razvitem jugoslovansko- a i 'strijskem obm ej-nem pasu. V pianine bodo vgrajevali tudi precej na Kitajskem izdelanih delov. Višina stanovanjskih objektov Člani ljubljanskega izvršnega sveta so podprli program za določitev višin stanovanjskih in drugih objektov v Ljubljani, ki ga bo izdelal Gradbeni center Slovenije. Za nalogo bodo namenili 285.000 dinarjev, po programu pa bodo sprejeli še odlok o omejitvi višin stano vanjskih in drugih objektov na območju ljubljanskih občin. Ne nazadnje je to pomembno, ker stoji Ljubljana na potresno ogroženem območju, najvišja gasilska lestev pa zadostuje le za nekaj-nadstropno stanovanjsko zgradbo. Obrtniški poklici Novi predlog imenika poklicev se temeljno razlikuje od imenika iz leta 1971. Vsebina dela posamezne obrti je prikazana na osnovi opredelitve vrste izdelkov in storitev ter razvrstitve obrti po določenem sistemu dejavnosti. Poklici so razvrščeni v posamezne kategorije. Vendar pa v predlogu še niso zajete vse obrti. Predlog bodo morali dopolniti s pregledom obrti v Sloveniji in z opisom značilnih tehnologij. Posebej bi morali prikazati okoli 17 poklicev, ki nimajo matičnih strokovnih združenj kot so na primer frizerji, urarji in drugi. Krediti za ceste Republiška skupnost za ceste bo letos razpolagala z okoli 6,6 milijona dinarjev, vendar pa jih bodo večino zbrali s krediti. Na republiški skupščini za ceste so tudi sklenili, da bodo podražili cestnine za prevoze po avtocesti in hitri cesti. Lani so s cestninami zbrali okoli 102 milijona dinarjev, vendar pa so imeli z njimi 156 milijonov dinarjev izdatkov. Več kot so zbrali cestnine so pobrala samo odplačila kreditov za gradnjo teh cest — lani okoli 190 milijonov dinarjev. Višje aprilske cene Letos so se cene na drobno povečale za 18 odstotkov, življenjski stroški pa za 17 odstotkov. V zadnjih štirih mesecih so se cene proizvajalcev industrijskega blaga zvišale za 10 odstotkov, najbolj se je podražil material za reprodukcijo. Od januarja do aprila so najbolj poskočile cene v elektrogospodar stvu. Še posebno pa so bile višje cene na drobno za 18 odstotkov, le nekaj manj pa so narasli življenjski stroški. Prejšnji mesec so se podražile vse storitve in vsi artikli, ki vplivajo na rast življenj skih stroškov. Svet v tem tednu Bukovica - Poljski generalni konzulat vsako leto počasti spomin poljskega partizana Toma Sadowskega, ki se je boril skupaj z našimi partizani in padel pri praprotniškem mostu v Selški dolini. Tako sta v torek, 8. maja, Kazimierz Haladus in Kazimierz Bartolomiejczyk položila venec na Tomov grob pod Hrastnikom. Učenci bukovške osnovne šole, ki nosi Tomovo ime, so pripravili krajši kulturni program. Gosta sta obiskala tudi spomenik v Draž gošah. KRANJ V torek, 8. maja, je bila v Kranju 51. seja izvršnega sveta kranjske občinske skupščine. Na njej so med drugim imenovali komisije za pripravo smernic družbenega plana občine za obdobje 1981-1985, obravnavali predloge detajlnega urbanističnega reda za Voklo in Vog-lje in nekatere druge zemljiške zadeve ter premoženjskopravne probleme. Člani izvršnega sveta so razpravljali tudi o uresničevanju programa razvoja kmetijstva in malega gospodarstva v kranjski občini v letih 1976, 1977 in lani. S stališči izvršnega sveta dopolnjen material bo predložen v razpravo zborom občinske skupščine. V torek je bila prva seja novoizvoljenega predsedstva občinske konference SZDL Kranj. Izvolili so člane izvršnega odbora in člane organov občinske konference in predsedstva, nato pa obravnavali zaključke javne razprave o usmerjenem izobraževanju, o čemer so govorili tudi na sredinem zasedanju občinske skupščine. -jk Poprečna kadrovska štipendija 1250 dinarjev Radovljica — V minulem šolskem letu sta izobraževalna skupnost Radovljica in skupnost otroškega varstva Radovljica štipendirali 53 dijakov in študentov različnih študijskih smeri za potrebe osnovnega šolstva in predšolske vzgoje v radovljiški občini. Štipendije so prejemali: 14 dijakinj srednje vzgojiteljske šole, 2 dijakinji gimnazije, 14 dijakov pedagoške gimnazije v Radovljici, v Kranju in v Ljubljani, 2 dijakinji na zavodu za baletno in glasbeno izobraževanje, 6 študentov na filozofski fakulteti v Ljubljani in en študent na akademiji za likovno umetnost. S finančnim načrtom izobraževalne skupnosti Radovljica so za štipendiranje namenili 480.000 dinarjev, iz sredstev skupnosti otroškega varstva Radovljica pa 135.472 dinarjev. Poprečna kadrovska štipendija je lani znašala 1.065 dinarjev za dijake in 1.251 dinarjev za študente. Dijaki in študenti, ki niso dosegli 2.580 dinarjev dohodkov na družinskega člana so prejeli razliko iz solidarnostnih sredstev. Če primerjamo višino kadrovskih štipendij sosednjih izobraževalnih skupnosti v Radovljici, ugotovijo, da višino štipendij povsod oblikujejo v skladu z družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom. V sosednjih občinah za nekatere smeri dodajajo dodatek za deficitarnost, v Radovljici pa so se odločili, da tega dodatka ni potrebno dodajati nobeni usmeritvi, saj so zabeležili ugoden odziv na razpis. V novem šolskem letu so razpisali 14 novih kadrovskih štipendij, vendar jih niso vseh podelili, zaradi študijskih smeri kandidatov, ki razpisu niso ustrezale. D. S. Priznanja ob gradnji doma in muzeja Bohinjska Bistrica — V sredo, 9. maja so se zbrali delegati vseh treh zborov skupščine občine Radovljica na skupni seji v novi dvora- Kmalu klub samo-upravljavcev Radovljica — Delavska univerza Radovljica skrbi za družbeno izobraževanje, za osnovno izobraževanje odraslih, za izobraževanje ob delu na srednjih šolah, za strokovno izobraževanje in usposabljanje za delo ter za splošno izobraževanje in ostale dejavnosti. V okviru družbenega izobraževanja so največ pozornosti posvetili družbenopolitičnemu usposabljanju delegatov skupščin družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti, samoupravljavcev, članov vodstev družbenopolitičnih organizacij, prosvetnih delavcev ter delovnih ljudi in občanov za obrambo in zaščito. Posebej uspešno je Delavska univerza skrbela za idejnopolitično in marksistično izobraževanje Zveze komunistov v občini tako v seminarju in v političnih šolah. V zadnjem obdobju pa so začeli z uresničevanjem obsežnega programa usposabljanja delegatov skupščin družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. Program nameravajo uresničiti do konca leta 1980. V okviru občinskega sveta Zveze sindikatov pa se že pripravljajo tudi na ustanovitev kluba samoupravljavcev v občini, ki bo s svojo izobraževalno dejavnostjo v organizacijah združenega dela nedvomno izpolnil vrzel, ki so jo v radovljiški občini doslej občutili na tem področju. D. S. ni doma Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici, kjer je bila l.maja prvomajska proslava delavcev Gorenjske. Delegati so na seji razpravljali o več pomembnih vprašanjih. Med drugim so temeljito spregovorili o gospodarskih rezultatih lani, o planiranju ter o poročilih samoupravnih interesnih skupnosti. Po prijetnem kulturnem programu, ki so ga pripravili učenci osnovne šole dr. Janeza Mencingerja v Bohinjski Bistrici so podelili priznanja in zahvale vsem, ki so sodelovali pri gradnji družbenega doma Joža Ažmana in muzeja Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici. Priznanja so prejeli: Alpdom Radovljica, Gradiš Jesenice, Razvojno-projektivni center Idrija, Turist progres Radovljica, TOZD LIO Skofja Loka, Elektrotehnično podjetje Kranj, Industrij-sko-montažno podjetje Ljubljana, LIP Bled, Komunala Bohinj, Vlasta Vidic, Zlato Kavčič, Božo Lukač, Ivan Cerkovnik, Gradbeno podjetje Bohinj, Tehnični muzej Ljubljana, Gorenjski muzej Kranj ter Zgodovinski arhiv pri CK ZKS Ljubi ja na. Zahvale za pomoč in za sofinanciranje doma in muzeja pa so prejeli: Kulturna skupnost Slovenije, kulturna skupnost Radovljica, Skupščine občine Kranj, Jesenice, Skofja Loka, Tržič, Gospodarska zbornica Slovenije, interesne skupnosti skupščine občine Radovljica, skupnost za ceste SRS, C K ZKS. CK ZKJ, Kinopodjct je Radovljica, Ljubljanska banka Kranj, krajevne skupnosti Srednja vas, Koprivnik, Gorjuše in Stara Fužina, Vodna skupnost Kranj, PTT Kranj, osnovna šola Bohinjska Bistrica, mladi i/. Bistrice, krajevna skupnost Bistrica, Ivan Šolar. Jože Bertonceli, Gradu Jesenice ter Anton Godec l) S Neuvrščenim je potrebna enotnost Predstavniki Jugoslavije se srečujejo z voditelji držav neuvrščenega sveta — Predstavni Malezije pri predsedniku Titu, Josip Vrhovec pa se je vrnil iz Indije — V Manili konferenti\ OZN za trgovino in razvoj — Islamska konferenca razpravlja o članstvu Egipta — Ztoflf-j na vloga Izraela — Sovjetska zveza in Zdn*\ žene države Amerike napovedujeta podps sporazuma — Odkrita zarota zoper Carterp — Prepričljivi zmagi BEOGRAD — Zunanjepolitična dejavnost Jugoslavije je v dahnem usmerjena k pripravam na bližnja pomembna srečanja neuvričV nih držav: sestanek koordinacijskega biroja in konferenca voditelj«* neuvrščenih držav. V ta sklop sodi obisk našega zveznega sekretarja a zunanje zadeve Josipa Vrhovca v Indiji, izvršnega sekretarja predsec stva CK ZKJ Vlada Janžiča v nekaterih azijskih socialističnih in ae-uvrščenih državah, člana predsedstva SFRJ Stevana Doronjskep * državah Afrike in predsednika malezijskega predstavniškega Ismaila v Jugoslaviji. Slednjega je sprejel na Brdu pri Kranju predsednik republike in Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz-Na vseh omenjenih srečanjih je bilo govora o delovanju in organi nosti neuvrščenega gibanja ter utrjevanju enotnosti. Posebno je v sedanjih svetovnih razmerah izredno pomembno. Neuvi države so pod stalnim pritiskom, katerih cilj je razdvojiti gibanje, postaviti v odvisnost od blokov in velesil in ga deliti na boli in napredne neuvrščene države. Jugoslavija zavrača takšne Večina neuvrščenih držav je enakega mnenja, prav tako pa je zadnjimi srečanji naših predstavnikov poudarjeno škodljivo nje med neuvrščenimi in socialističnimi državami. V večini primero** povzročitelji in razpihovalci spopadov veliki, ki jim ni po godu stojna in neodvisna vloga neuvrščenega gibanja v sodobnem Seveda je bilo med pogovori Jugoslavije z drugimi neuvrščen* državami namenjene veliko pozornosti kriznim žariščem v svetu »j težavam v sporazumevanju o popuščanju napetosti. V Manili se nadaljuje V. zasedanje konference OZN za trgovino i Razvoj UNCTAD, na katerem govorniki posvečajo največ poze gospodarskemu razvoju in sodelovanju v svetu. Na zasedanju sc tudi generalni sekretar Organizacije združenih narodov dr. Kurt heim. Odnosi med razvitim in manj razvitim svetom so se v pret letih zaostrili, sedaj pa kaže na zboljšanje. Zasedanja se udeležuie naša delegacija s podpredsednikom zveznega izvršnega sveta Brani vom Ikonićem na čelu, ki se je že sešel s številnimi voditelji sodeluj« delegacij, predvsem iz neuvrščenih držav. Stališča neuvrščenih drža^ v Manili deležna precejšnje pozornosti. „ Maroško mesto Fes gosti zunanje ministre 40 islamskih držav ta, ki združujejo nad 800 milijonov muslimanov. Osrednja točka ference naj bi bila izključitev Egipta iz islamske konference. Ve cilja ne bo lahko doseči, saj že v samem arabskem svetu do tega v\ sanja ni enotnosti, na konferenci pa so tudi države, ki z Egiptom, sj ščem islamske ideologije, nimajo slabih odnosov. Zate je zakljt konference v marsičem negotov. Večina jih je za milejši ukrep, prezr pa ne kaže težnje islamskih držav, da bi dobile prevladujočo vi svetu glede ideologije. Njihov optimizem se je po dogodkih v okrepil. Čudno vlogo igra Izrael. Po eni strani poudarja priprav.-t pogovarjati se z Arabci in spoštovati mirovni sporazum, ki naj razen Egipta sprejele tudi druge države, po drugi plati pa se pona& -sosedov agresivno. Zavrača ustanovitev palestinske države, ponu« Libanonu spravo, hkrati pa njegove oborožene sile napadajo jug L** nona. Razveseljivejše pa so vesti, da bosta Sovjetska zveza in Zdrufr* države Amerike kmalu podpisale sporazum o omejevanju strat jedrskega oboroževanja. Določiti je treba še dan in kraj Ameriški predsednik Carter, na katerega so načrtovali atentat, je! udaril, da je skrajni čas za podpis, predvsem pa bo treba sporazum štovati, sicer utegnejo biti posledice hude. V dveh evropskih državah so volili. V Avstriji je prepričlj zmagala socialna demokracija s sedanjim kanclerjem Kreiskvjem «*, čelu in krepko porazila svobodnjake, ljudsko stranko in komunistr Veliki Britaniji pa so slavili konzervativci Margaret Thatcher, ki tako postala prva ministrska predsednica v zgodovini otoka. J. Košniek Otroci morajo v posebno šolo Radovljica - Leta 1974 so v občini sprejeli samoupravni sporazum o izgradnji mreže osnovnega šolstva in se med drugim tudi dogovorili, da zgradijo v Radovljici novo posebne) šolo, ki naj bi jo obiskovali otroci /. motnjami v razvoju iz vseh oddelkov in krajev radovljiške občine. Vendar pa so v zadnjem času - ko so za posebno Kolo že postavljeni temelji - začeli v Bohinjski Bistrici, kjer imajo tudi oddelke za otroke posebne šole. razpravljati o tem. da teh otrok V Radovljico ne bi vozili in da ti otroci ne bi obiskovali pouka v novi šoli. Oddelki naj bi še naprej ostali v Bohinjski Bistrici. Vsekakor je tako mnenje nesprejemljivo. Za otroke iz Bohinjske Bistrice so že načrtovali primerne prevoze- V Radovljico, tisti otroci ki prevozov ne bi zmogli, pa naj n V tami šolama prebival, v Radovljici. A to ni najbolj pomembno odločujoče je predvsem to. da bodo Otroci J novi posebni Soli. I novo. sodobno in moderno opremo tet učnimi pri- pomočk. deležni vsekako. kvalitetnejše vzgoje ... izobraževala..Otroci „„„s, hodov soliprijetneje in bolje počutili, kar i« bil tudi namen odio-da /;1 te otroke zgradijo v Kanovo šolo. Nesmotrno bi ko bi bilS V RadovlUd povsem nov, posebna s«la. po krajih pa M fe vedno imeli oddelke s kombiniranim čitve dovljic i bilo. poukom. Gradnja posebne sc dovljici je le vredna vse poh> posebno, če pomislimo na \ številne občine, ki imajo cxk otroke z motnjami v razvoj vseni neustreznih in ner. prostorih in ki tudi v na* srednjeročnem obdobju novih kov ne načrtujejo. Krajevna konfererrca SocisSJJJ zveze delovnega ljudstva v B^J ski Bistrici bo v prihodnje 5*k*2 posvet s starši otrok in jih se*1*'^ o prednostih šolanja v Rado\ o pomenu, ki ga ima izgradnja hnih, modernih šolskih učilnic D. Se* Uporaba filtrov Bled - Danes, 11. maja ■ začelo v Grand hotelu Tophor Bledu IV. strokovno posveto«*« uporabnikov tekstilnih filtrom : svetovanje se bo nadalje maja, organizira pa ga T« TOZD Medvode skupaj z Jup* vanskim združenjem za laščitc napredek človekovega okolja ispf pokroviteljstvom predsednika ženja dr. Aleša Beblerja. Opozorila pred turistično sezono Gost terja svoje predsedstvom dr. Antona Vratuše je bilo v na republiškem izvršnem svetu posve tova -ne tako majhnih problemih slovenskega tu-w — Opozorila pred turistično sezono in odgovornost za uresničevanje sprejetih obvez UfBUANA - Turistu je bo-'nilo mar, s kakšnimi težava- Cubada nas turizem in plane imamo, da težav v ■aje ne bo. Gost terja svoje Pričakuje, da bo dobil tisto, ■o obljubljamo. Sicer je »ran in se največkrat ne i od obiska nase dežele pa odvrne tudi druge. Ni-i namreč več dežela, ki bi bila jijiva samo zaradi nizkih cen narave. Krepko smo se ■žili, stopili v tem pogledu drugim, zato moramo biti kfa sveta pa bo še ta mesec ») na posvetovanje predsed-izvrsnih svetov občinskih začetkom glavne letošnje sezone je treba poskrbeti za jinost in čistočo krajev ter za ia izobraževanje vseh, ki jo opravka z gosti. Preskrba, ■VVf^a posebej za Gorenjsko, E*ne tako šepati kot je lani. je organizirati dodatne *-->v -V- Združitve ne bo l^ftC — Komisija za zdru-j^anje Sol v tržiški občini, ki jo *kni imenoval izvršni svet ^Pjjftne občine, je pred dnevi svoje delo in podala J^f^tve, ki jih je v zvezi s ^jfevanjem Sol sprejela. w**Wl' namreč, da združevanje &#nih in glasbene šole v celo-?*fyOJnoizobraževalno orga-* šarijo v občini ni smiselno, ker Um ne bi dosegali prav nič uspehov na področju ^«9* in izobraževanja. Posebno i j* &danja organiziranost pri-^itoejša tudi zato, ker se bodo ^ke kot so, lahko tesneje ij^^le s svojim okoljem, to ^ 8**ti s krajevno skupnostjo, /\l"n nova usmeritev nalaga. h^*^akor pa si bodo delavci fijfc Sol še naprej prizadevali mEP°lnjevati in poglabljati tiste l^^dela in dogovarjanja, ki so r^jdaj skupne za vse. Tu je »V^^n° Predvsem usklajevanje I v.81 nalog na področju stano-ft?y*e politike, kadrovske poli-i%? 'n štipendiranja, organizirali male šole, šolskih ft^fev, rekreacije, družbene , ^""ane in podobno. \v stališčih komisije so pred l^om razpravljali tudi v osnov-|l5 *ganizacijah ZK v šolah, o IC", «o govorili člani idejne fff^je pri občinski konferenci ^ni aktiva pedagoških de-k'^-lcomunistov skupaj s pred--I občinske izobraževal-; ^upnosti, strokovnih služb ^f*pravnih interesnih skupit' »n komisije za združevanje Povsod so bila stališča komi- a še za dodatnih 20 odstotkov. V letih 1971, 1972, ko so se v Savi odločali za to proizvodnjo, je bilo materialnih stroškov pod 50 odstotkov v strukturi cene in jih je prav to vodilo k novi investiciji. Po takratnem stanju na tržišču so planirali, da bo njihova osnovna surovina PVC dosegla leta 1976 8 din za kg, pa je prav zaradi naftne krize leta 1974 cena poskočila na 16din. Sedanja cena PVC, pa je že 25 din .... Preko 96 odstotkov vse njihove proizvodnje gre za prvogradnjo in le 3 odstotke za široko potrošnjo, zato okušajo v Savi doječi, da ti njihovi NA DELOVNEM MESTU proizvodi ne bi bili pod družbeno kontrolo, temveč bi se za cene dogovarjali neposredno z odjemalci. Mogoče jim bo uspelo to zdaj, ko so našli pri tem enotno besedo tudi pri ostalih jugoslovanskih proizvajalcih umetnega usnja in se bodo povezani potegovali za spremenjene pogoje pri oblikovanju cen. Računajo, da se bo stanje popravilo, ko bodo izboljšali strojni park, s katerim bodo za 3,4 odstotka povečali izplen proizvodnje in ko bodo z boljšo organizacijo dela — signalne zaloge, izmensko termiranje proizvodnje itd. - še izboljšali rezultate dela. Veliko pa pričakujejo tudi od novih kadrov, ki bodo letos prvi prišli iz enoletne šole; zahtevno delo pri proizvodnji usnja, saj so delovna mesta, kjer je treba paziti tudi na 36 različnih fizikalnih in kemičnih lastnosti na enem samem delovnem mestu, v poprečju pa kar na 17, delovna sila pa je v glavnem nekvalificirana, priučena. In tudi fluktuacija je tu zdaj zelo visoka; delati je treba v težkih pogojih, tu so strupeni hlapi, topila, kemikalije in ponekod tudi visoke temperature. Edini od proizvajalcev umetnega usnja v Jugoslaviji tudi izvažajo. Največ njihovih proizvodov gre v Francijo k citroenu. Nenehno si prizadevajo, da bi bili s kvaliteto in modnimi dezeni in barvami v evropskem vrhu, obenem pa tudi, da bi čim več materialov za svojo proizvodnjo dobili doma. Vse strokovne službe v Savi so zadolžene, da pomagajo pri uresničitvi programa ukrepov in storili bodo vse, kar bo v njihovi moči, toda če bodo cene materialom spet poskočile, ne bo pa posluha za dvig cen. bo ob prihodnjem zaključnem računu njihova TOZD Umetno usnje verjetno spet med zgubaši .. . D. Dolenc sko, predvsem pa industrijsko tradicijo. Po letu 1970, še posebno pa po letu 1975, se je začelo obračati na boljše. Po količini narodnega dohodka, po vrednosti narodnega dohodka na prebivalca, po vrednosti družbenega proizvoda in vrednosti proizvodnje ter po še nekaterih drugih pokazateljih se kranjska občina prebija v »zgornji dom« slovenskih občin, kar je brez dvoma vzpodbudno. Zal pa ga pestijo težave, značilne za stare slovenske industrijske centre predelovalnega značaja, začenši pri izvozu, velikem uvozu, uveljavljanju sodobne tehnologije in preusmerjanju določenih industrijskih vej. Lanske gospodarske rezultate v kranjski občini temeljito analizirajo, saj se zavedajo, da kaže tudi na njih oblikovati letošnje, predvsem pa plane za leto 1980 in za prihodnje srednjeročno obdobje. Z lanskim gospodarjenjem primerjajo dosežke v letošnjem prvem četrtletju in za zdaj še ne ugotavljajo prevelikega odstopanja. Gospodarstvo upa, da se bo nadaljevala ugodna rast dohodka, družbenega proizvoda in čistega dohodka, ki je bila lani višja kot v republiki. Dovolj denarja je ostajalo za akumulacijo, ki je leta in leta pestila združeno delo. Siromašna sredstva za akumulacijo so omajala marsikateri načrt delovnih kolektivov, zato so lanski podatki za to področje razveseljivi. Predvsem teh besed ne gre jemati kot pretirano hvalisanje, saj so dobri gospodarski rezultati tudi posledica izjemno velikega povpraševanja po blagu doma na račun višjih osebnih dohodkov in posojil ter še vedno zadovoljivega izvoza, čeprav se tuji trgi vedno bolj ožijo. Izvozni dosežek pa je ob še bolj povečanem izvozu manjši in bo cilj leta 1980 izravnati uvoz z izvozom težko uresničljiv. Prezreti ne kaže večje storilnosti dela in uvajanja nove tehnologije, vendar je napredek pri njih še vedno prepičel, pa tudi kadrovska sestava zaposlenih v kranjskem gospodarstvu se ne zboljšuje. Letos se bo treba potruditi, da se nekatere lanske napake ne bodo ponovile. Brzdati bo treba naraščanje stroškov za neproizvodne storitve, reprezentanco, propagando in reklamo. V materialnih izdatkih tičijo še velike rezerve. Tehtnejši premislek terjajo tudi investicije. Veliko posojil za investicije je najetih v kranjski občini, zato ni čudno, da je bilo na primer lani kar 50 odstotkov denarja za investicije namenjenega za odplačevanje obveznosti. Premalo je bilo združevanja sredstev na dohodkovnih osnovah. Le-ti pa morajo letos in v prihodnjih letih še bolj v ospredje. J. Košn jek Kruh peče z ljubeznijo Ko vstopim v njegovo pekarijo. me prijazno pozdravi in me. tako ko vsakega obiskovalca, povpraša po željah, da bi jim hitro ustregel. Ja. pri takem prodajalcu človek res z veseljem kaj kupi! Tudi mene zamika, da bi segel po lepo zapečeni št ruci ali dišečem peci vu, a k peku Davorinu Vidicu /. .Jesenic me je privede! drugačen namen; namreč, da pokramljava o njegovem poklicu in delu. Vidičeva pekarna, postavil jo je Davorinov oče. ponuja okusen kruh .Jeseničanom in okoličanom že več kot šest desetletij. Toda v letih pred vojno ni bilo lahko prodati kruha. V mestu in okolici je delalo kar dvanajst pekarn, konkurenco pa so večale gospodinje, ki so pekle kruh doma. Ze kot deček je Davorin, eden štirih Vidičevih otrok, pomagal nositi slepemu očetu testo k pečem pa raznašati in prodajati pečen kruh naokoli. Potlej se je pri njem izučil in 1963. leta od njega prevzel pekovsko obrt. »Leta 1952,« se spominja, »sem opravil mojstrski izpit. Kmalu zatem smo dobili prve mešalne stroje; pravzaprav, prvega sva naredila sama z bratom, da bi nam olajšal težavno ročno mesenje testa. Pozneje, ko sem že sam vodil pekarno, smo jo opremili še z nekaterimi drugimi stroji, na primer, za izdelovanje žemelj in štruc. Delavnico in prodajalno smo 1969. leta tudi obnovili. Ker smo prej bili v njej le oče, pomočnik in jaz, sem potem zaposlil več delavcev.« Danes dela v Vidičevi pekarni poleg peka Davorina šest delavcev. Delajo v izmenah, in sicer tako. da prihajajo v delavnico drug za drugim ob različnih urah in si delo ustrezno razporejajo. On delo vodi in nadzira, pomaga pri lažjih opravilih, v glavnem pn streže v prodajalni, saj sta mu dolgoletne) nočno delo in Vročina pri pečeh načela vid. Dela pa nima malo, saj dnevno speče j o in prodajo okrog 1500 kilogramov kruha pa prav toliko kosov peciva. Prodajalna ni skoraj nikoli prazna. Ljudje prihajajo po bel in črn kruh, najraje izberejo črnega domačega, zviti kruh, mlečne štruce, lepinje, žemljice, rogljičke, preste, makovke in druge dobrote, spečene iz moke. Da gre res za dobrote, nas prepriča že to, ker trgovino večkrat obiščejo mnogi tuji delavci, ki delajo na Jesenicah, pa prehodni gostje. Pek Vidic vsako leto pripravi po naročilu Murke z Jesenic košarice z gorenjskimi specialitetami, ki so jih nekdaj pekle mame. Med njimi so najbolj znani hlebčki z zA-seko ali ocvirki, »prežce« jim pravijo. S kruhom in pecivom pa oskrbuje tudi več restavracij in obratov družbene prehrane na •Jesenicah. Na Vprašanje, zakaj je njegov kruh tako dober, odvrne: »Kruh je treba delati z ljubeznijo! Svoj poklic sem vedno opravljal z veseljem, čeprav je delo peka vse prej kot lahko In boljši kruh sem naredil, bolj sem bil zadovoljen. Pohvala strank mi pomeni naj večji uspeh. Res je. pek ne more toliko zaslužiti kot drugi obrtniki, a vendar bi moral biti ta poklic bolj cenjen, bolj spoštovan in tudi družbeno vrednoten. Zal je danes v jeseniški občini le še en pekov* ski obrtnik, gorenjska mladina pa se za ta poklic lahko izuči, tako kot druga, samo v živilski šoli v Mariboru« S Saje Kai je realno? Gorenjska je v primerjavi z drugimi področji Slovenije giemt zaposlovanja že dlje časa nekaj posebnega. Ze vrsto let j namreč nikoli ni bilo mogoče za gorenjsko gospodarstvo dubiti toliko delavcev, kot so delovne organizacije najavile. Tudi zadnjih nekaj let, ko so se večjemu zaposlovanju novih delavcev močneje priskrnila vrata, kar je bila posledica pospešene«* uvajanja modernejše tehnologije ob ustreznem zmanjševanja deleža živega dela, je še vedno gospodarstvo le s težavo pokrivalo potrebe po določenih kategorijah delavcev. Gorenjska namreč s svojim naravnim prirastom ne more zapolniti vseh. delovnih mest in je zato vezana na »uvoz« delavcev iz drugih področij in ostalih republik. Če se je zaposlovanje v gorenjskem gospodarstvu in negospodarstvu ustalilo na domala resolucijsko dogovorjenih mejak letošnje napovedi o tempu zaposlovanja pomenijo vse prej kat umirjeno zaposlovanje. Delovne organizacije so namreč sporočile službi skupnosti za zaposlovanje, da bodo v letošnje« letu potrebovale 4300 novih delavcev ali za 4,6 odstotka več kat lani. Po občinah zbrani podatki pa so takile: Jesenice bi p o trt ha vale za 3,5 odstotka več novih delavcev, Kranj 5,2, Radovljica 2,6, Skorja Loka 6,8 in Tržič 3,7 odstotka. Tolikšno zaposlovanje seveda predstavlja ne ravno majhno preseganje s srednjeročnimi plani predvidenih letnih stopenj rasti zaposlenosti, kar za Gorenjsko pomeni 2 odstotno rast zaposlenosti. Ob tako visokih odstotkih planiranja kadrov za letošnje leta se vsekakor postavlja več vprašanj, morda kar med prvimi, si .ie gre mogoče za napake. Služba skupnosti za zaposlovanje Kranj bo zato do naslednjih sej skupščin zbrala od nekaterih delovnih organizacij tudi potrebne obrazložitve k tako visokiat napovedim po zaposlovanju. Po drugi strani pa že prvi letošnji meseci kažejo, da gre letos vendarle za večje zaposlovanje ad načrtovanega, kar opravičuje domnevo o ponovni usmeritvi gospodarstva v ekstenzivno zaposlovanje: samo v januarja h februarju se je na Gorenjskem zaposlilo za dobre 3 odstotke delavcev, kar seveda precej zmanjšuje dvom v nerealnost pot gospodarstva. Ne glede na to, ali so taksne potrebe po novih kadrih dovan realne, pa je že sedaj jasno, da Gorenjska nima kje vzeti tolik* novih delavcev. Letošnje število zaključujočih učencev je i reč enako poprečnemu številu zaključujočih v zadnjih i letih, kar pomeni, da bi z domačimi kadri lahko zadovoljili ■ dobro polovico potreb po novih delavcih. Gospodarstvo si sicer s štipendijami letos zagotavlja potrebne kadre v primerno jem odstotku, vendar pa se »uvozu« novih delavcev in s povezanimi težavami kot kaže ne bo dalo izogniti. L. M. Tuhinjska dolina - Najbližja povezava Gorenjske s Štajersko vods | Tuhinjske doline. Nekdaj slaba cesta je danes preurejena. S kamniške je asfalt položen do Pod Kozjaka. Na drugi strani prelaza bo treba « rati le še nekaj kilometrov makadama. Boljša cestna povezava je prim partizansko Tuhinjsko dolino več življenja. Zrasle so nove stanoivnjs* • počitniške hiše, mnogo krajanov je popravilo stare hiše ali se pripraiipp* obnovo. Da je prometa več, se pozna tudi v lepo urejenih gostiščih ob Tuhinjska dolina je lepa in obiskujejo vse več izletnikov. - B. B. Vsem pri roki| Izvršni svet kranjske občinske skupščine in ski ščina v torek in sredo razpravljala o predlojp dispozicijskega in zazidalnega načrta blagoim ga terminala v Naklem, ki bo v prvi fazi obsege* skoraj 31 hektarjev površine - Dopolnjena pro metna ureditev in upoštevane zahteve krajev* skupnosti Kranj - O predlogu prve; laze izgradnje blagovnega terminala v Naklem je- bilo v torek govora na izvršnem svetu, v sredo pa na zasedanju zborov občinske skupščine. Predlog dispo/.icijskega in zazidalnega načrta ie po lavni razpravi dopolnjen Predvsem velja omeniti dopolnjeno prometno ureditev, saj je bilo pred tem predvsem za cestno povezavo obilo pripomb, upoštevani pa so tudi predlogi krajevne skupnosti Naklo, ki so M> nanašali na hudournik Zlebnieo. istočasno m celovito Urejevanje kanalizacijskega omrežja v nakelski krajevni skupnosti, varovanje okolja in izgled kraja, preskrbo s pitno vodo m preprečevanje /apraševania in drugega onesnaževanja okolja. Blagovni terminal, aa katerega vlada zaradi priročnoati in ugodne cestne predvsem pa železniške pove-tave v precejšnjem delu kranjskega gospodarstva in trgovine, veliko »a- nimanj* '»•> * i"vi ,M/I •'l,s«'-a'.s ,ai 31 hektarjev. Tu imajo «vim, Merkur. Gozdno gospodarstvo m se nekateri že svoje poslovne r in površine, načrt izgradnje t***T' nala pa bo kompleks izpopolni * najsodobnejši način. Dispozicij* * zazidalni načrt upoštevata vstr ke urejevanja. Podrobno govori*r izrabi površin, komunalni oprtirif nosti, zaščiti podtalnice in skih voda, varstvu okolja, tra"-^ tu v terminalu, zunanji ureditvi stah, železniških napravah, ek-v kaciji, telefonskem omreži;;, ■ nju, zaklanjanju prebivalcev ■ poslenih ter zaščiti narave. B««***: terminal ne bo obsegal le klasjčr*-pretovarjanja blaga, temveč «v zrasla na tem zemljišču skladb prodajalne na debelo in drobno tudi nekateri proizvodni obrati gradnjo blagovnega terminala b*^ vlagali Merkur. Živila, nakr.--* Kmetijska zadruga. Gozdno gosp* darstvo Kranj, Cestno pod><* Kranj. Gradbinec, Exoterm i* * nekateri drugi, ki sodeluje". - II delovnimi kolektivi. Le-ti so p** vsem zainteresirani za sira-lavnih skladišč. -J. Košnji* jjjj Kulturni teden imJavorniku *n>rnik - Koroška Bela - Po **ujstih letih so se- v krajevni ^P*wti Javoruik— Koroška Bela ^fih. da organizirajo kulturni te-*Za<*el st- je včeraj z gostovanjem ^ft igralcev v Trbovljah, trajal Jfedo naslednje nedelje, 20. maja. ^■rtili so ga obletnicam partijske »■kdinske organizacije ter revo-***arnih sindikatov. . Oues oh j# lirj |M)do na Javorni-priredit ve bodo v kulturnem odprli razstavo del delavcev ^^organizacije remontnih de-v jeseniški Železarni, ob lf). ^»bodo uprizorili igro Robinzon •^uVta. Jutri, v soboto, bo prav 19. uri koncert instrumen-ansambla JLA iz Radovlji-ljo oh 19. uri pa koncert pevskega zbora z Jesenic, -k ob 17. uri bodo nastopili 1 noškega pevskega zbora Vint-sredo ob istem času bo na vrsti ska igra Kekec je pač Kekec. **trrek ob 19. uri pa bo večer z ^"jenci, na katerem se bodo avili pevci domačega društva novo ustanovljena folklorna j d*ia Veseli upokojenci, "vjlturnj teden se bo nadaljeval v 17. uri s koncertom zbora šole karavanških kurirjev "J recitatorji, v soboto od 6. do * pa načrtujejo pohod mladih Partizanskih poteh in proslavo, o60. obletnici KPJ in SKOJ obletnici ustanovne seje CK del kulturnega tedna v kra-upnosti Javornik — Koroška ln» v nedeljo, 20. maja. ko se bo "ri v domu upokojencev začelo ko srečanje desetih ekip iz je-in radovljiške občine, ob pe-popoldne pa bo v kulturnem LJpa Namišljeni zdravnik av-VVeigla. IUmetnine narave in človeških rok Tržič — Društvo prijateljev mineralov in fosilov iz Tržiča prireja jutri in v nedeljo tradicionalno, letos že sedmo po vrsti, mednarodno razstavo mineralov in fosilov. Odprta bo tako kot vedno v osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici, razlika pa je v tem, da bo letos razstavni in prodajni prostor precej večji kot minula leta. Pokrovitelja sedme razstave sta Geološki zavod iz Ljubljane in skupščina občine Ljubljana-Bežigrad. Glede na to, da je razstava vsakokrat zbudila izjemno zanimanje med obiskovalci, so se organizatorji odločili, da jo razširijo na dva dneva. V soboto bo za ogled odprta od 8.30 do petih popoldne, v nedeljo pa od 8. do 17. ure. Tej odločitvi je botroval tudi obetavni začetek sodelovanja med društvom in zavodom za šolstvo, enoto iz Kranja, ki bo v smislu vzgojnoizobraževalne plati organiziral ogled skupin učencev iz osnovnih šoi. Na razstavi bodo obiskovalci lahko videli minerale in fosile, ki jih bodo prispevali številni že tradicionalni razstavljavci iz domovine in tujine — omeniti velja zlasti sodelovanje društva prijateljev mineralov in fosilov iz MUnchna, s katerim so Tržičani navezali tesne stike — za razstavo pa se vedno bolj zanimajo tudi tisti, ki minerale in fosile obdelujejo. Razen stvaritev narave bodo v osnovni šoli razstavljeni tudi izdelki iz mineralov, kristalnega stekla in nakit. Posamezne kose, izbira bo bogata, bodo obiskovalci lahko tudi kupili, seveda po precej ugodnejših cenah kot sicer. Domače društvo bo na razstavi prikazalo tudi svoje delo in izsledke z lanske poti po Makedoniji, Geološki zavod iz Ljubljane bo v smislu poklicnega usmerjanja nakazal delo z vrtalnim strojem, posebno zanimiv pa bo prikaz pomembnega deleža Jugoslavije v svetovni meneralo-giji. Obiskovalce, zlasti organizirane skupine, bo pri ogledu razstave vodil strokovnjak. Kakšnega strokovnega posvetovanja društvo ob letošnji razstavi ni pripravilo, za prihodnje leto pa že predvideva v sodelovanju z zavodom za šolstvo simpozij biologov. Razstava bo svečano odprta danes ob 19. uri s kvalitetnim koncertnim programom. Zanimivo je, da bo v soboto in nedeljo odprt tudi poslovni in trgovski center Deteljica, v katerem bodo obiskovalci spotoma lahko kupili še Pekove čevlje, posteljnino iz BRT in še kaj, vse po nižjih cenah kot v drugih trgovinah. H. Jelovčan Razstave v knjižnici Knjižnica Ivana Tavčarja v Škofji Loki je z novimi prostori v Šolski ulici poleg svoje osnovne dejavnosti postala zanimiva tudi za slikarje, ki s skromnimi, a prijetnimi razstavami napolnjujejo skopo odmerjeni i/a otroških in mladinskih pevskih zborov lj - Zborovska dejavnost v osnovnih in srednjih šolah naravi svojega delovanja ko-folskega leta doživlja vrhunec. Novo v kinu in obenem najdražji I*0 Jamesu Bondu z naslovom Vj*0? ki me je ljubil, je po-\?"fyer so ga vrteli, dosegel iz-fr™ uspeh. Tako kot v drugih tO*" podobne zvrsti, so tudi v t£*8odba in liki uspešno do-%^n' 2 izbranim okoljem, z i&toni in vidnimi efekti, »telo-y*w»uV veščinami in podobni-^Privlačnostmi. Film govori o ^dkern agentu da mesu Bon-o sovjetski agentki A nji O^OTf, ki združita moči v boju ■' fanatičnemu sovražniku. prostor v peklu je vojni film hpuuje boje med Američani m ™nci na Pacifiku 1942. leta. kdor S^Mna neksi komedija *K Me filme pač rad, je Pri-*£v»ica. Zgodba se odvija v ^n?m salonu, v katerem ima y*rji veliko dela. vi f*pi premierski film v Kranju j*»trebi. Pripovedi o ¥*ern indijanskem poglavar-SJftoetouju bodo veseli zlasti ^Kledalci. Revija otroških in mladinskih pevskih zborov, ki jo organizira zveza kulturnih organizacij Kranj, je prav zaradi tega priložnost, ko se prizadevanja marljivih članov pevskih skupin in njihovih pevovodij pomerijo med seboj. Oceniti je mogoče napredek v doseženi izvajalski kvaliteti, še pomembnejši pa je razvoj programske izbire. Revija otroških in mladinskih pevskih zborov občine Kranj bo letos obsegala tri koncerte, na katerih se bo predstavilo skupaj 26 pevskih zborov. Prva prireditev bo že to nedeljo, 13. maja, ob 16. uri v avli osnovne šole Davorin Jenko v Cerkljah. Razen domačih otroškega in mladinskega zbora pod vodstvom Alenke Mihelčič bodo nastopili še zbori sosednjih osnovnih šol iz Šenčurja, Predoselj in Preddvora. Otroški in mladinski pevski zbor osnovne šole Janka in Stanka Mlakarja vodi Rudolf Loborec, otroški in mladinski zbor osnovne šole Josip Broz — Tito vodi Nada Kranjčan, dva otroška zbora iz osnovne šole Matija Valjavec vodi Albert Zupane, mladinski zbor te šole pa Tone Logar. Na prireditev so seveda vabljeni vsi ljubitelji glasbe, še posebej mladinskega zborovskega petja. Naslednja koncerta bosta 22. maja v Kranju in 6. junija v Stražišču. M. S. prostor na stenah knjižnice. Zato je razumljivo, da so razstave v knjižnici primerne za prigodne razstave, za mlade slikarje, ki bi se hoteli prvič predstaviti z manjšim številom del, prostora pa je dovolj tudi za manjše specializirane razstave, na primer ilustracij ene knjige in podobno. Takim zahtevam je povsem odgovarjala razstava tapiserij Silve Bernik, ki je pokazala dosežke zadnjih nekaj let in v knjižničnem prostoru, ki je sicer razbit, dosegla enovito likovno podobo. Berko Ber-čič je razstavil nekaj platen in novejše grafike, s katerimi podaja zelo selekcionirane in »dizajnersko« očiščene motive naše urbane in neurabane okolice, ki je polna potrošniških predmetov, še posebej naglašenih in poudarjenih z očmi slikarja, razmišljujočega o novih motivih. Tema razstavama je sledil Edi Sever, ki je bolj ali manj prikazal na svoji razstavi že znana dela, seveda pa je dodal tudi nekaj novejših slik, s katerimi dokazuje svoje postopni razvoj. Pravkar pa razstavlja v knjižnici Ive Šubic — razstava bo odprta do 20. maja — razen dveh olj vrsto malih grafik s partizansko in vaško motiviko in ilustracije za knjigo Iva Zormana Uporne Dražgoše (Založba Borec, 1978. Na razstavi sta nekako odveč obe oljni sliki, ker samo grafike in ilustracije zadovoljivo napolnjujejo stene knjižnice. Morda bi v prihodnje izbor lahko upošteval kljub pomanjkanju razstavnih predmetov načelo razstave, ki bi motivno ali s tehnično zvrstjo predstavila slikarja in njegovo delo enotno. Prav Šubi-čev primer nakazuje problem, ki bi ga verjetno v idealnih možnostih bilo mogoče rešiti ali z razstavo samih grafik — in še tu z motivno sorodnimi stvaritvami — ali z razstavo ilustracij ali pa seveda slik. Še bolj mikavna pa bi bila razstava Šubičevih drobnih skic, in risb, ki jih slikar drugače ne daje na razstave! A. Pavlovec Slike izpod drobnogleda - Karel Kuhar seje s svojimi likovno zanimivimi izrezi iz narave že pred dvema letoma predstavil v Kranju. Tudi novejša dela ki jih razstavlja v novi galeriji Mestne hiše, črpa iz oblik, kijih opazuje pod drobnogledom. Postavlja jih v take kompozicijske sestave, ki ustrezajo nje-locim oblikovalnim težnjam in zbira zanje takšen kolorit, ki odgovarja njegovemu osnovnemu razpoloženju. (H. J.) - Foto: F. Perdan -N ZBOR IZ SV. DUHA - Pri Sv. Duhu so leta 1947 ustanovili pevski zbor Ivan Cankar. Od takrat dalje moški pevski zbor redno vadi in nastopa. Pevci, sedaj jih je 39, vodi pa jih France Demšar, gojijo prist no narodno, umetno in partizansko slovensko pesem. — B. B. LIKOVNI RAZSTAVI Radovljica — V Šivčevi hiši so v počastitev praznika OF odprli zanimivo razstavo Partizanske grafike in risbe, ki jo je postavil Muzej ljudske revolucije Slovenije. Vendar se je otvoritvene slovesnosti udeležilo zelo malo občanov. * V počastitev 40-letnice konstituantne seje CK KPJ in 1. maja pa so radovljiški slikarji pripravili svečano otvoritev svojih del na temo NOB. V avli osnovne šole v Bohinjski Bistrici razstavljajo Boni Ceh, Miha Dalla Valle, Irena Lejla, Anton Plemelj, Albin Polajnar in Janez Ravnik. jpj BOHINJCI GOSTOVALI V RIBNEM Ribno — Minulo nedeljo je v zadružnem domu v Ribnem gostovala dramska skupina DPD Svoboda Tomaž Godec iz Bohinjske Bistrice. Predstavili so se z veseloigro Kratza Curta in Neal Maxa Veleturist. Delo je režiral Janez Medja iz Bohinjske Bistrice. V igri pa se je predstavilo kar osemnajst dobrih igralcev. Rado Mužan LOŠKI MUZEJ SKOFJA LOKA Zbirke Loškega muzeja v Škofji Loki so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Med stalnimi zbirkami v muzeju si lahko ogledate zgodovinsko, kulturno-zgodovinsko, etnološko, zbirko NOB, prirodoslovno ter galerijo del slikarjev — loških rojakov. V Galeriji na Loškem gradu si lahko ogledate razstavo osnutkov za štafeto mladosti z internega natečaja Akademije za likovno umetnost iz Ljubljane. Razstava bo odprta do 17. maja. GORENJSKI MUZEJ KRANJ V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornje-savski dolini. V Prešernovi hiši sta odprta Prešernov spominski muzej in Jenkova soba. V galeriji Prešernove hiše je ob mednarodnem letu otroka odprta razstava likovnih del otrok vzgojno-varstvenih organizacij, osnovnih in srednjih šol s področja kranjske občine. V kleti iste stavbe si lahko ogledate razstavo reportažne fotografije Marka Aljančiča. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava akad. slikarja Albina Polajnarja, v mali galeriji iste stavbe pa razstava slikarskih del Karla Kuharja. V stebriščni dvorani Mestne hiše si lahko ogledate razstavo naravoslovne fotografije Luka Pintarja. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je na ogled stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji. Razstave oziroma zbirke so odprte vsak dan, razen ob ponedeljkih in nedeljah popoldne, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je odprt Muzej Prešernove brigade. Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavrirani poznosred-njeveški kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen /. KONCERT GLASBENE MLADINE Kranj - Drevi ob 19.30 bo v dvorani glasbene šole v Kranju drugi večerni koncert Glasbene mladine Kranj. S posebej pripravljenim programom ga bosta izvedla violinist Tomaž Lorenz in kitarist Igor Saje ki sta pred ča^om sestavila komorni duo te nenavadne zasedbe. Koncert bo komentiran, po njem pa bo pogovor z izvajalcema. M. S. Malo glasbenih učiteljev Radovljica — V zadnjih dveh letih — po večji adaptaciji šolskih prostorov - je Glasbena šola Radovljica skrbela za nadaljnje izboljšanje pogojev za pouk v prostorih graščine, kjer je pridobila tudi novo učilnico. Vendar pa si prizadeva, da bi pridobila še nekaj dodatnih prostorov za šolanje, saj načrtuje postopno povečanje svoje dejavnosti. Glasbena šola si prizadeva in se zavzema za pestro predmetno izbiro, ki naj bi preprečila enostransko instrumentalno usmerjenost. Na šoli zdaj poučujejo flavto, klarinet, trobento, blokflavto, violino, harmoniko, kitaro, klavir ter skupinsko igro. Pomembne pa so tudi oblike dela v predšolski pripravnici, prav tako pa tudi novosti, ki so jih uvedli v zadnjih treh letih. Otroci, ki so obiskovali pripravnico, zdaj nadaljujejo s skupinskim muziciranjem na blokflavto, kar omogoča lažji prehod na druga glasbila. Gorenjske glasbene šole — med njimi tudi radovljiška — so se odzvale prošnji slovenskih organizacij s Koroške in začele s poukom kitare, harmonike, klavirja in blok-flavte. Ta pouk enkrat tedensko v Bilčovsu in Št. Jakobu. Učenci radovljiške Glasbene šole tudi zelo veliko nastopajo na raznih proslavah in prireditvah v občini in vseh krajevnih skupnostih občine. Posebno člani harmonikarskega orkestra večkrat stopijo na oder in prijetno zaigrajo. Sola pa ima precejšnje težave s kadrom, kajti le malo mladih se odloča za nadaljevanje študija v Ljubljani, še bolj redki pa so tisti, ki si izberejo glasbeni učiteljski poklic. Za razvoj glasbene vzgoje in kulture bi bilo zato nujno potrebno, da v krajih, kjer so osnovne šole, dobijo za glasbene učitelje domačine. Ti bi lahko usklajevali delo osnovne in glasbene šole s krajevnim društvom, zborom ali godbo. D. S. REPERTOAR PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA KRANJ do 13. maja 1979 PETEK, 11. 5. 1979, ob 19.30 F. Hadžić: »ČLOVEK NA POLOŽAJU« Gostovanje v Radovljici SOBOTA, 12. 5. 1979, ob 17. uri F. Hadžić: »ČLOVEK NA POLOŽAJU« Gostovanje v Kropi K MESU ODLIČNA ]| Ct& KAMNIŠK- I« \^/ GORČICA M* KARTONAŽNA TOVARNA LJUBLJANA n.sol.o. TOZD JELPLAST, KAMNA GORICA n. sub o objavlja prosta dela in naloge rezkalca Pogoj: KV rezkalec ali KV delavec kovinske stroke z izkuSnjami na rezkalnem stroju Za delovne naloge se združuje delo za nedoločen čas. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o strokovnosti v 15 dneh na naslov: Kartonažna tovarna Ljubljana, TOZD JELPLAST Kamna gorica. Dimnikarsko podjetje KRANJ, Zupančičeva 4 razpisuje licitacijo za prodajo osnovnega sredstva vozilo KOMBI ZASTAVA 430 K leto izdelave 1976, s 36.000 prevoženimi kilometri, v voznem stanju. Izklicna cena 15.000 din. V ceni ni vračunan prometni davek. Ogled vozila je možen na dan licitacije 17. maja 1979, od 8. do 14. ure v Tavčarjevi 14. Licitacija bo ob 14. uri na istem prostoru. Licitacije se lahko udeležijo pravne in fizične osebe, ki imajo pred pričetkom licitacije plačan 10-odstotni polog od začetne cene. Delovna organizacija KREDA BLED po. Po sklepu zbora delavcev, razpisna komisija objavlja prosta dela in naloge računovodje Poleg splošnih pogojev, ki jih zahteva zakon, mora kandidat izpolnjevati se: — da ima ekonomsko srednjo Solo z najmanj 3-letnim delom v finanč-no-računovodski službi — ali s popolno srednjo Solo z najmanj 5-Ietnimi delovnimi izkuSnjami in ustreznim knjigovodskim tečajem v finančno-računovodski službi — in da ni sodno kaznovan na zaporno kazen zaradi gospodarskega kriminala. Razpis velja 10 dni od dneva objave. Kandidate bomo v 15 dneh obvestili o izidu razpisa. Pismene prijave z ustreznimi dokazili naj kandidati pošljejo na naslov KREDA Bled, 2upančičeva 9 z oznako Razpisna komisija. Odbor za delovna razmerja pri ALMIRA RADOVLJICA TOZD pr. pletenin Radovljica razglaša prosta dela in naloge COTTON PLETENJE priučitev za delo na pletilnih strojih — moški Poleg sploSnih pogojev se zahteva Se: odslužen vojaSki rok in starost do 30 let. Za razpisana opravila je določeno 3-mesečno poskusno delo. Nastop dela je mogoč takoj. Vloge pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: ALMIRA Alpska modna industrija Radovljica — Jalnova ul. št. 2 — odbor za delovna razmerja pri TOZD pr. pletenin. Kandidati bodo pismeno obveščeni najpozneje v 15 dneh po izbiri. UNIVERZA MARIBOR VISOKA ŠOLA ZA ORGANIZACIJO DELA KRANJ razpisuje prosta dela orirt-ma delovne naloge s posebnimi pooblastili TAJNIKA SOLE (za nedoločen čas s poli delovnim časom) Pogoji: — visoka izobrazba ustrei smeri in 5 let delovnih kuSenj, — sposobnost organiziran«. vodenja in komuniciranja, — da sodeluje pri uveljavljanju in razvijanju socuuV stičnega samoupravnega sistema. Prijavo z življenjepisom dokazili o izpolnjevi razpisnih pogojev pošljite"* tridesetih dneh po objavi na naslov: Visoka šola organizacijo dela Kranj. Prešernova cesta 11/11. OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST KRANJ RAZPORED fluorografskih baz na območju občine Kranj Območje Fluoroffrafska baza Naselje - ulica „ , Ca« Datum od-do 1 2 3 4 5 BE8NICA CERKLJE GORICE JEZERSKO MAVČIČE NAKLO PREDDVOR PREDOSLJE ŠENČUR TRBOJE ŽARNICA PSevo — ftola Nemilje — gost. »Na Razpokah« Zg. Besnica — pri Znidarju Sp. Besnica — Dom družb. org. Cerklje — gost. pn Kernu Brnik — gasilski dom Sp. Brnik Velesovo — Zadružni dom Zalog -pri Soli Apno — pri Novak Martinu Gorice — gost. » Lovec« Trstenik — pri Stefe Francu Golnik Institut Zg. Jezersko — ambulanta Mavčiče — Zadružni dom Naklo -kulturni dom Duplje — gasilski dom Podbrezje — kulturni dom Preddvor — gost. »Pri Majču« Kokra — pri Kamnolomu Bela — Dom družb, organ. Predoslje — kulturni dom Kokrica — kutlurni doni Britof — Dom Andreja Kmeta Šenčur — Dom KokrAke čete Voglje -Gasilski dom Visoko — Zadružni dom Prebačevo — gasilski dom OUevek -pri Soli Trboje - pri stari soli Zahnica — Zadružni dom PSevo, Javornik, Cepu-Ije, Planira, Lavtarski vrh, Zg. Zabukovje Nemilje, Njivica, Pod-blica, Jamnik Zgornja Besnica Sp. Besnica, Joftt, Rakovica, Zabukovje Cerklje, Dvorje, Grad, Poženik, PSata, Stefa-nja gora. Pšenična polica, Šmartno, V as ca Sp., Zg. Brnik, Vopovlje Adergas, CeSnjevek, Praprotna polica. Trata, Velesovo Cerkljanska Dobrava, Glinje, Lahovče, Zalog Ambrož, Apno, Lenart, Sidraž, StiSa vas, ViSev-ca, Vrhovje, Senturska gora Gorice, Letenice, Srednja vas, Zalog, TenetiSe Trstenik, Pangersica, Povlie, Babni vrt. Zabije. Cadovlje Golnik Sp. in Zg. Jezersko Mavčiče, Podreča, Breg ob Savi, Prafte, Jama. Meja Naklo, Malo Naklo. Strahinj, Pivka, Polica, Cegelnica, Okroglo Sp., Zg. Duplje, Zadra-ga. Ze 11 Bistrica, Gobovce. Podbrezje Preddvor, Potoče, Mače, Tupaiiče. Možjanca, Breg ob Kokri, Nova vas. Hrib Sp.. Zg. Kokra Zg.. Sr., Sp. Bela. Ba ftelj, HraSe Predoslje, Suha Kokrica, Mlaka, Ilov-ka, Bobovek, Srakovlje. Tatinec Britof. Orehovi je Šenčur, Srednja vas Voklo, Voglje Visoko, I.uže, Milje Prebačevo, Hrast je OlAevek, Hotemaže Trboje, Zer javka Zabni< a. Sutna 6/6 8-8.45 6/6 9.45- 10.30 6/6 11- 12.30 6/6 13- 14.45 21/5 9- 16 18/5 8- 11.15 22/5 13.30- 16 22/5 10.30- 13 22/5 8.30- 9.45 22/5 8- 10.45 4/6 11 - 12.15 4/6 12.45- 15 29/5 8- 10.30 23/5 9- 14 1/6 8.30- 15.45 18/5 8- 11.30 28/5 13.15- 15.45 28/5 8- 12.45 29/5 11 - 12.30 29/5 13- 15.45 18/5 12- 15 21/5 8- 15.45 22/5 11-15.15 31/1 9 45-15.45 30/5 8-11 18/5 11.45-15 30/5 11 30-14.45 31/5 8-9.30 5/6 8-9.45 4/6 8-10.30 STRAŽIŠCE Bitnje — gasilski dom Zg. Bitnje Dom Partizana Sp., Sr., Zg. Bitnje Cirilova, Dolenčeva, Drolčevo naselje, Dru-lovka, Kutinova, Pot za krajem Zevnikova. Bičkova. Gasilska, Jeftetova. Križnarje- 5/6 10.15-15.45 23/5 14.30-16.30 24/5 9-16 25/5 9-16 KRANJ Zdravstveni dom 23/5 9-16 24/5 9-16 25/5 9-16 28/5 9-16 29/5 9-16 Zasavska, Benedikova. Delavska. Hafnarjeva, Kocjanova, va, Ljubljanska cesta — del, Medetova, Pot na Joftta, Pot v Bitnje Pševska, Seljakova, Si-tarska. Skokova, Stra-žiska, Sempetrska, Škofjeloška, Smarjetna gora. Šolska, Trojarjeva. Zlatnarjeva, Zeftkova, Bavdkova, Siftkovo naselje, Tominčeva Kidričeva, Begunjska, C. Kokrftkega odreda, DražgoAka. Kebetova Mandeljčeva, Mencingerjeva, Mlakarjeva, Mrakova, Nazorjeva, Oldhamska, Partizan ska. Rupa, Ul. 31. divi zije, Ul. mladinskih brigad, Vidmarjeva, Ber-tonclieva Sorlijeva. Ulica Mosa Pijade Goreniesavska, Kolodvorska. Savska loka, Cankarjeva. Cesta Iva Slavca. C JLA. Gregorčičeva, Jahačev prehod, Jenkova, Zupančičeva. Huje, Skaln ,i Jurčičeva, Kokrftki breg. Komenskega. Koroška. Ljubljanska cesta — del. Maistrov trg, Mla dinska. Na skali, Prešernova, Reginčeva, Ro-tarjeva. Savska c, Sejmišče, Stara c. Stritar jeva, Skrlovec, Tavčarjeva. Titov trg. ToinAi čeva. Trubarjev trg. Trg revolucije. Vodo-pivčeva C. 1 maja. Planina, Ul. T Od rove, Gubčeva Vrečkova. Ul. G. odreda. Janeta Puharja, V Vlahoviča. Cirče, Gregoričeva, Grmičeva, M Irk m i-.k.i Nadižarje-va, Pintarjeva, R«tl|» va, SmledniAka. Stare tova, Smidova. Stni ževo Gosposvetska, Gradnikov«, Krožna. Levstikov«, Ulic« 1. avgusta, C. St. Rozmana, Vrtna. Zlato polje Valjavčeva, C na Kla nec. C St Žagarja. Cesta talcev, Jelenčeva Jezerska. Kaiuhova, KokrAki log. Kovači čeva, KraAnova, Kurir ska pot, Likozarjeva, Luznarjeva, OpreAniko va. ReAeva, Ručigajeva. Stirnova. Tekstilna TomažičevH, Milene Korbaneve, V Sinkov čeve, Zadružna, Zano-va, Kalinskova, Sučeva, Draga Bre/.ar|a. za mudniki IW.mo. da m /nlaMtc na določenem kram v času. navedenem M vabilu. nega bolnika; vendar pa so Se bile na 10.000 pregledanih M osebe z razmeroma majhnim \ nim procesom in občasnim ii njem bacilov tuberkuloze, kar da pomeni vir okužb tudi za W Odkrito je bilo Se približno Število oseb s patološkimi spr bami v pljučih, ki pa so bile po datnih preiskavah ocenjene kot prte in brez tuberkuloznih hacuo« Radiofotografija prsnih orgaa** seveda odkrije tudi druga netuh*^ kulozna obolenja pljuč in srčae*f lezni. Nadvse pomembno je odkritje pljučnega raka. ko se *» hitro operacijo Se uspeSno PO"*€J^ dokajSnjemu odstotku obolelav zadnji fluorografiji pred Stiruat JJ je bilo med 30.996 pregledanimi^ krito 11 bolnikov s pljučnim raW* Vrste priganjajo travni organi kranjske zdravstvene skup-iravnavali problematiko zobozdravstva v in s stališči ter sklepi seznanili tudi izvršni svet občinske skupščine *JANJ - Republiški komite '■rivgtvo in socialno varstvo •tobra lani priporočil občin-zdravstvenim skupnostim, Uravnavajo problematiko vstva na svojih območ-hkina odločitev je bila nuj-^ Mjab zboljšanemu položaju ^"ftavstva v republiki, obe-opremi in številnejšim Dosegamo raven razvi-^atav, pa kljub temu proble-^* minejo. Zahteve ljudi po 7*J*b»vstvenem varstvu preji0 možnosti. Dohodkovni od-uresničujejo prepočasi, praksa je še vedno zakona, ne uspevamo pa tudi Povečani storilnosti zobo-venih delavcev. Komite akiTstvo in socialno varstvo boljšo samoupravno orga-■ott zobozdravstva in upo-▼ storitev, opozarja na bnost svobodne menjave ■«d uporabniki in izvajalci, (je samoupravno organi-. zobozdravstvenih temelj-"fanizacij združenega dela btijio organizacijo dela, popom en prilagajanja de-časa zobozdravstva poti porabnikov storitev in osebnih dohodkov glede Kf no in minulo delo. j je med redkimi slovenji občinami, kjer pri kadrih Cjfr'ta bila le 2 v dovolj zgod-f^aadiju za operacijo, pjpi^tivno majhne Številke prej ■Jjntih tuberkuloznih in drugih B^aov rned pregledanimi v zadnji •l^Pafski akciji, ki so že skoraj m ^odnji meji mednarodno prizna-m^tabilnosti drage fluorografske 'če je sploh primerno reči «i na bodo morda Na pregled bodo L^tabiku«), pa bodo morda letos CSibno višje. Na pregled bodo -^ese le osebe starejše od 45 let. IC^.Tipred I. 1935) bi utegnil biti E^do s«laJ nepoznanih tuber-■fcnih procesov in asimptomat- K^jih akcijah in tudi pri red-tepanzerskem delu smo nam-Jftovili, da je tuberkuloza že redka med mlajšim prebival-01 »ranjske občine, da pljučnega med mlajšimi osebami takoreći 'n da redna preventivna r^*,Vena služba (dispanzerji, me-dela) obvlada te vrste zdrav-jjTj Problematiko. I ^ osebami starimi nad 45 let \^*kbšanj starih tuberkuloznih ^J|mb znatno večji. Kot drugod *o tudi pri nas vse neznane y?~lozne infekcije med starejši-l^**mi. V to starostno obdobje tudi praktično vsi nam še m —i 'A u, ^"•jeno je bilo, da se v krajevni fi Cerklje vsem na fluoro-■jft^j* vabljenim meri še krvni ^P^T Vsem osebam s povišanim P 7*wn bomo pozneje s ponovnimi .^tančnimi preiskavami ugotav-^'roke ter seveda zdravili. Ni J^bej poudarjati, da je povi-j^pi pritisk danes eden najpo-***)tih zdravstvenih proble-w v razvitih deželah eden naj-b vzrokov smrti, če ga se-Pravočasno ne odkrijemo in ne zdravimo. V krajevni Preddvor pa bodo vsem Hranim v urinu ugotavljali m s tem morebitno obolenje kV*0rno boleznijo. Po poznejši ^^Jncnejši preiskavi bo postav-?fc»°končna diagnoza, diabetiki 3J*°teni na zdravljenje v diabe-_Vv ambulanto. Tudi sladkorna K wLnamre^ predstavlja precejš-Nravstvene težave, kasna od-^ Pa so zaradi številnih kompli- --* i-/ mL' ■C*ai pljučni karcinomi, največji R^k pljučnih obolenj in drugih Koliki jih bomo dodatno iskali v 1 so zaracu ........ .,7rok ■Rl*4 »n potrebne posodi ■^rlPrejeli skupaj z vabilom na ^y*P*nji radiofotografski akciji Jj^rjza zdravstveno preventivno ^ ^ikega pomena. Le ob do-"^elovanju občanov z zdrav-m delavci bomo lahko z go-)° ugotavljali stopnjo korist-Široko zasnovanih akcij, »rentabilnost« glede na fcflr> in seveda nudili največ-**B pomoč novoodkritim bol-1 ,n njihovi zdravi okolici, vsakega občana je, da ak-^a<"Pre po svojih močeh, pred samodisciplino in natančenjevan jem navodil. in opremi zobozdravstva ni večjih problemov. Zobna poliklinika je temeljna organizacija združenega dela s 112 delavci. Kadrovski normativi so doseženi, pa kljub temu problemov v zobozdravstvu ne manjka. Skupščina zdravstvene skupnosti je o njih razpravljala in posebej opozorila na vedno večje potrebe po storitvah, ki jim zobozdravstveni delavci niso kos, na pogosto slabo izkoriščanje delovnega časa, na pomanjkljivo nagrajevanje po delu in na neprimerno vpisovanje pacientov. Skupščina zdravstvene skupnosti je zobozdrav- stvu letos namenila 39 odstotkov več denarja in zobni polikliniki priporočila, naj v letošnjem programu upošteva 10 odstotkov višji normativ, uveljavi nagrajevanje po delu in 9e kadrovsko okrepi ter izplača tudi preseganje delovnega programa, ob tem pa boljše izkoristi delovni čas. Izvršni svet občinske skupščine je s takšnimi stališči soglašal in menil, da jih mora temeljna organizacija združenega dela Zobna poliklinika kljub pomislekom uresničiti. Takšni ukrepi lahko skrajšajo čakalno dobo, odstranijo pogosto negodovanje uporabnikov storitev in preženejo vrste iz čakalnic. Ob sedanji dobri kadrovski zasedbi, znanju zobozdravstvenih delavcev in ugledu, ki ga uživajo, to ni nemogoče. J. Košnjek SOZD ALPETOUR Skorja Loka TOZD Potniški promet Kranj razpisuje na podlagi 22. člena Zakona o delovnih razmerjih in sklepa delavskega sveta naslednja prosta dc-ia in naloge 1. POMOČNIKA VODJE TOZD 2. VODJE KOMERCIALNO-PRODAJNE SLU2BE 3 RAČUNOVODJE TOZD 4. VODJE DE POTNIŠKI PROMET KRANJ 5. VODJE DE KRANJ - MESTNI PROMET 6. VODJE DE SKOFJA LOKA 7. VODJE DE RADOVLJICA Zahtevani pogoji: 1. : višja izobrazba prometne ali ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali srednja izobrazba prometne smeri in 5 let delovnih izkušenj v prometni dejavnosti. Pasivno znanje enega tujega jezika in moralnopolitična neoporečnost, 2. : višja izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri in 3 leta delov- nih izkušenj ali srednja izobrazba prometne smeri in 5 let delovnih izkušenj v prometni ali sorodni dejavnosti ter moralnopolitična neoporečnost, 3. : višja izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali srednja izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj v stroki ter moralnopolitična neoporečnost, 4. 7.: višja izobrazba prometne ali ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali srednja izobrazba prometne ali ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj v prometni dejavnosti ter moralnopolitična neoporečnost. Za opravljanje navedenih del bodo izbrani kandidati imenovani za dobo 4 let. Pismene ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh na naslov: SOZD ALPETOUR Skofja Loka -Kadrovski oddelek, Titov trg 4 b z oznako ZA RAZPIS s številko opravila. O izbiri bomo kandidate obvestili najpozneje v 60 dneh po izteku prijavnega roka. TOZD Potniški promet Kranj po sklepu komisije za delovna razmerja objavlja naslednja dela in naloge: 1. VOZNIKA AVTOBUSA za DE Radovljica poslovalnica Bohinj 2. VOZNIKA AVTOBUSA za DE Radovljica 3. VOZNIKA AVTOBUSA za DE Kranj — S delavcev 4. VOZNIKA AVTOBUSA za DE Skofja Loka — 5 delavcev 5. SPREVODNIKA za DE Kranj — 2 delavca Pogoji za sprejem: 1. — 4:/ poklicna šola za voznike motornih vozil, 2 leti delovnih izkušenj kot poklicni voznik motornih vozil in izpit D kategorije. Poskusno delo 3 mesece. Delovno razmerje se združuje za nedoločen čas, kandidati morajo imeti stalno bivališče pod 1. v Gorjušah, pod 2. v Kropi ali Podnartu, pod 3. v bližnji okolici Kranja in pod 4. v bližnji okolici Škofje Loke. 5. : osnovna šola in 1 leto delovnih izkušenj. Odslužen vojaški rok in stalno bivališče v okolici Kranja. Poskusno delo 3 mesece. Pismene ponudbe z dokazili sprejema kadrovski oddelek v Kranju, Koroška c. 5 in kadrovski oddelek v Škofji Loki, Titov trg4/b 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 30 dneh po izteku prijavnega roka. Teden Rdečega križa Človek človeku Teden Rdečega križa, ki se končuje v nedeljo. 13. maja, in poteka pod geslom Za boljše življenje, je obenem tudi priložnost, da humanitarna organizacija, ki letos slavi tudi 35-letnico svoje ustanovitve, bolj predstavi svoje delo. Iz obsežnega in pestrega dela, ki ga ta organizacija opravlja, je kar težko izdvojiti najpomembnejše, vendar pa brez dvoma sodi prav organiziranje prostovoljnega krvodajalstva med najvidnejše in najuspešnejše dejavnosti. Več kot 106.000 krvodajalcev v lanskem letu v Sloveniji je vsekakor številka, ki bi ji težko našli še kje primerjavo. Prav darovanje krvi je bil tudi prvi odraz solidarnosti ob nedavnem katastrofalnem potresu v Crni gori, RK pa je seveda organiziral za prizadete še druge oblike pomoči, od zbiranja denarne pomoči do poizvedovanja o preživelih. RK Slovenije šteje več kot pol milijona članov, od katerih jih veliko kot aktivisti neumorno delajo po občinskih in krajevnih odborih ali na šolah in v delovnih organizacijah. Pridobivanje in utrjevanje znanja za preprečevanje nesreč in pravočasna in pravilna prva pomoč, nega bolnika, zdravstvena vzgoja ter vrsta solidarnostnih akcij so najbolj osnovne dejavnosti Rdečega križa danes. Samo lani so na primer aktivisti RK obiskali na domu skoraj 5000 občanov, od tega največ bolnih in invalidov, še posebno pozornost pa namenjajo starejšim občanom, ki si brez tuje pomoči ne morejo več organizirati življenja. Ob takšnih obiskih člani RK tudi spoznavajo razmere občanov, ki potrebujejo razen vedno potrebne humane pozornosti tudi gmotno pomoč v denarju ali obleki in obutvi. Tradicionalna je že akcija zbiranja rabljene obleke in posteljnine, v kateri je lani Slovenija zbrala okoli 86 ton najrazličnejšega blaga. Del tega je RK Slovenije ob potresu že poslal v Crno goro ljudem, ki so jim ruševine pokopale vse imetje z obleko vred. Naj ob tem še opozorimo, da bo letošnja akcija zbiranja oblačil 7. junija. Vse leto pa teče tudi akcija zbiranja papirja, dohodek od tega pa se namenja v humanitarne namene, kakor tudi vsi ostali dohodki zbrani v tednu RK od znamk v poštnem, železniškem, cestnem in letalskem prometu. V denarju pa seveda ni mogoče izraziti vrednost akcij, kot so na primer gradnje vodovoda in popravilo cest ter druga dela, ki ga opravijo mladi v delovnih brigadah RK. V okviru tedna otroka so v Prešernovi hiši, v avli skupščine občine Kranj in v kinu Center odprte razstave otroških risb — Foto: F. Perdan Teden otroka Razstave otroških risb, šest mladinskih filmov, posebna številka Napreja in finalno kviz tekmovanje klubov OZN Slovenije sestavljajo pester program tedna otroka v Kranju — Občinski center klubov v sodelovanju s predsed- Kranj OZN je stvom občinske konference ZSMS Kranj v dneh od 7. do 13. maja pripravili več prireditev, ki jih je v okviru tedna otroka posvetil mednarodnemu letu otroka. Prireditve se v glavnem nanašajo na kulturno področje. Prizadevni mladinci so pripravili kar troje razstav otroških risb. Cicibani v vrtcih so risali na teme Domovina, Igramo se otroci vsega sveta in Jaz in moj prijatelj. Po teh naslovih so slikali in pisali spise tudi učenci osnovnih šol, srednješolci pa so Pnm.dr-JožeSušteršič 2i> Kranj . Ti, ti, prahek! Tesnobna zadrega se je v izdajalski rdečici odražala na obrazu trgovke, ko je v poslovalnico nameril svoj korak sam vodja togda, do kolen od blata, kajti svoje vozilo je moral pustiti na cesti. Pred poslovalnico je bilo namreč toliko razmočene nesnage, da se je uprl še dostavni avto in so morale zaposlene s škornji do ceste po mleko, kruh, živila. Ali je bila zunanja nevšečnost ali njegov notranji odpor do poslovalnice povod za temeljit pretres trgovine, se ne ve. Ve se le, da mu je bil obraz ena sama zledenela trpkost, njegovo čelo pa je bilo tako marljivo nagubano, da je zaposlene prevzela ena sama dušeča in drgetajoča potlačenost. Kaj bo? Najprej je neodločno vljudno pofrcal s prstom po politankah, ki so stale v lepi vrsti in vrgel dolg, preiskujoč pogled po vsej trgovini. Z rokami v žepih se je napotil naravnost proti vajenki, ki je čepela in iz škatle jemala steklenice, vsa prezebla v zadnji noht, kajti trgovina centralne ali kakršne druge kurjave ni še premogla - razen gašperčka v skladišču. Rahlo brco je dobila prazna kartonska škatla, ki je ležala -•- J- L. .* .•-----/; P , Ob njego »Veste, res ni bilo časa. Premalo nas je. Ena že od jutra vlači vreče iz skladišča, druga je morala na cesto po »robo*, tretja .. .* S potrpežljivo vzvišenostjo jo je le na pol poslušal, naj se je še tako vneto trudila. S svojimi zardelimi in zatikajočimi besedami je hitela v razumljivo samoobrambo in celo v rahel protinapad, ko mu je sila milo, a nedvoumno položila na srce, da bi morda le kaj izprosil na skupni upravi: že vso zimo jih v trgovini zebe kot mačke; v starem, predpotopnem skladišču ni prostora niti za korak; iz kleti vlačijo na ramah vse vreče in zaboje, radi bi čisto navadno dvigalo; plače pa so tako nizke, da sta že dve rekli adijo, dve bosta pa prav kmalu ... Neomajni šef ni poslušal. Navsezadnje: kaj njemu mar, če so delovni pogoji podrejenih tako mizerni, plače pa še bolj, saj štacuna itak nima denarja! Kot mali polbog se je odmajal naprej v skladišče, kjer se je zaletela vanj trgovka, ki se je krčila pod petindvajsetkilsko moko in je moral odskočiti. Spet je pomolil prst na polico, tokrat se je spračalo: na skla diščni polici je bilo za milimeter, dva, prahu! Na prah, tudi v skladišču, je bil alergičen. Neza slišano! V brezmejni togoti je nadrl podrejeno srenjo, da se je kar kadilo. Ko se je izdrl,je zaloputnil vrata skladišča, da so, vsa betežna, padla iz zgornjega tečaja. Mesec, dva, ga ne bodo videli! Za kazen! Kmalu po njegovem spektakularnem nastopu in vihraven odhodu sta zaradi nizkih plač in blata in deset in več kilskih »žaklov« naslednji dve trgovki rekli adijo ... D. Sedej sodelovali s spisi na teme Sem otrok planeta Zemlja, Moj otroški »jaz« in Smo otroci 20. stoletja. Prvo razstavo risb so odprli že prejšnji petek, 4. maja, in bo do 18. maja na ogled v Prešernovi hiši, drugi dve v avli skupščine občine in v kinu Center pa sta odprti le ta teden. Razen razstav so mladinci v tednu otroka pripravili še ogled mladinskih filmov vsak dan ob 16. uri v kinu Center. Zavrteli so že filme Pastirci, Ljubezensko življenje Budimirja Trajkoviča, To so gadi in Posebno vzgojo, danes in jutri pa bosta na vrsti še filma Kako umreti in Kekčeve ukane. Vse predstave so mladim gledalcem dostopne po nižji ceni. Center klubov OZN bo skupaj s centrom za obveščanje in propagando pri občinski konferenci ZSMS pripravil glasilo Naprej, ki bo za razliko od običajnih številk vsebovalo najboljše spise otrok iz osnovnih in srednjih šol na razpisane teme, popestriti pa ga nameravajo še z nekaj risbicami. Teden otroka bo dosegel »finale« v soboto, ko bo ob 16. uri v delavskem domu sklepno kviz tekmovanje klubov OZN Slovenije. Tematika letošnjega tekmovanja zajema mednarodno leto otroka in 60. obletnico ZKJ. V finalu bosta med osnovnošolskimi ekipami tekmovala kluba OZN osnovne šole iz Ajdovščine in osnovne šole Miha Pintar-Toledo iz Velenja, med srednješolskimi ekipami pa se bosta za najboljšega v Sloveniji potegovala kluba gimnazije iz Črnomlja in iz Murske Sobote. V kulturnem sporedu prireditve bodo sodelovali učenci glasbene šole iz Kranja, folkloristi kranjske Save in recitatorska skupina iz Tržiča. H.Jelovčan r A KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ z n. sol. o. Kranj, C. JLA 2 objavlja na podlagi sklepov Komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela oziroma naloge za nedoločen čas TOZD KMETIJSTVO KRANJ 1 KMETIJSKEGA INŽENIRJA za delovne naloge organiziranje in vodenje delovisča Vrtnarija Posebni pogoji: kmetijski inženir — vrtnarska smer, tri leta delovnih izkušenj v vrtnarstvu 2 DIPLOMIRANEGA KMETIJSKEGA INŽENIRJA za delovne naloge organiziranje in vodenje deloviftča Šenčur Posebni pogoji: dve leti delovnih izkušenj v kmetijstvu, 3. DIPLOMIRANEGA KMETIJSKEGA INŽENIRJA ALI DIPLOMIRANEGA VETERINARJA za delovne naloge vodenje živinoreje v TOZD Posebni pogoji: tri leta delovnih izkušenj v kmetijstvu, pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika TOZD Tovarna olja OLJARICA BRITOF 4. KMETIJSKEGA, STROJNEGA ALI ELEKTROTEHNIKA (dva delavca) za delovne naloge vodenje ter kontrola strojev in naprav in proizvodnega procesa v rafinaciji Posebni pogoji: odslužen vojaški rok, troizmensko delo 5. KV STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA za delovne naloge opravljanje ključavničarsko vzdrževalnih del Posebni pogoji: dve leti delovnih izkušenj, dvoizmensko delo 6. KMETIJSKEGA TEHNIKA ALI LABORANTA (4 delavci) za delovne naloge opravljanje del v laboratoriju Posebni pogoji: delovne izkušnje so zaželene, dvoizmensko delo TOZD AGROMEHANIKA KRANJ 7 KV DELAVCA KOVINSKE ALI STROJNE STROKE za delovne naloge prevzem, skladiščenje in izdaja blaga Posebni pogoji: vozniško dovoljenje B kategorije Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti splošno kadrovskemu sektorju KŽK Kranj, Cesta JLA 2, 15 dni po objavi. 111 SGP GRADBINEC n.aol.o.KRANJnazorjcva I OBVESTILO s katerim obveščamo vse delovne organizacije in privatne interesente, da je možno dobiti humusno zemljo ob izkopu za novo skladišče Merkurja v Naklem vsak dan. razen sobot, nedelj ter državnih praznikov od 14. do 18. ure. Humus je brezplačen, zaračuna se nakladanje po 30 din za 1 kub. m. Nakladanje se plača predhodno na blagajni SGP Gradbinci' Nazorjeva št. 1. Kranj. Humus se odvaža samo s kamioni, ki jih preskrbi kupen in ni dovoljen s kamioni, ki so zaposleni na gradbišču. V naši prodajalni so vam na razpolago ploščice kerub iz Beograda Ploščice so zelo primerne za oblaganje notranjih prostorov, balkonov, fasad. . Velikost 20 x 20 cm, kvaliteta VS. Ploščice so odporne in prenesejo velike temperaturne razlike Cena ploščice: 6,85 din. metalka 30iet prodajalna kamnih Prodajalna ie odprta vsa» a* od 7 do 19 ure. ob sobottfr od 7 do 13 ure I/MM SPALNICE — DNEVNE SOBE - KUHINJE /jlrkbn o r*Jk ^ I-* ■ ■ f aloBUš OBVEZNICE - KUPON št. 1 >q iu Kt v« o '^L&vS/ za ceste a> VćUsio, KRANJ lahko uporabite ZA POLOG pri POTROŠNIŠKEM POSOJILU Potrošniško posojilo: do 50.000 din Brezplačna dostava pohištva na dom, oziroma 25 km Brezplačna montaža pohištva — razen kuhinj. v GLOBUSU Kranj v TINI Kranj v Salonu kuhinjske opreme DEKOR Kranj in vseh ostalih prodajalnah KOKRA KRANJ DRAGI POTNIKU tono v sodelovanju s potovalnimi agencijami nov program AIR LIFT ja pripravil tudi to potovanj v tujina Vata zaupanja, ki nam ga izkazujeta, nas ie posebej obvezuje, da smo pripravili potovanja po valih željah in naših dolgoletnih izkušnjah, Prednost naših aranfmajav ja v lajn, da jih ponujamo skozi vsa lata Potovanja pa lahko začneta iz kateraaa koli kraja v Jugoslaviji, kar smo vsa naša programa prilagodili rednemu letalskemu prometu. Izbor hotelov je takšen, da po lagi in udobnosti odgovarja potnikov in ja najboljša mogoča usluga za ponujeno ceno. Grčiji" Za turistični dal programa so vam na razpolago strokovni vodici, ki govorijo srbska hrvatsfc jezik Prijava in vplačila za AIR LIFT potovanja sprejemajo po vsaj Jugoslaviji, vsa podov#«ia4 JATa in turističnaagencije. ŽELIMO VAM PRIJETNO POTOVANJE AIR LIFT SINGAPUR IN INDONEZIJA „Singapore, Jakarta, Bali" ZDA „Desetdnevni izlet v Naw York" „Osemdnevni izlat v Naw York" 1 POLJSKA „VVeekend v Varšavi ' „ Varšava in Krakov" „Mazurka" DR NEMČIJA „Beri In" ITALIJA „Znamenitosti Rima" „IzJatv Rim" „Rlm, NaapaL Capri" „Moskva, Leningrad, Kijev" „Kijev, Leningrad, Moskva' Sedemdnevni aranžmarv-Moskva. Leningrad, Kijev" „Moskva, Leningrad (obisk staroruskega gradu) „Vdlko- Sibirska tura" „Sovjetska-Srednja Azija" „Moskva in Kavkaz" TUNIS »Sedemdnevni poči tak v Tunisu" »Štirinajstdnevni počitek v Tunisu" EGIPT „Kairo. Aleksandri ja" KITAJSKA „Peking, Changsha, Slan, Tatjan" „Peking, Changchun. Klrln, Shengvang, Anshan" „Peking, Konton. Hangcbovv, Shanghai, Nanking" JAT JAT LJUBLJANA (tavaj Mil) d Slovenci na Koroškem Govor voditelja sosednje države Nasprotniki ne Utihnejo I Gluhi se spreneveda ~hžaj tovarne celuloze v Rebrci in v njej za-'Imih delavcev končno rešen — Heimat-^nst nesramno blati jugoslovansko sodelo-M/e pri premagovanju težav rebrške tovar-W napada koroške vladajoče stranke, ki so dovolile — Dvojezični otroški vrtec v Šent-:wiožu že odprt, kulturni dom v Radišah pa odprt 20. maja — Jubilej slovenskega šolskega društva -«ovet - Veliko besed je bilo ^♦mesece izrečenih o usodi to-^* celuloze v Rebrci v dolino ^" " «e več truda je bilo potreb-" M) se delavci vrnili na de-s"-mesta v edinem večjem indu-**m obratu v tem delu občine " is Kapla. Lastnica tovarne je .-'•ala. stranke z vladajočo so-r ""no vred so imele ob vsaki re-t *up pomislekov, ob glasovih, da v-'ene prijave z dokazili , Izobrazbi sprejema Kad-. jV«ki oddelek 15 dni od ^-va objave. čitev in ob tem nesramno blatil Slovenijo in Jugoslavijo. Veliko je bilo govorjenja, bore malo pa storjenega. Na hrbtih v Rebrci zaposlenih delavcev se je odvijala politična igra. povrhu vsega pa so bili zaposleni v tovarni celuloze že nekaj mesecev brez dela in odvisni od podpore. Mešana švicarskojugoslovanska firma je končno odkupila Rebrco. rešila brezposelne v tem delu dvojezičnega ozemlja, od katerih jih je večina Slovencev. Rebrca bo modernizirana in sodobnejša in tako tem koroškim Slovncem ne bo treba po kruh drugam, kjer je ponemčevanje še ostrejše. Na vse izzive Heimatdiensta, še posebno zadnjega v Pliberku, kjer so opozarjali Avstrijo pred »potujčeva-njem« domovine in napadali koroške stranke, ker so takšno ravnanje z Rebrco dovolile, so odgovorili s protestnim shodom v Rebrci zaposleni delavci sami! Obsodili so nesmiselno in nazadnjaško gonjo Heimatdien- sta in nemškonacionalističnib krogov, soglašali s švic-arskojugoslovan-sko družbo, ki je novi lastnik tovarne, ki se bo poslej imenovala »Tovarna celuloze Obir«, saj je to zanje edina gospodarska in socialna varnost, obenem pa prispevek k gospodarski rasti dvojezičnega ozemlja. Nasprotniki torej ne nasprotujejo le Slovencem, temveč napredku tega ozemlja nasploh! Dvojezična Koroška čaka nove pridobitve. Dvojezični otroški vrtec za 30 malčkov v Sentprimožu so že odprli in s tem najučinkoviteje proslavili leto otroka. Prav pomanjkanje otroških vrtcev dvojezičnega značaja je voda na mlin nasprotnikov slovenstva in zagovornikov asimilacije. Hkrati so proslavili 70. obletnico delovanja slovenskega šolskega društva. Praznik za Slovence na Koroškem pa bo tudi 20. maj. V Radišah bodo otvorili nov kulturni dom. Naša narodnostna skupnost bo tako trdnejša in bogatejša v boju za obstoj in razvoj. Se posebno Hei-matdienstu je to trn v peti, kar je dokazal s hujskaško akcijo lepljenja letakov, s katerimi blatijo slovenske ustanove in podjetja Slovencev na Koroškem. To početje ima marsikaj skupnega s podobno akcijo pred štirimi desetletji, ko so enako usodo doživljale židovske in slovenske ustanove, kasneje, na pragu druge svetovne vojne, razdejane. Sedanje slovenske ustanove kaj takšnega ne bi smele doživeti . .. J. Košnjek PEVCI IZ SVEČ - V Svečah na Koroškem deluje prosvetno društvo Kočna ie 70 let. Del društva je prizadevni moški pevski zbor, ki ga vodi profesor Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu prof. dr. Anton Feinig. Zbor nastopa po številnih koroških krajih, udeležuje pa se tudi pevskih srečanj v Sloveniji. Med drugim je sodeloval tudi na srečanju gorenjskih pevskih zborov na Jesenicah. — B. B. Jugoslovani smo ponosni na svojo notranjo in zunanjo politiko. Njenega bistva ne skrivamo sami zase, temveč vedno in ob vsaki priložnosti poudarjamo, da mora zanjo vedeti svet, ker je to del prizadevanj za utrjevanje mednarodnega ugleda in veljave samoupravne, socialistične in neuvrščene Jugoslavije. Svoje samostojne, neodvisne in ponosne poti ne poudarjamo le v dokumentih zasedanj najvišjih organov družbenopolitične skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, v govorih naših voditeljev, temveč v vseh pomembnejših dokumentih republik, občin in krajevnih skupnosti. Le tako dobiva podružbljanje notranje in zunanje politike svoj smisel, svojo praktično vsakodnevno potrjevanje. Smo državna skupnost, ki je že v času svojega rojevanja in kasnejšega dozorevanja na najvidnejše mesto postavljala enakopravnost narodov, narodnosti in držav, pravico do izbire samostojne poti v svojem razvoju, prijateljstvo in sožitje narodov, narodnosti in držav ter zavračala poskuse kakršnekoli nadvlade v tej ali oni obliki. Tega nas je izučil naš boj in naš razvoj, tega nas uči naša vsakdanjost in tako smo odločeni ravnati tudi v prihodnje. Veliko zgodovinsko odgovornost smo prevzeli, ko vsa težka, vendar slavna desetletja razvoja naše partije in države poudarjamo pravice narodnostnih manjšin pri nas. Zato imamo pravico in dolžnost zavzemati se tudi za enakopravnost in možnost obstoja ter razvoja naših narodnostnih skupnosti v sosednjih državah: Slovencev in Hrvatov v Avstriji, na Madžarskem ter v Italiji in Makedoncev v Bolgariji. Besede, da so narodnostne skupnosti mostovi prijateljstva in sodelovanja med državami, za nas niso puhle fraze, temveč naloga, ki jo moramo resno in odgovorno uresničevati. Zavzemanje za pravice narodnostne skupnosti v sosednji državi ni ozemeljska pretenzija, temveč boj za demokracijo, svobodo in človečanske pravice. Narod, ki odreka svobodo in pravico obstoja in razvoja manjšini, tudi sam ni svoboden . .. Sosednja socialistična Bolgarija je še posebno zadnja leta postala gluha za naša, sicer tudi njej dobro poznana stališča do teh vprašanj. Na najrazličnejše, naprednemu in demokratičnemu svetu tuje načine, se spreneveda in sebi v prid obrača stališča naše države. Ce je treba, je dobrodošlo celo potvarjanje zgodovinskih resnic. Vik in krik naže-nejo, če nekdo zapiše, da so recimo Makedonci zgodovinsko dokazana narodnost na ozemlju današnje Bolgarije. Tako so pred kratkim zapisali Poljaki, pa so bili deležni bolgarskih kritik. Če pa to storimo mi, je sosednji narod »poučen«, da imamo ozemeljske zahteve do sosednje države. Pred dobrim mesecem sem bil v Bolgariji in ni se mi bilo treba truditi, da bi prišel do potrditev za takšno obrekovanje in potvarjanje naše politike. Zaboli Jugoslovana, če to slišiš od ljudi, obenem pa se lahko mirno nasmehne, saj ve, da temu v resnici ni tako. »Pesem« o jugoslovanskem kapitalizmu in njegovem pohlepu po bolgarskem ozemlju, kjer o Makedoncih ni ne duha ne sluha, se ponavlja v časnikih in na televiziji. V začetku tega tedna jo je ponovil v bolgarski ljudski skupščini tudi prvi sekretar centralnega komiteja bolgarske komunistične partije in predsednik državnega sveta Todor Zivkov. V isti sapi je dejal, kako zainteresirana je njegova država za sodelovanje z Jugoslavijo na vseh ravneh in področjih, hkrati pa je Jugoslavijo predstavil kot krivca za sedanje stanje v odnosih med državama. Naštel je kopico pogojev, ki bi jih morali sprejeti, da bi bili odnosi boljši in nas obdolžil vsega mogočega, kar po njegovem ni v interesu ljudstva obeh držav, miru in socializma! Zanikal je obstoj Makedoncev v Bolgariji, kjer ni narodnostnih problemov. Dovolil si nas je povabiti na pogajanja in ponovil, katere deklaracije in s kakšno vsebino bi mi morali sprejeti. V sosednji državi so torej ob veliki volji in želji po sodelovanju in prijateljstvu spet pozabili na naša ustaljena stališča. Brez njihovega upoštevanja pa ne more biti pogovorov na enakopravni osnovi, iskrenih in ustvarjalnih, kakršne mi vedno želimo. Takšno iskreno in razumevajoče in enakopravno dogovarjanje in sodelovanje pa je za nas edino sprejemljivo in takšno ravnanje tudi že prevladuje v mednarodnih odnosih. Mi spoštujemo sebe in zaradi tega tudi druge, le-ti pa morajo ob upoštevanju svojih stališč spoštovati tudi sodbe drugega. Poskusi ali primeri drugačnega ravnanja že dolgo niso več last svobodoljubnega, naprednega in demokratičnega sveta ... J. Košnjek ?A NISMO SE UKLONILI fanc Likozar-^lek.sander ; r"njam se ga, kako je prihajal s tistim ,starim kolesom in aktovko, ki je bila !|u"'a samih novih knjig. Knjig o parti-0 taboriščih, o mednarodni ^pijonazi, K- ',h bitkah z ruske fronte, o pilotih, o s' ar je dišalo po smodniku, bodeči žici, o ar je pomenilo izgnanstvo, partizan-S*l V*0 86 ^e P° domače usedel, pogledal "ikom in prižgal, je iz aktovke počasi, '[' Pobožnostjo jemal knjigo za knjigo. -s«f!'ta> tole pa le vzemi, ne bo ti žal«, je i <. 'J!?0 dejal vedno, potrkal po knjigi, kot ' tJjOoK) blago in pričel pripovedovati o *rr\ pj^ Menda so vse tovrstne knjige Tiači knjižnici prav iz njegove aktov-?' je enkraten prodajalec knjig za za-I »Jli c' v*8a'to knjigo je, preden se je z p^a' k uvojim stalnim strankam, prebral ttaviraSevar. Marsrkatrri nas Tlom -je-^enitil. Zdaj ga ni več s kolesom. Posledice vojne so ga privezale na invalidski voziček, toda volje, te, da bi šel med njegove ljudi, te mu pa ni zmanjkalo. In še bo Sel, le da si toliko opomore, privadi na svojo invalidnost .. . Franc Likozar-Aleksander se je rodil v Stražišču pri Kranju pred dvainšestdesetimi leti. Kruh si je služil najprej kot tekstilec, po vojaSčini, leta 1939, potem, ko je Hitler že stopil v vojno s Poljsko, pa ne dobi več dela. No, nazadnje se mu le posreči pri železnici, kjer ga je tudi zatekla vojna. Bil je med pravimi ljudmi. Med železničarji na kranjski postaji so bili prvi aktivisti, ki so takoj potegnili k delu tudi Franceljna. Partizanska literatura je prihajala iz Globokega pri Radovljici in iz Škofje Loke prav skozi njihove roke. In takoj so pričeli z majhnimi sabotažami. Njihova prva naloga je bila čim bolj onemogočati promet in ga zadrževati. In če si nasul v ležaj kolesa ostruž-kov, je bil vagon po 50 kilometrih onesposobljen . . . Potem je prišla velika Kumerdejeva izdaja v StražiSču. 25. februarja 1942. Spominja se, da so ravno imeli v enem od vagonov na postaji predavanje o vojnih strupih, ki so ga jim pripravili Nemci. Med posluSalci je bil tudi Vinko Hafner, ki je bil takrat na železnici prometnik. Tone Hafner iz Stražišča ga je prišel sredi predavanja obvestit, naj se hitro umakne, ker ga iSče Gestapo. Tudi Francelj je takrat pomislil, da bi se umaknil, vendar mu je Vinko naročil, naj še ostane, ker le še ni toliko kompromitiran. StražiSče pa je bilo zaprto vase, kot bi padel nanj mrk. Gestapo je pobral vse najboljše aktiviste, ki so drug za drugim padali v Dragi ali pa končali v taboriščih. Delala je še veza iz Škofje Loke in Francelj je šel večkrat za nunski grad na Sutni, kjer je dobival letake in jih raznašal po Kranju in Stražišču. Jeseni 1942 so prišli na ta teren močni aktivisti, kot so bili Tone Nartnik-Črnivc, Kostantin Borut, Pavle Kav-Čič-Miha. Ti so znova postavili trojke. Francelj je postal tedaj sekretar OF terena Straži-šče. Tudi njegovo delo ni več dolgo ostalo skrito in 11. marca 1943 mora v ilegalo. Pod Ožboltom se je priključil Škofjeloški četi v Gorenjskem odredu. Se isti večer vodi en vod v prvo akcijo v Soro in Puštal, kjer izvedejo mobilizacijo m-likridiram-wmškntarja-. Taknj-D0 akciji so že nad Polhovim gradcem, pa spet na drugi strani Ožbolta. Napadi — izgini, je bil njihov način. In bil je najboljši. 24. aprila 1943 je Francelj na Jelovici na partijski konferenci aktivistov sprejet v članstvo KPJ. Zaupanje tovarišev mu da še večji polet in pogum. 27. aprila organizirajo prvi odhod prostovoljcev iz Stražišča v partizane. Popoldne so zvedeli, da bodo ti fantje drug dan klicani v nemško vojsko, pa so Nemce prehiteli. Pred gostilno Benedik so «se zbrali. Isti večer so mobilizirali tudi v Bitnjah. Več kot 20 novih borcev so imeli ta večer. Vključili so jih najprej v 7. kranjsko četo, kje je bil komandant Albin Drolt-Krtina, od tu so jih pa poslali na Dolenjsko. 15. julija 1943 ponovno mobilizirajo po Stražišču, tokrat starejše letnike, ki so pa imeli manj sreče. Nemci, ki so za partizani udarili čez Čepule, so pod Mohorjem precej novincev zajeli. Januarja 1944 je bil Francelj prestavljen pod Storžič, spet z nalogo, da mobilizira prebivalce v tem koncu. Marca je v Prešernovi brigadi pomočnik komisarja bataljona, oktobra pa že v Jeseniško-Bohinjskem odredu. V začetku novembra 1944 na Planini pri Kraju pod Bogatinom pri Sedmerih jezerih pripravljajo kadrovsko šolo, nekakšno pripravo za življenje v brigadi za ljudi iz jeseniškega konca. Od tu je bil Francelj skupaj s kurirjem z Jesenic poslan v vas Sočo na konferenco zaradi varstva imetja v planinskih domovih. Tisto, kar se je zgodilo potem, je bilo najhuje v vseh njegovih partizanskih dneh in kar mu je tudi pustilo posledice celo življenje. Ko sta se s kurirjem vračala s te konference, je spodaj v dolini deževalo, nad 800 metri pa je pričelo snežiti. Hodila sta po isti poti, kot sta prišla, čez Skrlatico. Pot je bila počasna, zadrževal ju je vedno višji sneg. Pet ur sta porabila, da sta prišla do mejnika, kjer je bila bivša jugoslovanska meja. Tu nista upala po poti, pač pa sta se odločila za spust čez police. Po pet do deset metrov globoko sta skakala. Na zgornji polici sta nagrabila sneg, ga porinila na spodnjo in skočila . . . Potem se je zjasnilo in mraz je bil peklenski. Premočena, utrujena, premražena sta hotela zakuriti ogenj, ko sta že skoraj omagala. Pa vžigalice niso prijele, ker so bile mokre. In vlekla sta se naprej. Se sreča. Ce bi zakurila in obsedela, bi obsedela za ■v'ectnT)?." Okrng'tTetjP nr^7fnrraj"sfa"se- ie nekako prebila do koče na Sedmerih jezerih. Tu ni bilo nikogar več. Soborci so jima pustili le sporočilo, naj prideta za njimi. Pustili so jima tudi malo kruha, sira in zaseke. V noge sta ozebla. Zmasirala sta jih, vendar čevljev nista mogla več obuti. V koči sta strgala krpe z modrocev in si z njimi ovil* noge. Tako sta šla čez Velo polje, na Vogai planino in se s težavo privlekla do gradu v Stari Fužini, kjer sta dobila zdravnika Matjaža — Ivana Hribernika. Ta ju je takoj poslal v partizansko bolnico v Konjsko dolino na Pokljuki. Bilo je prehudo. Čeprav sta bila utrjena borca, včasih športnika, smučarja, planinca, ju je zmoglo.Po novem letu sta bila odpuščena iz bolnice, toda noge so Se vedno bolele. 15. januarja 1945 je Francelj med tremi borci, ki so poslani na višji partijski kurs v Belo krajino. Pripravljali so komandni kader za artiljerijce. Iz te 2-mesečne šole je prišel \ Levstikovo brigado, kjer je spet pomočnik komisarja bataljona. Hude bitke so bili še tedaj za Suho krajino, za Čaber, proti koncu aprila je spet v borbah pri Dolenjskih toplicah, na Riglu, tu jih pa čaka depeša, da s hitrim pokretom pridejo do IV. armije pred Čabrom in z njo v Kočevski rog preganjat četnike in ustaše, ki so se poskrili v gozdovih..3. in 4. maja napadajo Grčarice, postojanko plave garde in belogardistov od tu pa na Ribnico, Velike Lašče in proti Ljubljani. 9. maja ob treh zjutraj so v svobodni Ljubljani... Medalja za hrabrost, dva ordena zaslug za narod III in orden za vojne zasluge z meči III hrani Francelj v spomin na te težke dni. Po vojni je spet v Tekstilindusu, najprej tkalski mojster, potem vojni referent. Svoje aktivno delo je nadaljeval v borčevski organizaciji in bil devet let skupaj predsednik krajevne organizacije ZB na terenu Zlato polje v Kranju, v Tekstilindusu pa predsednik aktiva ZB vse do upokojitve 1964. Takrat je tudi prvi v Kranju dobil plaketo Glavnega odbora ZB NOV. Bogato, delovno življenje je za njim. In rad bi, da bi bili taki tudi mladi. Pa so veliko krat neresni, žive le za tri dni naprej, pravi. Le pravice znajo iskat, dolžnosti pa premalo po znajo. No, nekateri so izjeme .. . Pod njegovim oknom bo zdaj zacvetelo. Čudovita pomlad je. Kot tista petinštiridese "tega.TCb"brie k^maTuTahTco sel ven . . . D. Dolenc SUKNO ZAPUZE Sukno Industrija volnenih izdelkov Zapuže, z n. sol. o. TOZD - Tekstilna tovarna Zapuže Odbor za medsebojna delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge: fiksiranje tkanin 1 delavec Pogoji: odslužen vojaški rok. zaželena dokončana osnovna šola. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. TOZD — Industrijske prodajalne Zapuže Trgovina Kranj Delovna skupnost objavlja naslednja prosta dela in naloge: prodaja blaga 1 delavec Pogoji: dokončana šola za prodajalce. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave zbira splošno-kadrovski sektor SUKNO Industrija volnenih izdelkov Zapuže, Zapuže 10/a, 64275 Begunje 15 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh. GIP Gradiš Ljubljana TOZD Lesno industrijski obrat Skofja Loka želi skleniti v šolskem letu 1979/80 učna razmerja z učenci, ki se žele izučiti za naslednje poklice: TESARJA MIZARJA ŽAGARJA BRUSAČA Učenci za izučitev v poklicu tesarja in mizarja morajo imeti dokončano osemletko, za poklic Žagarja in brusača pa najmanj lest razredov osnovne sole. Učenci, ki se žele izučiti za poklic tesarja in mizarja in nimajo dokončane osemletke, lahko sklenejo učno razmerje, s tem da se njihovo izobraževanje vrli po posebnem učnem programu. V času trajanja učnega razmerja lahko učenci bivajo v sodobno urejenem domu v Škofji Loki, kjer imajo brezplačno stanovanje in prehrano, poleg tega pa prejemajo še denarne nagrade, ki so odvisne od njihove prizadevnosti. Učenci odločite se in pošljite prošnje na naslov GRADIŠ TOZD LIO Skofja Loka, Kidričeva c. 56. LIP lesna industrija, n. sol. o. Bled razpisuje v šolskem letu 1979/80 naslednje štipendije in učna mesta učencev v gospodarstvu: ZA TO TOMAŽ GODEC BOH. BISTRICA Učna mesta — 2 strojna mizarja — 2 stavbna mizarja — 2 strojna ključavničarja — 2 specializirana lesna delavca Stipendije — 1 štipendijo na Tehniški šoli za lesarstvo ZA TO REČICA Učna mesta — 2 strojna mizarja — 2 stavbna mizarja — 1 strojni ključavničar — 1 specializiran lesni delavec Stipendije — 1 štipendijo na Tehniški šoli za strojništvo — 2 štipendiji na Ekonomski srednji šoli — 2 štipendiji na Tehniški šoli za lesarstvo ZA TO PODNART Učna mesta — 2 strojna mizarja — 1 ostrilec orodja in rezil ZA DSSS — 1 štipendijo na Biotehniški fakulteti — oddelek za lesarstvo Pogoj za vpis v poklicne Sole je končana osnovna Sola, razen pri specializiranih lesnih delavcih, kjer se zahteva končanih najmanj lest razredov osnovne Sole. Prijave s kratkim življenjepisom in zaključnim spričevalom sprejema splolni sektor do 30. junija 1979. MERKUR VELEŽELEZNINA KRANJ vam na 4.mednarodnem sejmu malega gospodarstva v Kranju od 9. — 16. maja NUDI BOCATO IZBIRO BLAGA VSE ZA VAŠ DOM NOVOST NA SEJMU »KOLPA« PROGRAM OPREME ZA KOPALNICE IZKORISTITE UGODNO PRILOŽNOST PLAČILA KUPON Z OBVEZNICAMI POSOJILA ZA CESTE — §j. SEJEMSKE CENE • POTROŠNIŠKI KREDIT • DOSTAVA NA DOM KONCERT Glasbena prireja v mladina Kranj petek, 11.5. ob 19.30 koncert dua v zasedbi: Tomaž Lorenz — violina Igor Saje — kitara Koncert bo v šoli v Kranju. Glasbeni /— m. TRIGLAV KONFEKCIJA 1 KRANJ 1 tri glav Modne elegantne in praktične ženski obleke za pomlad dobite v prodajalni Tn-m glav konfekcije v Kranju. Tržiču in Ka^I niku. Po vzoru pohištva iz Skandinavije, se LESNINA predstavlja na 4. Madnarodnem sejmu malega gospodarstva v Kranju od 9 do 16 5. 1979, kakor tudi že v Salonu pohištva v Kranju na Primskovem, z novim programom sestavljivega pohištva POLI. POLI je sistem, k. omogoča neomejeno možnost kombinacij Iz razpoložljivih elementov lahko opremite otroško sobo, dnevno sobo spalnico, predsobo in tudi jedilnico ter delovno sobo Montaža POLI sistema je tako enostavna da pri postavitvi naravnost uživate KRANJ let NOVO POLI NOVO POLI NOVO POLI NOVO Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE RATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO MJE GASILCEV TREH DEŽEL - Gasilci je-'občine, Ziljskc doline na Koroškem in Kanalske r Italiji sodelujejo že nekaj let. Med drugim rsako "varijo srečanje, popestreno z gasilskim tekmo-trodelnem napadu. Prvo srečanje je bilo v Pod !| Avstriji, drugo v Kranjski gori, tretje pa lani v ' Kanalski dolini. Letošnje srečanje bo spet na 9- Gorenjsko bodo zastopale tri najboljše gasil-ine z jeseniškega občinskega tekmovanja. Na ^*l*kaparada lani v Žabnici — B. Blenkuš Bled — Zemeljska dela pri razširitvi ceste ob jezeru na Bledu uspešno potekajo. Cesta bo širša za dva metra in bo omogočila boljši in varnejši promet v času svetovnega prvenstva v veslanju, ki bo konec avgusta na Bledu. - K MESU ODLIČNA ^ KAMNIŠKA ~ GORČICA 'RATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO tčenja se akcija Stražišče 79 ij — Pri gradnji novega družbenega doma v šču pri Kranju bodo od vsega začetka sode-tudi mladi. Njihova naloga bo namreč iz-temelje doma, za kar bodo potrebovali več kot 4.600 ur napornega dela. Stražišče 79, kakor so jo vali, bo imela značaj prave *e delovne akcije in bo - uvod v letošnje delo brigad i njihovo prvo srečanje s trdo ffi brigadirskim življenjem. tyi bodo razen stalne domače iz Stražišča, ki bo delala tja Zlata medalja ebelarskemu muzeju ▼Ijica — Na devetem kon-**Marjev Jugoslavije, ki je bil v Osijeku, je Zveza čebelarjev Rje podelila dve svoji naj-nanji — zlati medalji. Eno ^ Čebelarsko društvo Osijek tonici ustanovitve, drugo pa ^' muzej iz Radovljice, vrste v državi, za uspešno 3nJe in razvijanje čebelar-T° je že drugo najvišje k radovljiškemu muzeju v Lani je namreč prejel na em simpoziju v Porto-zlato medaljo svetovnega združenja Apimondia. JR do septembra, sodelovale Se tri občinske brigade, ki se bodo od pozne pomladi do jeseni trudile na akcijah Djerdap 79, Istra 79 in Vlasi na 79. Lokalna akcija Stražišče 79, ki se začenja danes ob 15.30 in bo trajala vso soboto in v nedeljo do 15.30, enako pa še ob naslednjih dveh »vikendih«, bo zbrala 200 mladih Kranjčanov; vsaka brigada bo štela po 50 brigadirk in brigadirjev. »Stab« bo v stari osnovni šoli, v kateri bodo mladi tudi prenočevali. Zanimivo je, da bodo na akciji oblikovali vse interesne dejavnosti, značilne za večje akcije. Delala bo športna komisija, komisija za idej-nopolitično delo, komisija za informiranje, kulturna komisija in komisija za ljudski odpor in družbeno samozaščito, ki bodo poskrbele, da bo akcija za mlade resnično prava šola samoupravljanja. Vrstila se bodo razna zanimiva predavanja, pogovori, športne in zabavne prireditve, imeli bodo svoj stenski časopis, izdajali biltene in podobno. 18. maja popoldne bo brigadirje obiskal tudi komandant akcije Djerdap 78, ki bo s seboj prinesel filme o lanski akciji, ki jo štejejo za eno najbolje organiziranih, spregovoril pa bo tudi o pomenu mladinskega prostovoljnega dela. H. Jelovčan Kaj bo s taborniki? - Taborništvu v tržiški ndnjem obdobju ne kaže 'Pa ne zato, da ne bi bilo ^tfo, vzrok je v denarju. Po 1" treba, da je včlanjenih v organizacijo v Tržiču Malomarnost škoduje ^dvor - Gasilstvo je po-člen družbene samoza-'tritorialne gasilske orga-1 >ako leto pregledujejo I * na svojih območjih. Tu ?Jj*K> s številnimi poman j-Wmi. Veliko jih povzročijo zaradi malomarnosti. Med *m vaških cest in potov hidrante zasujejo s asfalterji pa nato z Ne zdi se jim vredno to* dvigniti. Nastavke hi-w pogosto poškodujejo tudi * Motorna vozila, hidranti pa ^ubijajo« pod zemljo tudi pri vanju vrtov. V teh primerih tvornost občanov za samo-,J na nizki ravni oziroma je n'-' Na opozorila gasilcev *toe organizacije pogosto ,Jkrepajo. Gasilci rešujejo, reševati da. Sicer bi bila '° *koda v primeru požarov 12 Zato kaže na te poman j-,; -talno opozarjati in jih lijnrati. Po toči zvoniti je S Prežel) taborniško prek 300 mladih in da je poprečna starost 13 let. V predlogu razdelitve sredstev telesnokulturne skupnosti za 1979. leto bodo taborniki dobili 30.000 dinarjev za rekreacijo in 15.000 dinarjev za naložbe. Toda, je mar taborništvo res samo rekreacija? Tega ne moremo trditi, če vemo, da zna 13-letni učenec ali učenka živeti samostojno, da pozna naravo, se zna orientirati v vsakem času, da zna nuditi prvo pomoč in podobno. Iz predloga razdelitve ni razvidno, od kod naj taborniki dobijo denar za vzdrževanje in najemnino prostorov. Cc je to vračunano v postavki »rekreacija«. jim potemtakem ostane za redno dejavnost le 1000 dinarjev. Je sprejemljivo, da taborniki prirejajo »veselice«, je nedavno vprašal nekdo od vodilnih v telesnokulturnc skupnosti? Ni, to je res. Toda kako drugače priti do denarja? O te/ problematiki je Zveza taborniških organizacij že seznanila izvršni odbor telesnokulturne skupnosti. Odgovora ni bilo; nasprotno, taborniški organizaciji so v drugem predlogu dotacijo še zmanjšali. To pa lahko pomeni tudi: prenehajte z vašo dejavnostjo. Ce bi do tega res prišlo, se vprašajmo, kdo bo nosil odgovornost za razpustitev. Ni odveč ponoviti, do taborniška (/(javnost ni sama nebi namen — letos ima pomembna vlaga v akciji Nič nas ne srne presenetiti — in da ima pa sva/i programski usmeritvi :ahtevna mesta i vzgoji ter usposabljanju mladih- ■J K epu ■ njih kra i ih M-1. 4 • ! - - 9 m M m t M m < Bogat in pester program Ljubno — Krajevna organizacija Rdečega križa v Ljubnem, ki sodi med najbolj delovne v radovljiški občini bo imela v sredo, 16. maja, zvečer v dvorani doma TVD Partizan redni občni zbor. V želji, da bi seznanili čimveč krajanov, predvsem pa žena in mater z največjo nevarnostjo današnjega časa, z boleznijo raka na dojki, so pripravili pred pričetkom zbora ob 19. uri predavanje znanega slovenskega strokovnjaka, onkologa dr. Jožeta Bitenca, ki bo govoril o tej bolezni in seznanil udeležence s statističnimi podatki o razširjenosti raka na dojki v Sloveniji ter o zaščitnih ukrepih za preprečevanje te bolezni. Predavanje bodo spremljali z diapozitivi. V nadaljevanju bodo člani Rdečega križa ocenili dosedanjo dejavnost odbora in drugih organov krajevne organizacije RK Ljubno, sprejeli program dela za letos, potrdili spremembe pravil ter izvolili člane novega odbora. Posebno pozornost bodo posvetili pridobivanju novih članov, še posebno pionirjev. Zato bodo pripravili na proslavi svečan sprejem. Krajevna organizacija bo še naprej nadaljevala z vsemi akcijami, ki so jih že doslej uspešno izvedli ter organizirali več seminarjev in predavanj. JR Na Brezjah novo kulturno društvo V gostišču Dobrča na Brezjah je bil 21. aprila ustanovni občni zbor kulturnega društva Brezje, ki je že 23. kulturno društvo v radovljiški občini. Nad 60 udeležencev zbora je v imenu 102 vpisanih članov sprejelo sklep o ustanovitvi društva na osnovi poročila iniciativnega odbora, ki je opravil obsežne in uspešne priprave. Sprejeli so tudi pravilnik in letošnji program društva ter izvolili upravni in nadzorni odbor. Prvi predsednik novega društva bo Dušan Kocjančič. Razen nove knjižnice nameravajo letos ustanoviti dramsko, literarno in likovno sekcijo in pevski zbor. Hvalevredno je, da imajo predvsem mlade, ki so najbolj številni člani novega društva. Prvi javni nastop domačih skupin je predviden za dan borca, 4. julija, ko bodo svečano izročili namenu novo zgrajeni kulturni dom. JR Slavje gasilcev na Bregu Breg ob Savi - Gasilsko društvo na Bregu ob Savi bo v nedeljo, 27. maja, proslavilo 50. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti bo na Bregu veliko gasilsko slavje, na katerega so vabljeni gasilci iz vse Gorenjske. Razvili bodo pionirski prapor in predali pionirjem motorno brizgalno. Gasilsko društvo je imelo ob ustanovitvi precejšnje težave. Leta 1.930 sta bila V vasi dva velika požara, vendar je bilo društvo takrat še brez brizgal ne. Z ognjeni so se spopadli brez nje. Kasneje so se dobro opremili in so usposobljeni za posredovanje doma kot tudi v sosed- »Ulica» v starem delu Kamne gorice; videti je kovana mreža na oknih kamna * pr°^liranim' okenskimi okvirji iz peraškega zelnega (117. zapis) Še vedno smo s tem pisanjem v »gorenjski Vipavi«, v kotlasti dolini pod Dobrčo. PESNIKOV STRIC Bolj malo znane Leše so le stopile celo v prešernoznanstvu. In tako pesnikovim častilcem ne morejo biti neznane. Jakob Prešeren (1777-1837) je bil v času od 1. februarja 1827 do sredine leta 1830 v Lešah župnijski vikar. Prej je služboval več let v Borovnici, a je bila služba zanj na veliki fari pretežavna. Saj so mu noge že močno otekale. A tudi v Lešah mož ni bil zadovoljen. Nečakinja Lenka pravi o tem: »V Lešah jih je ob birmi vprašal škof VVolf (Jakobov sošolec iz semenišča): Kako, Jakob? — Pomagano mi je, a to pa moram povedati, da ne izhajam, so odgovorili stric Jakob. Skof VVolf nato: Oglasite se za penzijon. Potem greste lahko na Smarino goro in boste z obojnimi (plačo in pokojnino) dohodki lahko živeli.« Jakob Prešeren seveda z dohodki male fare v Lešah ni mogel biti zadovoljen — kaže, da je bil veseljak in rad gostil obiskovalce. Pesnik je imel tega strica tudi zato rad, ker je bil tako veselega srca kot on sam. Nečakinja Lenka je o njem pripovedovala monsinjorju Tomu Zupanu: »Jakob so bili strašno fletni in družabni. Bili so majhen, zelo majhen mož, ki so pa navado imeli moža drugače meriti: mož se od ušes gori meri! — Smejali so se glasno, da se je daleč razlegalo. Jakob so bili kot dohtar: skoraj nič niso prihranili. Lešam, kjer so bili, so rekli: to niso Leše, to so Kleše!« Pesnik je utegnil strica Jakoba v Lešah obiskovati le spomladi 1827, ko se je pri starem stricu Jožefu Prešernu na Jezici pripravljal na izpite (rigoroze). PERAČICA Spet krajevno in vodno ime, ki mu je izvor v temi. Prelahkot-no bi bilo govoriti o vodi, ki izpira, ki pere kamenje. Kaj pa pragozd Peručica v Bosni? Zanj I. Petrič Alpinistične novice Letošnjega alpinistirneiia lahora so jt udeležilo tudi 19 Planov AO Kranj (4 alpinisti in 15 pripravnikov). Zvrstili so s< ud 21. 4. Tako koristno, kot ie izkoristilo svoje praznike devetindvajset mladincev iz poklicne in tehnične sole Šolskega centra Iskra Kranj, je verjetno malokdo od nas. Vse proste dni, od 26. aprila pa do 2. maja, so delali v brigadi na Sten jaku, kamor jih je povabil Zavod za letovanje otrok Gorenjske. Na otoku je bilo treba namreč opraviti veliko zemeljskih del. da bo že prve skupine otrok, ki pridejo sem junija pričakal ves nov in še bolj prijeten. Cez pol kilometra jarkov je bilo treba skopati za vodo in elektriko, narediti greznico, zravnati veliko športno igrišče, povečati temelje za jedilnico, urediti odtočne kanale, pospraviti plaž in še in še. In fantje so se zagrizli v zemljo, kamen, peli so krampi in lopate in v nekaj dneh je bil otok prekopan podolgem in počez. Bili so žulji, seveda, toda že pri prvi odbojki so nanje pozabili. In če so bili hrbti le preveč upognjeni in roke otrdele, da je hotela delovna vnema popustiti, so si napovedali tekmovanje in spet so hiteli kot za stavo ... Po osem ur, psa tudi več, so delali na dan, pa so vmes še vedno našli čas za šah, in druge igre, sploh pa za odbojko, v kateri so odigrali cel turnir in je za zmagovalce Milan Basta iz Struževega naredil pravi pravcati kamenit pokal. Zvečer so, če le ni deževalo ali preveč pihalo, zakurili ogenj in zraven zabrenkali. Bili so kot eden. Na sam praznik so imeli prosto in tam na obali pred kuhinjo, so zvečer zakurili ogromen kres, da se je videl kot mogočna bakla na Brione, v Fažano, na Bale . . . Dvignila se je mogočna pesem in tudi pravo brigadirsko kolo se je razvilo. Kot v pravi brigadi! Fantom se ti dnevi v tej posebni brigadi seveda ne bodo šteli v prakso, kot se običajno šteje; toda nič zato. Le radi bi še prišli. Nekaj jih bo prišlo 20. junija, ko bodo betonirali novo športno igrišče drugi pa jeseni v šolo v naravi. Pa tudi drugam bi Sli takole delat, le da bi jim kdo rekel . . . Njihovi vzgojitelji, ki so jih spremljali, Janko Lacko in Dana in lanez Oblak, so bili navdušeni nad njimi. Skupaj z njimi so lopatali, krampali in to je fantom dalo še večjo voljo do dela. Dobre delovne fante imajo na šoli. In kaj pravijo o delovni akciji fantje sami? Rajko Škarič, 3. letnik tehnične strojne sole, dom s Planine pri Kranju: »Moja skupina je prvi dan delala na greznici, drugi dan na platoju pri jedilnici, potem na igrišču. Delo se nam ni zdelo pretežko in hrana je ^ila odlična. Še bi prišli. Sicer smo se >a že prijavili za betoniranje junija n za šolo v naravi septembra. Takrat bi bil tudi učitelj plavanja. Skoda le, da je tako hladno, da ni niti za sončenje, kaj šele za v vodo. Imeli smo pa vsemu dovolj rekreacije. Kar dobro je bil razporejen naš delovni in prosti čas.« »V moji skupini nas je bilo šest in smo delali le na kopanju jarkov za vodovodni in električni kabel in kuhinjskih odtokov. Utrujeni smo bili, seveda, toda že pri prvi tekmi si na vse pozabil. In discipline je bilo ravno prav. Za junijska dela sem se že prijavil, za šolo v naravi septembra pa še ne vem. Zalo rad bi še prišel.« Branko Pivk, 1. letnik tehnične strojne šole, doma iz Škofje Loke: »Delo smo menjavali, vsaj v začetku in je moja skupina delala prvi dan na platoju pri jedilnici, naslednja dva dni pri greznici in potem na igrišču. Bilo je težko, bili so žulji, toda tudi dosti zabave smo imeli. In prav imenitno je bilo, ko so tovariši delali z nami. Prav vse vodilne bi pohvalil, s kuharicami in medicinsko sestro vred. Na tako akcijo bi še rad šel.« Milan Basta, 2. letnik poklicne strojne šole, doma iz Struževega: »Moja skupina je bila največ v jarkih. Najhuje je bilo kopati na gradu, kjer je bilo treba razbijati skale. Pa smo se tako navadili na to delo, da tudi raje nismo menjali za lažje delo, kot smo se prvotno dogovorili. Tako ima skupina vsaj nekaj pokazati, kaj je naredila. Žulji so bili, toda bila je tudi dobra volja. Junija prisem spet. Ce bo tako organizirano delo kot zdaj, bo prav imenitno. Takrat se bomo pa že lahko kopali.« Marko Likozar, 1. letnik tehnične šole, doma iz Predoselj: »Kopali smo kanal za greznico, kopali pri platoju in potem ravnali igrišče. Ce je morala padla, smo hitro naredili tekmovanje. Kdo bo prej naložil petnajst, dvajset sa-mokolnic. Dobro smo delali. Všeč mi Med teoretičnim poukom izvidniki z zanimanjem prisluhnejo slekf predavanju starešin. - Foto: S. Saje je bilo, da smo lahko tako koristno uporabili prosti čas za šport. Takih akcij bi lahko bilo več in vem da bi bil odziv pri mladih dober. Tudi v Kranju bi jih lahko naredili, in v krajevnih skupnostih.« D. Dolenc Ob dnevu varnostne službe JLA Obisk pri izvidnikih Na področju varnosti in družbene samozaščite dosegajo vojaški kolektivi vse bolj zavidljive uspehe — Težišče vzgoje vojakov v kranjski enoti je prav na širjenju varnostne kulture — To je potrdil tudi nedavni ogled teoretičnega pouka izvidnikov. Nič nas ne sme presenetiti Za svojo varnost odgovarjamo sami KRANJ — Po seji predsedstva občinske konference SZDL, kjer je bila sprožena akcija »Nič nas ne sme presenetiti«, je bilo v kranjski občini na tem področju že precej narejenega. Odbor se redno sestaja, za posamezna področja pa so prav tako že določeni nosilci nalog. Konec septembra bo akcija s vsesplošno vajo dosegla vrhunec, sicer pa bo v akcijo NNNP vključenih več desettisoč prebivalcev kranjske občine. Organi družbenopolitične skupnosti, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, delovnih kolektivov, družbenopolitičnih organizacij s SZDL in ZK na čelu, družbenih organizacij, društev in najrazličnejših drugih služb izdelujejo svoje programe vključevanja v akcijo, napotki pa prihajajo tudi s pristojnih republiških organov in ustanov. Akcija je točno programirana in zato ne dovoljuje odlašanja, kar je tudi pravilno. Vsi, ki se vključujejo v akcijo, morajo upoštevati razmere, v katerih delujejo, ker bo le-tako dosežen pričakovani uspeh in preizkus pripravljenosti na vseh področjih. Akcija »Nič nas ne sme presenetiti« ima izreden praktičen pomen. Predvsem se moramo zavedati, da za svojo varnost odgovarjamo sami in nihče drug. Preveriti kaže, kaj in kako smo doslej delali in kje bi bili lahko uspešnejši, boljši in popolnejši. Sami vemo za številne vrzeli, pa pogosto nimamo toliko zavesti in volje, da bi jih odstranili. NNNP je priložnost za to. Ne kaže pa pozabiti, da bodo vsi, ki bodo gluhi za priporočila akcije, odgovorni vodstvu akcije in družbenopolitičnim organizacijam. Koliko pomanjkljivosti se vsak dan pojavlja pri splošni varnosti, pri zagotavljanju zalog hrane, varovanju svojega in družbenega imetja, pri samozaščitnem ponašanju itd. Napake se pojavljajo na naših domovih, na delovnih mestih in povsod, kjer se gibljemo. Tudi potres v Crni gori je bil praktičen preizkus, kako hitro in učinkovito se znamo organizirati in pomagati, ko je to najbolj potrebno. J. Košnjek Marjan Kržišnik, 2. letnik po klicne šole za finomehanike loma iz Drulovke pri Kranju: Sa/tiše delo je hila pripravo terenu za novo igrišče KRANJ - Letošnji naše varnostne službe ima Jk sebno obeležje, saj bo 1J. poteklo petintrideset let dc nja te službe. Zato ni naki da ga povsod praznujejo ob gledu svojih delovnih d na tem področju. Tudi cija Zveze komunistov ii" ske vojaške enote je na seji med drugim ocenila i vanje samozaščitnih nak, so poudarili njeni predsta je uresničevanje družbene zaščite sestavni del vsa nalog vsake osebe, še po; vseh družbenopolitičnih zacij in njihovih članov, ko so ugotovili, da sam njihovih enotah vse bolj vsakdanji predmet skrbi ia vornosti za uresničevanje in dolžnosti slehernega p ' ka enote, pa so podčrtali. večji pomen in vlogo sveta* varnost in samozaščito. Ne zadnje so omenili primere nega sodelovanja med voji prebivalci pri prepreče škodljivih pojavov. Z gotovostjo lahko trdimo, -takšno stanje rezultat doli prizadevanj kranjske vojaške t Zanje je ob lanskem dnevu vat ne službe oreiela plaketo var zveznega izvršnega sveta. & varnostne kulture pa je pra\ odraz načrtne vzgoje vojakov Ko smo pred dnevi obiska ki nadaljuje tradicije slavne nove brigade, smo_si ogledali tični del pouka izvTdnikov. Sta* so jih seznanjali s posebno 4 za odkrivanje in uničevanje * ,nih skupin. Vsi so z zanimanje*-Vlili predavanju, po njem M « lahko prepričali, da niti ap* zahtevne elektronske tehnike kom ne dela težav. Razen teoretičnega pouka niči imajo izvidniki tudi pn? tičnega urjenja. Veliko dn: na terenu in ne glede na v razmere izpolnjujejo učni ali opravljajo namenske M praktičnem delu pouka smučanja, plavanja, plezanja, tej a in drugih veščin. Čeprav šno urjenje naporno, pa vojak* vlači, saj je zaradi raznovrs:-: ^ dinamičnosti nadvse zanimiv In še nekaj odlikuje pouk irvi kov! Starešine prenašajo -a kušnje na vojake po trpe?' tovariško. To pa zato. ker ram; da se ni vsakdo rodil ob vod: rah in da bo končno vsak začetni strah pred neznanim, da, tako starešine kot vojak in živijo v enakih razmerah, odnosi med njimi prijatel ženi rezultati po pouku pa zadovoljivi. Da jih pouk zares privlači -: trdila tudi dva izvidnika v sv javah! Matjaž Kranjc iz Ru* vedal: »Izredno vesel sem hil. prišel v kranjsko enoto, še ker so me dodelili med izvi imamo zanimiv učni program rednega pouka se nauči-veščin, posebna pozorni menjena dobri fizični nosti. Ob tem naj poudari na letošnjih zimskih armadn-movanjih dosegli izredne Tudi sam sem sodeloval v ns< članski ekipi, ki je zmagala Damir Košta z Reke pa »Želel sem priti v planinski ker sem bil planinec in alpin:- h dem let. Pogosto sem obisk* venske gore. Tako seri kot doma, in tudi pri pouk težav. Zame je bilo najbci smučanje, saj se prej nisem «1 s tein sportom. Tako kot V se zelo veselim urjenja v ples je pred nami. Dodal bi št ;.-ki in starešine dobro sodelu* Vsi, ki služimo vojaški rok n**. vidniki. smo si tudi dot Vedno pripravljeni Pred desetletjem želja, danes resničnost. Helikopterje nepogrešljiv pomočnik miličnikov in del njihove vedno bolj sodobne opreme, ki mora slediti družbenoekonomskemu razvoju družbe. Vedno več miličnikov skrbi za red in varnost na naših smučiščih. Pomembno je njihovo preventivno delo in dragoceno znanje kar se da hitro pomagati človeku v stiski. Varovanje človekovega življenja, njegove osebnosti, svobode in razvoja je glavna naloga delavcev v notranjih zadevah Naše ceste se spreminjajo v nepregledne reke pločevine. Težko jih je obvladovati tudi zaradi tega, ker je naša prometna in varnostna kultura pogosto na nizki ravni. Prometniki so prav zaradi tega nepogrešljivi del dogajanja na naših cestah Fizičnih napadov na miličnike je sicer vedno manj, a morajo biti fantje v modrih uniformah vseeno mojstri v borilnih veščinah. Njihovo znanje je na zavidljivi ravni in napadalec je Ohranjevanje gibalnega ravnovesja Gibalno ravnovesje se uveljavlja na vseh področjih človekovega delovanja. Najbolj je očitno v vrhunskih delovnih in športnih storitvah. Ravnovesje gibanja je v zadostni kondiciji, neposredno ga določajo mali možgani, ki dobivajo določene spodbude ali impulze iz čutila za ravnovesje v notranjem ušesu. Pri tem pa sodelujejo še ostala možganska področja. Ravnovesje urimo, lovimo in ohranjamo skozi vse življenje, od prvih samostojnih korakov brez opiranja na predmete, preko vrhunske športne tehnike, zahtevnih delovnih opravil do ponovnega opiranja na opore ali palico. Vsi bi želeli čim dlje ohraniti gibalno trdnost, prožnost in ravnovesje. 2eleli bi si, da nas način življenja in dela ne bi prekmalu iztirila, silila k omahovanju, togosti in počasnosti. A želja se uresničuje le ob trdni volji, odločnosti in ob trajni gibalni in delovni aktivnosti. S krepitvijo gibalnega ravnovesja se postavljamo po robu tudi drugim nevšečnostim mirujočega, gibalno siromašnega in večkrat živčno napetega načina življenja, ki ogroža sodobnega človeka. Večina težav ima po sodbi izvedencev poreklo v ležernosti, lenobnosti — skratka v nezadostni gibalni aktivnosti. Mnogi se znoje le ob dobri jedi, urijo ravnovesje na plesih, zabavah in na veselicah. A bolje bi bilo, da bi ob izdatnih pospeških pri hoji, teku in drugih opravilih utrjevali gibalno ravnovesje in z znojenjem čistili organizem, saj je znoj strup, ki ga je potrebno čim več izločiti. Slabost, vrtoglavica in druga neugodna občutja so posle- dica nečistega ozračja, bivanja v zaprtih prostorih in predvsem pomanjkljivega gibanja. Poizkus na športnikih je pokazal, da so po desetih dneh mirovanja komaj znali še hoditi, ob vsakem koraku jih je pestila negotovost, podobno kot otroke preden shodijo ali bolnike po operacijah. Ravnovesno občutljivost in splošno gibljivost otrok spontano pridobiva pri igranju, zibanju, poigravanju in premikanju na raznih igračah, ki predstavljajo konja, medveda ali kaj podobnega. Z rokami se oprijema takih premičnih in koristnih igrač, z nogami pa se poganja naprej. To so prvi koraki, izdatna gibalna abeceda, pot do samostojne hoje, tekanja, kolesarjenja ali avtomobilizma. Začetni šoli osvajanja ravnovesja slede mnoge nadaljevalne. To je poklicno in športno urjenje, pridobivanje orientacije v prostoru, ostritev občutka za hitrost lastnega gibanja v vseh ravninah in smereh. Gre za pridobivanje ali boljšanje občutljivosti za pospešeno ali pojemajoče gibanje. Vrhunsko šolo gibalno ravnovesne občutljivosti zahteva priprava letalcev, vesoljcev in športnih mojstrov. Hitrost, moč, urnost in spretnost se ob pomoči ravnovesne občutljivosti povezujejo v popolno gibalno skladnost. Njena notranja opora pa so še treni-ranost, izurjenost in kondicija. Prav te vrline človekove trajne zaveznice pa bi bilo dobro ohranjevati vsaj na splošni življenjski ravni, da bi bili trdni in stabilni v prostoru, neomahljivi v času, v drugih družbenih odnosih in razmerah. . _ . . Jože Ažman OD VSEPOVSOD Mesečnik na nočnem pohodu Zaradi nenavadnega nočnega izleta se je moral za leto dni posloviti od vozniškega dovoljenja in plačati 65 funtov globe 59-letni »mesečnik« Norman Burdon iz severnoangleške grofije Durham. Pod dvojnim učinkom uspavalnih tablet in pomirjeval je sredi noči zlezel iz postelje ter v spalni srajci in brez zobne proteze sedel za volan. Vozil je nerodno, podrgnil drug avto in odpeljali so ga na policijsko postajo. Tam je menda še vedno v spanju iskal svoje umetne zobe, nato pa je poskušal splezati na dimnik. Snežni človek ni bajka? Alije »strah zbujajoči himalajski snežni človek« bajka ali znanstveno dejstvo? Kitajska revija Huaši objavlja izjavo nekega policista, ki trdi, da je videl v gorah Kinling »pekinškega človeka« ali sinantropa, enega najstarejših prednikov človeštva, ki je živel v tistem delu sveta pred 500.000 leti. Huaši piše, da se to v bistvu ujema z ducatom drugih izjav; udeleženci posebnih odprav zlasti v Tibetu in tudi tamkajšnji kmetje pripovedujejo o svetlikajočih se rdečih ali temnih očeh in o sivem ali rjavem kožuhu z dlakami, dolgimi do 20 centimetrov. TE DNI PO SVETU UBILI TERORISTKO Med racijo v nekem stanovanjskem bloku v NOrnbergu je policija odkrila dolgoletno teroristko Rlisabeth van Dvck. Teroristka je začela streljati na agente, ti pa so Odgovorili na ogenj in jo hudo ranili. Kmalu nato je v bolnišnici umrla. Pripadala je nevarni teroristični skupini, ki je med drugim Ugrabil« in ubila irulustrialca Schleverja. ZA KONFERENCO O RAZOROŽITVI Bonska vlada podpira predlog fran-c-coskega predsednika Valervja Giscar-da d'Estainga, naj bi pripravili konferenco o razoroževanju v Evropi, je izjavil zahodnonemški zunanji minister Hans Dietrich Genscher pred poveljniki enot nemške vojske na Bor-kumu. Dodal je, da se Nemčija ne more opirati samo na popuščanje nepe-tosti kot poroštvo za svoja svojo varnost, temveč mora upoštevati tudi svojo pripadnost atlantskemu paktu. V ZRN VSE MANJ BREZPOSELNIH Aprila se ie število BREZPOSELNIH v Zahodni Nemčiji zmanjšalo na 875J500, Kakor je sporočil predsednik zveznega urada za delo Josef Sfingi, se je v primerjavi z marcem število brezposelnih zmanjšalo za več kot 82.000. tako da je brez dela zdaj .1.8 odstotka delavcev, pred letom dni pa jih je bilo 4.4 odstotka. Precej se je povečalo tudi število novih nezasedenih delovnih mest. in sicer na 31 .'$.000. Samo v obrti bi potrebovali nad 130.000 strokovnih in pomožnih delavcev. Sodijo, da se bo število brezposelnih zaradi ugodne gospodarske KONJUNKTURE v nadaljnjih mesecih LADE KMALU NA AMERIŠKEM TRGU Sovjetska zveza je začela prodajati svoj najpopularnejši avtomobil lado Kanadi in namerava leta 1980 stopiti tudi na ameriški trg. Lade so začeli v Kanadi prodajati v lanskem septembru. Cena je močno konkurenčna: 3425 dolarjev. Doslej so jih prodali okoli -^ 3000, ameriškemu trgu pa jih bo , Sovjetska zveza dobavila v prvih treh letih po 40.000 na leto. NOVA TEHNIKA PREDELOVANJA ZLATA Tehniki južnoafriških rudnikov so izumili nov način predelovanja zlata, ki je v primerjavi z dosedanjimi postopki za 50 odstotkov bolj ekonomičen. Tehniških podatkov niso sporočili, vendar so poudarili, da nova tehnologija, ki jo je mogoče uporabiti tudi za pridobivanje drugih kovin, omogoča pridobiti iz rude bistveno večji odstotek zlata. Živimo vedno dlje Po predvidevanjih svetovne zdravstvene organizacije bo leta 2000 dvakrat več ljudi starejših od 60 let. Po podatkih te organizacije je bilo leta 1970 na avetu 304 milijone ljudi starejših od^_ . > 60 let, 26 milijonov pa starejših od 80 let. Menijo, da bo do konca tega stoletja na svetu 581 milijonov ljudi starih, od tega večina žensk. PREBIVALSTVO V SZ Ob popisu sredi letošnjega januarja je imela Sovjetska zveza 262,44 milijona prebivalcev oziroma 22.7 milijona več kot januarja 1970. Prirastek 9 odstotkov v devetih letih je v skladu s pričakovanji, vendar je manši kot ga želijo, ker sodijo, da gospodarski razvoj dežele zahteva več rojstev. To poskušajo doseči na razne načine; z odpiranjem jasli in vrtcev, z davki na samski stan in podobno. SAN FRANCISCO BO ZRUŠEN Po mnenju izvedencev je nov hud potres v Kaliforniji neizogiben. Dosegel naj bi stopnjo tistega, ki je San Franci-sco razdejal pred 73 leti. Geofizik Wil-liam Ellsvvorth pravi, da se razpoka svetega Andreja premika hitreje kot so doslej kazali računi (okoli 8 centimetrov na leto). Ob kakih 900 kilometrov dolgi razpoki v zemeljski skorji se premikata različni zemeljski gmoti, pacifiška in ameriška, vsaka v svojo smer, pri tem pa nastaja trenje, ki se bo neizogibno sprostilo v potresu. Kakor pravi Fllsvvorth. lahko pride do potresa ^ v obdobju 50 do 100 let. mmmm mm Kranjska gora kandidat za SP leta 1982 j Kandidatura dolgoročna KRANJSKA GORA - Nič ne bo izgubljenega, če ne bomo dobili kandidature svetovnega prvenstva v alpskih * disciplinah leta 1982 v Kranjski gori. Na mednarodni kongres najvišjega smučarskega organa na svetu, FIS v Niči od 13. do 20. maja naj bi šli s skromnimi željami. Nič ne bomo posiljevali in krojili usodo, ko bodo delegati med petimi kandidati izbrali enega. To so bile besede vseh razpravljavcev posveta o kandidaturi Kranjske gore. Posvet sta sklicala predsednik sveta & za telesno kulturo RK SZDL Jože Kavčič ter predsednik OK SZDL Jesenice Zdravko Črv. Na posvetu so bili poleg predsednika RK SZDL Slovenije Mitja Ribičiča še predsednik skupščine občine Jesenic Slavko Osredkar ter predsednik skupščine Radovljice Leopold Pernuš in medobčinski sekretar ZKS za Gorenjsko Zdravko Krvina ter družbenopolitični delavci obeh občin. Kot je znano je Kranjska gora kandidat za svetovno prvenstvo, smučišča na Kobli pa naj bi sprejela najboljše smu-kače in smukačice na svetu. V Nico odhajamo skromno. Čeprav ne bi uspeli pri kandidaturi, pa bomo tudi v prihodnjih letih med tistimi, ki se bomo še vedno potegovali za svetovno prvenstvo. Tudi letošnja kandidatura je dolgoročna naložba. Ne samo na športnem področju, temveč tudi s turističnega vidika. Kranjskogorci se skoraj s turističnimi delavci radovlji- ške občine zavedajo, da je nastop na tem kongresu izrednega turističnega pomena. Naša meja je najbolj odprta na svetu. Kongres je v Franciji, ki ima vodilno mesto v evropski gospodarski skupnosti. Nenazadnje pa bodo na tem kongresu zbrani delegati iz vsega sveta. Čeprav bodo naši na ta kongres odšli skromno, pa bodo v razstavljalnem paviljonu imeli dovolj kvalitetnega propagandnega materiala naše turistične zimske in letne ponudbe. V paviljonu, ki je namenjen Jugoslaviji, bo postavljen gorenjski kozolec, ki bo založen z vsem potrebnim. Vrteli pa bodo tudi nekaj minutni film o Sloveniji. Kandidatov za izvedbo svetovnega prvenstva v alpskem smučanju leta 1982 je pet. To so avstrijski Schladming, francoski Briancon, italijanski Vantolino, švicarska Crans Montana ter naša Kranjska gora. Bitka za pridobitev svetovnega prvenstva bo torej težka. Čeprav bi Kranjskogorci izgubili bitko o kandidaturi, pa so bili razpravljavci edini, da je treba z izgradnjo novih smučišč, že izdelanega projekta, in vseh spremljajočih objektov nadaljevati. To ne samo v Kranjski gori, temveč tudi na Kobli. Le tako bomo še bolj popestrili našo turistično ponudbo v obeh krajih. Devetčlansko delegacijo na kongresu v Niči bo vodil medobčinski sekretar ZKS za Gorenjsko Zdravko Krvina. D. Humer Nogomet Volja je zmagala Nedeljska tekma med selekcijo Kranja in Taborja iz Sežane bo ostala dve sto gledalcem nedvomno v spominu. Vzrok za to je poplava kartonov, trije lepi zadetki in predvsem igra Kranjčanov, ki je bila polna volje in želje po zmagi, da sta točki povsem zasluženo ostali doma. V začetku so gostje silovito napadli in po lepi akciji in napaki ožje obrambe povedli. Do konca polčasa pa so gostje dokazali, da znajo udariti po žogi pa tudi mimo nje, po nogah. Neodločni sodnik je moral v drugem polčasu izključiti enega gostujočega igralca in domačina Tkalca, ki je bil eden najboljših na terenu. Ves potek tekme *T>a nikakor ni Sel v račun trenerju gostov, ki je s psovkami obkladal sodnika toliko časa, da ga slednji ni poslal s klopi med gledalce. V drugem polčasu so Kranjčani sicer pokazali poprečen nogomet, ki pa je bil obogaten z veliko borbenostjo in željo po zmagi in gledalci se niso dolgočasili. Tudi trener Kožar je z dvema potezama precej spremenil tok igre sebi v prid. Drago Legat namreč ni imel svojega dne in zamenjal ga je Belančič. Osredkar, ki je igral po vstopu Belančiča v igro branilca pa je z dvema efektnima goloma postavil končen rezultat 2:1 za Kranj. Dvakrat seje iznenada pojavil pred golom kot ofenzivni branilec in mreža se je tresla. Tudi ostali Novi točki Kranj — Članska selekcija bo v nedeljo popoldne gostila ekipo Kamnika. Če hočejo Kranjčani zadržati vodečo pozicijo, potem pride v poštev le zmaga. Vprašanje je, ali so bile zadnje tekme le trenutni navdih, ali pa gre za skok v formi moštva, ki je ■Je pred mesecem bilo na dnu SNL — zahod. Ne glede na ta vprašanja pa ostaja dejstvo, da je vzdušje v ekipi borbeno, čeprav ne bo igral izključeni Tkalec. Nihče noče na zadnjih dobrih igrah iskat rešitev iz krize, pravo oceno o delu v selekcijah bo moč dati šele čez nekaj let, ko hodo v peti selekciji igrali igralci, ki bodo predhodno imeli za seboj igranje od prve selekcije naprej. Kljub vsemu pa lahko pričakujemo borbeno igro in dober rezultat, ki bi pomenil učvrstitev na čelu in lepo bero točk pred napornimi gostovanji. M. Subic URESNIČITI NAČRTE! Kranj - Konec meseca maja bo končana javna razprava v zvezi s študijo o vidikih razvoja selektivnega nogometa na Gorenjskem. Izdelal jo je Odbor za vrhunski nogomet pri ONZ Kranj v skladu z dogovorom med TKS gorenjskih občin. 2al pa je že zdaj več ali manj jasno, da prodora v že tako obremenjene proračune nogomet ne bo zmožen povsod, lahko pa se zgodi, da ho kranjska občina še naprej edina imela selekcijsko piramido, kar ni vzpodbudno. Ce vemo, da se Se v Kranju ubadajo s precejšnjimi problemi materialne narave, in da le pomoč klubov pogojuje delovanje selekcijske piramide, potem je moč na prihodnost gledati Se bolj črnogledo. .lasno in glasno je bilo že mnogokrat povedano, da odstopanja od portoroških ►klcpov ne bo in v njih jasno piSe o rekre-„KJskih tekmovanjih in o delu s selekcijami V' Kranju so vsa t« načela zastopana in uresničena, zato so vsakršna ugibanja o nekakšnih »supor« gorenjskih rekreacijskih tekmovanjih iz trte zvita. Klubi so s tekmovanjem v občinski ligi zadovoljni, saj tako poceni in tudi zanimivo tekmovanje zagotavlja osnovno težnjo delovnega človeka in občana po rekreaciji. Mar ni največji in najboljši doka/, o pravilnosti, sodobnosti in ekonomičnosti takega dela . ,,,v podpora TKS Kranj in ZTKO Kranj in povečano zanimanje /a nogomet po Šolah in krajevnih skupnostih? M S'd'i. so igrali solidno. Vratar Hace je svoje delo opravil dobro, Tkalec je do izključitve bil najboljši mož domačih, Osredkar je z goloma dokazal, da se vrača v formo, Pongrac in Jošt sta bila solidna, čeprav nista blestela, Cotman je opravil veliko dela na sredini, kjer sta mu pomagala še agilni Maž-gon in tokrat zelo prizadevni Belančič. V napadu je veliko pretekel Verdnik, Robnik je navdušil z borbenostjo, hitrega Vučko-viča pa so Kranjčani še premalo izkoristili, saj je v redkih napadih dokazal, da je od gostov za razred hitrejši. Tekma je dobljena, pet točk iz zadnjih treh tekem govori o (poznem) vzponu forme, vse skupaj pa Se ne pomeni vzroku za pretirani optimizem, čeprav borbenost in igra govorita, »da se nogometna vremena tudi Kranjcem jasnijo«. MLADINCI so v predtekmi z goli Belančiča ml., Eržena in Batističa premagali Tabor s 3:1 v poprečni igri, kjer pa se je vedelo, kdo je gospodar na igrišču. Po zmagi v gosteh proti Primorju torej nov par točk za obetavne mlade Kranjčane. Kadeti Save in Britofa so se uvrstili v super-ligo in so skupaj z drugimi selekcijami v tem kolu počivali. SENCUR PRESENEČA Pri rekreativcih je v super-ligi četverice vedno boljši Šenčur odpravil Korotana z 2:0, Sava je visoko premagala Kokrico s 4:1, ostali štirje pa so v derbijih začelja igrali takole: Primskovo: Britof 4:3 in Naklo : Trboje 2:0. V drugem razredu so Podbrežani visoko slavili na Primskovem, v derbiju pa so Preddvorčani komaj premagali Kilmanc, ki sedaj počasi izgubljajo korak z vodečima Predvorom in Podbrez-jami. M. Suhi« Za košarkarski pokal Kranj - V mesecu maju 1979 se bo pričelo tekmovanje članskih košarkarskih moštev za pokal Maršala Tita. Nastopilo bo 15 moštev iz gorenjskega področja, kar kaže, da se je kljub spremenjenim oblikam tekmovanja, zanimanje pri sodelovanju članskih moštev na področju Gorenjske Se povečalo. Za pokalno prvenstvo se je prijavilo tudi moštvo iz krajevne skupnosti Planina Kokra B, ki bo poskušalo ubrati lanskoletni naslov pokalnega prvaka Gorenjske. V osmini finala pokala se bodo srečali: 2elezar : Triglav, Gorenja vas : Gorje, Sava B : Kladivar, Sava A : Kokra B, Pod-nart : Radovljica, Naklo : Plamen, Mojstrana : Lokainvest dočim hodo v prvem kolu Jeseničani prosti. M Cadc/ Veleslalom za KS TRZlC — Na praznik dela — l.maj so prizadevni Športni delavci Šl) Lom pod Storžičem pripravili na senožeti na .Jnvor-niku I. smučarsko tekmovanje v veleslalomu za moštva krajevnih skupnosti iz tržiške občine. Nastopilo je 7 ekip iz 4 krajevnih skupnosti in sicer iz Bistrice, Pristave, Tržič-mesto in Loma. Tekmovanje je motilo izredno slabo vreme, tako da je za končni rezultat veljal le en veleslalom. Zmagala je ekipa Tržič-mesto (Ribnikar, Kralj, fh'mc, (zar, Dovžan) pred prvo ekipo iz Loma in Bistrico. Organizatorji tega prvega tekmovanja krajevnih skupnosti - Šl) Lom — so oh koncu izrazili željo, da hi to tekmovanj« postalo tradicionalno ter da hi ga vsako leto pripravila druga krajev na skupnost . v « t »I Kik.li ^ Smučarski skoki Na Gorenji Savi obnavljajo plastično skakalnico KRANJ — Na Gorenji Savi so pred dnevi pričeli z obnovo 50-m plastične skakalnice. 2e jeseni so marljivi športni delavci in skakalci odstranili plastiko. Določene spremembe v gradnji sodobnejših skakalnic so narekovale nujno rekonstrukcijo največje kranjske plastične skakalnice. Na osnovi načrta ing. Klemena Kobala, bivšega kranjskega odličnega skakalca, so ob koncu aprila začeli z zemeljskimi deli, ki bodo predvidoma končana do konca maja. Popravili bodo leseni nalet in skrajšali odskočno mizo za skoraj 2 m. Tako bo skakalnica dobila sodobnejšo obliko in bo dopuščala daljše in lepše skoke. Dosedanji rekord 50,5 m bodo skakalci zanesljivo izboljšali na letošnjem 8. mednarodnem tekmovanju za Pokal Kranja, ki bo v nedeljo 12. avgusta. Kranjski Triglav je že poslal vabila za tn veliko mednarodno tekmovanje desetim smučarskim zvezam in nekaterim klubom v inozemstvu, s katerimi Triglav redno sodeluje. Z obnovo skakalnice naj bi končali do 20. junija, ko bi se začeli redni treningi na prenovljeni skakalnici na Gorenji Savi. Vsa fizična dela na skakalnici bodo opravili sami skakalci in športni delavci SK Triglav. Ocenjujejo, da bodo skupno opravili več kot 3.000 prostovoljnih delovnih ur. ■J. -lav ornik Norčič peti, Globočnik šesti v Avstriji Muhlbach — Najboljši skakalci sveta so zaključili letošnjo dolgo sezono na snegu v Avstriji, kjer so nastopili na 90 m skakalnici. Nastopilo je več kot 70 skakalcev iz 10 držav. Konkurenca je bila izredno močna, saj je večina držav nastopila z najboljšimi. Iz Jugoslavije je nastopilo 7 skakalcev Državno reprezentanco sta sestavljala Bogdan Norčič in mladi Lotrič /. Jesenic. Poleg tega pa je organizator povabil še posebej ekipo kranjskega Triglava. Pcxl vodstvom trenerja Dejana Sinka so nastopili v tem visokogorskem skakalnem centru Avstrije naslednji Miro Bizjak. Bojan Globočnik, Bogdan Finžgar, Aci Sink in Vido Peternel. Med jugoslovanskimi skakalci se je najbolje uvrstil Norčič, ki je bil na drugi tekmi peti. Zelo dobro pa se je uvrstil Globočnik, ki je bil dvakrat šesti. V deseterico najboljših mladincev pa seje uvrstil tudi Miro Bizjak. Na prvi tekmi članov je zmagal letošnji svetovni prvak v poletih Avstrijec Kohler, na drugem mestu pa je bil najboljši Neuper. Skupni zmagovalec 7. spomladanskih skokov pa je bil Samek ((CSSR). Norčič pa je bil na osnovi seštevka dveh tekem osmi. Vrstni red — 1. dan člani: 1 Koglei (Avstrija), 2. Samek (CSSR). a Kokkonen (Finska) ... 14. Norčič, 40. Peternel; Mladinci: 1. Nvkanen (Finska)... 6 Globočnik. 9. Bizjak, il. Lotrič. 14. Finžgar. \H. ftink; 2. dan: člani: 1 Neuper (Avstrija). 2. Samek (CSSR). .'). Bobak (Poljska)... 5. Norčič. 42. Peternel; mladinci: 1. Nvkanen (Finska)...«. Globočnik, 8. Bizjak. 11. Lotrič. Ki. Finžgar. 18. Sink Skupno - člani 1. Samek. 2. Kogler, 1. Bobak ... 8. Norčič. 43. Peternel; MLADINCI: I. Nvkanen . . ti. Globočnik. H Bizjak. 10. Lotrič. lH. Finžgar. 17. ftink. J. Javornik Zaključek sezone pod Storžičem Tržič — Prizadevni športni delavci Športnega društva Lom pod Storžičem so v prazničnih dneh pripravili že 9. tradicionalni javorniški veleslalom. Na tej zanimivi smučarski tekmi, ki je vsak«) leto na planini Javornik ob koncu smučarske sezone je tokrat nastopilo več kot 100 smučarjev in smučark iz tržiške občine, ki so se pomerili na progi, ki je imela 40 vratic in, ki jo je postavil nekdanji naš odličen smučar Janez Stefe. Zmagovalci v posameznih kategorijah so: cicibanke: Andreja Soklič; cicibani: Igor Soklič: pionirke: Mojca Meglic; pionirji: Robi Kralj; mladinci: Marko Ribnikar; mladinke: Vida Meglic; člani: Anton Primožič; članice: Milena Soklič; st. člani: Jernej Meglic in veterani: Anton Kralj. J. Tikelj Skakalci prvič na plastiki Predmeja — Na novi plastični skakalnici, ki so jo lani jeseni izročili svojemu namenu, je bilo pred dnevi prvo letošnje tekmovanje. Pomerili so se starejši in mlajši pionirji za pokal skupščine občine Ajdovščina. Z Gorenjske so na tem tekmovanju nastopili le skakalci kranjskega Triglava, ki so osvojili vrsto odličnih uvrstitev. Zmagali so tudi v ekipni konkurenci pred domačo ekipo. Med mlajšimi pionirji je zmagal Kranjčan Martin ftkrjanc, medtem ko je bil Janez Stirn tretji. V konkurenci starejših pionirjev je bil zmagovalec domačin Polanc. Kranjska skakalca pa sta se v tej konkurenci uvrstila takole: Dušan ftilar je bil drugi, Peter Slatner pa je osvojil bronasto kolajno. Torej dober start kranjskih skakalcev v novo sezono tekmovanj na plastičnih skakalnicah! J J Sindikalno prvenstvo v šahu RADOVLJICA - Pod pokrovitelj' stvom občinskega sindikalnega sveta in ZTKO Radovljica ho v nedeljo v prostorih osnovne Sole letoSnje sindikalno tekmovanje v šahu. Pričctck je ob H..'Ml. Pravico nastopa imajo vsi člani in Članice sindikatu zaposleni v občini Radovljica Igrali hodo po Itcrgcrjcvcm sistemu. b BEGUNJE - ZLATA SMUČKA ŽE PETIČ ZA BOJANA KRIŽAJ A - Sportske norosti so letos že dvanajstič podelile zlato smučko za najuspei nejšega smučarja sezone. Letos jo je že petič prejel alpinec Bojan Krila Simbol Planice je delo kiparja Aleksandra Zaradiča iz Zagreba. Zaradič * za ta osnutek dobil prvo nagrado Biorama leta 1975 r Milanu. V obrasložih je bilo zapisano, da je prva nagrada za domiselno umetnostno stvaritev. fVf zlato smučko je Bojanu na svečanem zaključku smučarske sezone v Elanu izročil urednik SN za Slovenijo Drago Kranjc. f-dh) - Foto: F. Perdan XIII. mednarodna dirka Alpe-Adria Ropret še vedno drugi LJUBLJANA - Po pričakovanju je na letošnji mednarodni dirki Alpe-Adria kolesar kranjske Save Bojan Ropret med štiridesetimi udeleženci iz Italije, CSSR in Jugoslavije naš najuspešnejši tekmovalec. V skupni uvrstitvi po četrti etapi od Bovca do Ljubljane, tu je bil cilj četrte etape, je še vedno drugi. Bojan ima komaj osem sekund zaostanka za vodilnim Biasonom iz moštva italijanskega La Lanterna. Prva etapa od Portoroža do Humina je potekala v glavnem po ravninskem delu Italije, Benečiji. Skupina kolesarjev se je v glavnem držala skupaj, vsak pobeg pa je bil obsojen na poraz. Vendar se je nekaj kilometrov do cilja kolona raztegnila, saj je pobegnila deseterica. V tej so bili tudi naši kolesarji. Po ulicah Variana je bil najhitrejši Italijan Begheto pred klubskim kolegom Biasonom. Kranjčan Bojan Ropret je bil sedmi, trinajsti Pečnik ter sedemnajsti Udovič. V drugi etapi od Variana do Humina je glavnina vozila strnjeno. Vendar je tu prišlo do zmage sedaj vodilnega, rumene majice, v skupni uvrstitvi Biasona. Kolesar moštva La Lanterna je bil tudi zmagovalec etape od Humina do Bovca. Vendar je bila etapa razgibana po pobegih. Savčan Ropret in Rogove«- Polončič sta poizkušala vse, da bi nadoknadili« prednost osmih sekund vodilnega Biasona. Toda Italijani in kolesarji iz CSSR so bili složni in niso dopustili, da bi Ropret zmagal. V cilj v Bovec je spet prvi pripeljal Biason, medtem ko je bil Ropret takoj za zmagovalcem. Dobro se je v tej etapi držal tudi mladi Savčan Cuderman, ki je bil četrti. Etapo od Bovca do Ljubljane je dobil Ro-govec Žaubi. To je bila nasploh prva zmaga jugoslovanskega kolesarja na tej trinajsti mednarodni dirki. Drugo mesto si je priko-lesaril Gabig (CSSR), tretje pa Martini iz La Lanterne. Ponovno je bila ta etapa razgibana, pobegi so se vrstili drug za drugim, toda bili so obsojeni na neuspeh. Favoriti so skrbno čuvali enega in drugega. Koje že vse kazalo, da bo zmagal rogove«- Grajzer. saj je pobegnil, vendar ga je glavnina pred Ljubljano ujela in v sprintu je bil tokrat najmočnejši drugi Rogovec Zaubi. V generalni uvrstitvi še naprej vodi Italijan Biason pred Ropretom iz Save. Vodilni pa rau Se vedno le osem sekund naskoka pred drugouvrščenim Ropretom, medtem ko je Savčan Cuderman deveti. Tudi v mostvea uvrstitvi je enak položaj. Vodi La Lanterna, Sava pa je četrta. - -dh Dan slovenske košarke KRANJ - Jutri bo v Kranju dan slovenske moške košarke. Organizator tega tretjega dne slovenske košarke »r košarkarski klub Triglav. Ob 9. uri bo v gostišču Gaštej seminar la slovenske košarkarske trenerje. Udeležba na tem seminarju je obvezna za vse trenerje slovenskih ligašev. Pridobili bodo trenersko licenco. Ostali pa se lahko udeležijo predavanja. Popoldne ob 15. uri pa bo telovadnica dr. Franceta Prešerna gostila slovenske košarkarje. V prvi tekmi se bosta pomerili moštvi Triglava in slovenska mladinska reprezentanca. Člansko moštvo zveznega ligaša Iskre-Olimpije bo imelo za nasprotnika člansko reprezentanco Slovenije. V odmoru med obema srečanjima bodo podelili pri*nan»e trem najboljšim slovenskim mladincem in kadetom za preteklo košarkarsko sezono. Za ljubitelje košarke bosta obe srečanji prava poslastica. Vstopnina bo enotna 20 dinarjev. Rokomet Neustavljive Preddvorčanke in Alples KRANJ - To kolo v drugi zvezni moški in ženski r«>kometni ligi je prineslo popoln uspeh loški Jelovici in dekletom Alplesa iz Železnikov. Oboji so premagali sv«>jt-nasprotnike. Jelovica jv doma dobila t«>čki v igri s Partizanom TUS, Alples pa je bil uspešen v igri s Tvinom. V slovenski moSki ligi so Tržičani gostovali v Trbovljah. Tu so morali, kljub dobri igri, priznati premoč. Tržičani so se dobro upirali dmačinom. t«»da več kot častnemu porazu se niso mogli izogniti. Preddvorčanke so gostovale v Cerknem. Tekmo so brez težav dobile in so na vrhu lestvice. Poražene so bile Tržičanke. Čeprav so po kazale dobr«» igro, so vendar morale priznati premoč Stopicam. Izidi - moški - Jelovica : Partizan TUS 33:32 (18:13), Rudar : Tržič 30:29 (15:15), ženske - Alples : Tvin 17.15 (6:9). Stopiče : Tržič 15:11 (5:7). KTA I Preddvor 16:21) (8:15). Pari prihodnjega kola - moški - Slavonija DI : Jelovica, Tržič : Lipa. ženske -Olimpija : Alples. Preddvor : Zagorje, Tržič : Ljubljana. Kolesarstvo Revija mladih kolesarjev UUBIJANA - Jutri -«• bodo na reviji mladih kolesarjev, k. jo v okviru priredi tev Po poteh partizanske Ljubljane organi žira Kol.-sarska /ve/a Slovenije poiav iIII mladi kolesarji že S.-stič. Predvidoma Mil ho nastopilo ..krog tiso<\ Pot po Štirih ljub I,..tiskih ulicah - Podutiški, bratov Balm. kov. KamnogoriAki in Vodovodni - bo dolga 2750 metrov. B borno o., st., v s. nastopa,oče pa je ob 9.30 |»r.-d sa.nop«.-strežbo Kmiinii. Pravico nastopa tmajo vsi Soloobvc/ni učenci osnovnih lol. stllrl H do I« !•! o/tro- ,na rojeni v letih 19*4 do vključno it7i, Tekmovali bodo v dveh starostnih skup. „,.h; od H do II in od 12 «lo 15 let. posebej deckl s poniji miroma / navadnimi kolesi ter dekli« i' Avtomoto šport Pušavec četrti, Ahačič osmi V športno turističnem centru na Trebei • Skem pri Velenju sije v nedeljo okoli TO*' gledalcev ogledalo mednarodno dirko v motokrosu v razredu do 250 cem in dirke za državno prvenstvo v razredu do 115 ccm. V razr«>du do 250 ccm je v dokaj močni mednarodni konkurenci Šinkovec zasede četrto mesto, zelo dobro pa je v obeh v©i-njah vozil tudi Tržičan Ahačič, ki se je a« koncu uvrstil na osmo mesto. Zmagal ■■■ Sved VVicksell. V prvi dirki za državno prvenstvo v r«i-redu do 125 ccm je po pričakovanju zmaga.! lanskoletni državni prvak Drago Predan u Orehove vasi pred domačinom Maverjem in Ptujčanom Cušom. Tržičan Pušavec se je uvrstil na solidno četrto mesto. Njegv* klubski kolega Branko Mežnar pa je bil diskvalificiran. ' -; Urbančič drugi Sezona avtomobilskih tekmovanj v Jugoslaviji je v polnem teku. Tako sta bili I nedeljo kar dve dirki za državno prven»t> in sicer peti rally za državno prvenstva »Saturnus 79« in prva dirka za gorsk.-hitrostno prvenstvo na Sljemenu. Na dirki na Sljeme je nastopilo C4 tekmovalcev, največ uspeha pa so imeli tekmovalci iz Beograda. Maloštevilno slovensko zastopstvo se je odrezalo nad pričakovanji. Tako je bil član AMD Skofja Loka Zor man peti v razredu do 1150 ccm grup* 1, njegov klubski kolega Urbančič je v razredu do 1150 ccm grupa 11 osvojil odlične drugo mesto, medtem ko je bil Milavev (Olimpija) šesti. Tudi na rall.vju »Saturnus 79« so imeli slovenski dirkači veliko uspeha. Zarad) slabih vremenskih pogojev, med tekmovanjem je m«)čn«) deževalo in snežilo, je na 631 km dolgi progi odstopilo kar 26 tekmo-valcev. M«>d njimi je bil tudi večkratni državni prvak v rall.vju Aleš Pušnik (AMP Skofja Loka). PuSnik ima tako le minimal ne možnosti za zmago, saj za prvouvršee-nim Kuzmičem zaostaja že za 30 točk. P* posameznih razredih so zmagali: Sav | (Mladenovac. do 785 ccm). Marega (SA, d. 1150 ccm grupa 1). Suster (DO. do 115« •grupa 11), Kuzmič (SA. do 2000 ccm). \ ni red po petih rallvjih za državno prvea-stv«> v generalni uvrstitvi pa ie naslednji: 1. Kuzmič (SA) 69 točk. 2. Skuric (V rica) 12, I Vidi« (DO) II, 4. PuSnik ,$k loku) 39. 15 STRAN G L A Termika TOZD proizvodnja Skofja Loka razpisuje prosta dela in naloge DELAVK IN DELAVCEV f»ri predelavi mineralne volne (konfekcioniranju — 12 de-ovnih mest). Delo je primernejSe za ženske in je dvoizmensko. Pogoj: Fizična sposobnost in sposobnost za priučitev. Poizkusno delo traja 1 mesec, delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in je mogoč takojšen nastop. Imamo lasten prevoz iz Poljanske doline v vseh izmenah. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: TERMIKA TOZD Proizvodnja Skofja Loka, 64220 Skofja Loka, Trata 32. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh. NESREČE Umrl v bolnišnici V ljubljanski bolnišnici je v ponedeljek, 7. maja, umrl Jože Fuke iroj. 1907) iz Škofje Loke. Pokojni je bil udeležen v prometni nesreči, ki se je pripetila 14. aprila na Godešiču. Trčil v avtobus Jesenice — Na Kidričevi cesti pri hiši St. 48 se je v ponedeljek, 7. maja oh 20.15 pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Drago Grobovšek (roj. 1954) z Jesenic- je peljal proti Žirovnici. V križišču je ustavil in nato počasi speljal, tedaj pa je pripeljal avtobus, ki se mu ni več mogel izogniti. Voznik Grobov-Wt je sicer pritisnil na plin, da bi trčenje preprečil, kljub temu pa sta avtomobila trčila. Voznik Grobovšek je bil v nesreči le lažje ranjen, škode na avtomobilih pa je za lOO.OOOdin. Nezgoda na prehodu §kofja Loka — V torek, 8. maja, nekaj pred 14. uro se je na regionalni cesti v Retečah pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Peter Skapin (roj. 1949) iz Sežane je peljal proti Jeprci z neprimerno hitrostjo. V Retečah pa je tedaj stekla čez prehod za pešce Proti avtobusnemu postajališču. LOTERIJA Srečka st. din 01 40 u 40 31 30 61 30 991 80 8341 400 9891 500 12141 5.000 15671 1.000 065771 10.000 294511 500.040 468201 10.040 3 20 43733 2.020 87903 5.020 437983 10.020 5 20 22775 1.020 36745 1.020 92735 1.020 456175 50.020 337 100 68227 1.000 84417 5.000 99407 2.000 29 30 99 30 11299 1.030 "0829 1.030 94329 1.030 391909 10.000 453619 10.000 20 50 Srečka št. din 40 50 70 70 75100 1.000 79490 2.000 84110 1.000 284400 10.000 413890 10.000 552 200 932 80 3172 500 201932 10.080 258062 10.000 285982 10.000 315442 10.000 493912 10.000 24 30 704 100 6334 400 31924 1.030 38634 1.000 334694 10.000 46 40 56 40 66 50 916 80 21586 2.000 91386 1.000 034976 10.000 307226 10.000 418126 10.000 68 30 62468 1.030 87478 1.000 323428 10.000 kjer je čakal avtobus, Marjanca Cepelnik iz Podlubnika (roj. 1948). Avtomobil jo je zadel še na prehodu, da je padla in huje ranjena obležala. Zdravi se v Kliničnem centru. Nepreviden otrok Kranj — V sredo, 9. maja, ob 16.40 se je v naselju Planina pripetila prometna nezgoda. Pred avtomobil voznika Milana Drempetiča (roj. 1946) t Britofa je z desne strani pritekel nek otrok, zato je voznik zavrl in odvil v levo pri tem pa trčil v voznika kolesa z motorjem Franca Sparovca (roj. 1960) iz Kranja, da je padel in si zlomil nogo. Avtomobil pa je trčil v drog javne razsvetljave. L. M. TRŽNI PREGLED JESENICE Solata 36 do 50 din, špinača 28 din. cvetača 45 din, korenček 14,20 din, česen 48 din, čebula 9,60 din, fižol 23,40 do 32 din, pesa 10,70 din, kumare 42 din, paradižnik 60 din, slive 35 din, jabolka 15,90 din, hruške 24 din, limone 23,50 din, ajdova moka 24,20 din, koruzna moka 11,80 din, kaša 17 din, surovo maslo 87,30 din, smetana 41 din, skuta 31,70 din, kislo zelje 10,35 din, kisla repa 8 din, orehi 223,70 din, jajčka 1,90 do 2,50 din. krompir 6,60 din. KRANJ Solata 20 do 30 din, špinača 36 din, korenček 14 do 16 din, česen 42 din, čebula 12 din, fižol 25 do 28 din, pesa 10 din, kumare 28 din, slive 30 do 34 din, jabolka 12 do 14 din, čebulček 70 din liter, pomaranče 17 din, limone 23 din, ajdova moka 20 din, koruzna moka 10 din, kaša 25 din, surovo maslo 78 do 80 din, smetana 40 do 42 din, skuta 30 din, sladko zelje 10 do 12 din, kislo zelje 14 din, kisla repa 12 din, orehi 180 din, jajčka 2,20 din, krompir 5 do 6 din, med 70 din. Dežurne trgovine V soboto, 12. maja bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ: Central - Delikatesa, Maistrov trg 11 od 7. do 13. ure. Od 7. do 19. ure pa so odprte sledeče prodajalne TOZD: prodajalna Na Klancu, Oprešnikova 84, prodajalna Hrib, Preddvor, prodajalna Klemen-ček, Duplje, prodajalna Na vasi, Šenčur, prodajalna Krvavec, Cerklje. Živila - prodajalna SP Pri mostu, Vodopivčeva 16, prodajalna SP Oskrba, C. Kokrškega odreda 9. prodajalna Emona — market, Delavska 20, Stražišče, Potrošniški center Planina II, Planina 63. JESENICE: Delikatesa - poslovalnica 7, Titova 7 SKOFJA LOKA: SP Groharjevo naselje, mesnica Groharjeve) TRZlC: poslovalnica Merkator, Cankarjeva 1, poslovalnica ABC Bistrica, poslovalnica Merkator, Križe št. 24 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je mnogo prezgodaj po kratki in težki bolezni zapustil naš najdražji oče, mož in brat JOŽE FENDE mlajši Boštjanov Joža iz Kokrice Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 12. maja 1979 ob 17. uri izpred hiše žalosti na pokopališče na Kokrici. Žalujoči: žena Angelca, hčerke Magda, Jelka, Andrejka; oče z ženo, bratje in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo Kokrica, 10. maja 1979 ZAHVALA Ob nenadni smrti našega dragega moža in očeta IVANA BENEDIČIČA-VANČA izrekamo prisrčno zahvalo vsem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrazili so-žalje, mu podarili cvetje in vence ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom: Alojzu Jelencu, Francu Jelencu, Jerala in Fister; ZB in drugim družbenopolitičnim organizacijam iz Podnarta za vso pomoč. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju Inštituta Golnik in Gastroenterološke klinike Kliničnega centra v Ljubljani za vso skrb in zdravljenje. Hvala lovski družini Kropa, godbi na pihala iz Tržiča in pevskemu zboru iz Podnarta za pogrebne svečanosti ter govornikom za tople poslovilne besede. Žalujoči: žena Mara, sinova Pavel in Žane, hčerka Darinka z Marjanom ter drugo sorodstvo Prezren je, 8. maja 1979 ZAHVALA Ob smrti naše drage sestre in tete ANTONIJE MEDE Štrajharjeve Tončke iz Strahinja se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ji darovali vence in jo spremili v zadnji dom. Posebej se zahvaljujemo Krajevni organizaciji ZB NOV Naklo, zdravniku dr. Maverju ter sestri Mariji za vso pomoč v njeni dolgotrajni bolezni; kakor tudi sestri za vsakdanji obisk na domu. Iskrena zahvala tudi Kajžovi mami za vsestransko pomoč; pevcem za zapete žalostinke, g. župniku za opravljen pogrebni obred ter govorniku Janezu Moharju za poslovilni govor. Vsem še enkrat iskrena hvala! Strahinj, Jesenice, Cleveland, Selca, Križe, 9. maja 1979 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame, sestre in tete MARIJE PFAJFAR Šimenčeve mame z Zg. Dobrave se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ji darovali cvetje in jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Posebna hvala sosedi Ivanki za pomoč ob njeni bolezni; kakor tudi pevcem in g. župniku za pogrebni obred. Vsi njeni! Zg. Dobrava, Sr. Dobrava, Kamna Gorica, Kropa, Radovljica, Jesenice, Kanal, 5. maja 1979 1 Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in babice ALBINE BIZJAK Ropove mame Pogreb drage pokojnice bo v petek, 11. maja 1979, ob 15.30 izpred mrliške vežice v Bitnjah na pokopališče v Zabnici. Žalujoče hčerke z družinami! ZAHVALA Ob boleči in prezgodnji izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in strica IVANA FRANTARJA se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem, prijateljem in članom delovnih kolektivov, ki so nam izrazili sožal je, sočustvovali z nami, darovali vence in cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Najlepša zahvala tudi g. župnikoma /. Jezerskega in iz Tržiča za opravljen pogrebni obred: ter jezerskim gasilcem in pevcem za zapete žalostinke. Vsi njegovi! Jezersko, 1. maja 1979 Dunja - Kranj V da. plat no. naj ga športne sem 17 tam pa sem vendar m uporabim, obleke in let; visoka ><) kg. donita mh<>\<> vem. za kaj Nosim rada hlače. Stara I Bo »in. teb- MARTA ODGOVARJA Odgovor Blago je primerno /a hlačni komplet, kakršnega si lahko ogledate na skici. Hlače so s širšim pasom. žepi. zapenjatijem spredaj in imajo na vsaki strani sprednjega dela po dve gubici. Hlačnice so ožje. Brezrokavnik je ravno krojen, ima enoredno zapenjanje. dva žepa in sedlo na sprednjih delih. Zadaj ima pasek na kovinsko šnalo kot moški brezrokavnik. Pranje volnenih tkanin in pletenin za ščepec bontona Volna je posebno občutljiva za visoke temperature, ker je njena glavna sestavina beljakovina. Prati jo moramo zelo previdno, da se ne spolsti. zgubi elastičnost in postane trda. Voda naj ima največ 30 stopinj, najbolje pa je, da jo peremo kar v mrzli vodi. Volne ne smemo mencati, močno stiskati, krtačiti in podobno. Le mehko jo stiskajmo. Škodljivo je tudi sušenje na soncu in pri topli peči. Za pranje uporabljajmo le nežne pralne praške, ki so nalašč za volno. Spiramo v enako toplih vodah kot peremo. Morda majhen uporaben nasvet: pripravite veliko posodo (banjo) vode in jo od tu jemljite za pranje in spiranje, pa bo vedno ista temperatura. Ce jo pripravljamo za vsako spiranje sproti, ne ujamemo vedno iste temperature in je že narobe. Oprano pletenino potem poravnamo na brisačo in jo sušimo ležeče, tkana oblačila pa najprej osušimo v brisači in sušimo na obešalniku. Posebno se radi spolste izdelki i/, fine merino volne in rahlo sukanih voln. Zanje je najprimernejše kemično čiščenje. DRUŽINSKI POMENKI Ko izrabimo rdeči 1 o za ustnice, nam ostane posodica, ki jo zavržemo, lahko pa bi v njej marsikaj varno in pripravno spravile; na primer lasnice. šivalni Praktično in nič ne stane pribor, verižico • n podobno. Ostanek rdeči-la odstranimo z vatirano paličico in operetno še z malo milnice, pa bo na red. Ta mesec na vrtu CE IMAMO TRATO Radi bi imeli lepo trato, brez vsakih plevelov. Pa se kaj hitro pojavijo na njej pleveli, kot so zlasti marjetica, regrat, kislica in razni osati. Moramo jih odstraniti s trate dokler so še majhni in jih ni veliko. Z majhnih trat jih lahko populimo. Samo rezanje nedzemnih delov na zaleže, ker rastline iz korenin spet poženejo. Na večjih površinah jih najlaže uničimo s kemičnimi sredstvi, kot so razni tako imenovani rastni hormoni. Pri uporabi pa se moramo točno držati navodila. BEGONIJE, KANE Odganjajočih gomoljev begonij in odganjajočih korenik kan ne smemo saditi na prosto pred 20. majem. Obe rastlini sta zelo občutljivi na mraz. Zelo jih lahko prizadene tudi pozni mraz. Gomoljne begonije sadimo 25 X 25 cm narazen, kane pa 40 do 50. Vednocvet oče begonije (Begonia sempreflorens) dobro uspevajo tudi na senčnih in polsenčnib prostorih. Na takih prostorih se navadno razvijajo še bolje kot na žgočem soncu. Za strnjen nasad ali obrobek smemo begonije saditi največ 15 cm narazen. Nasveti Vonj po gozdu boste imeli v sobi, če v vrelo vodo na kapljate terpentina. Polt je voljna, če jo umivamo z mlekom. Prav tako dobra pa je tudi voda zre-zanih kumar, toda brez soli zmešamo eno tretjino vode, eno tretjino glicerina, eno tretjino limoninega soka in dobro premešamo v steklenici. Ko smo se umile, si natrijmo obraz s to zmesjo. Kako jemo j Perutnino obiramo le doma. na izletih, piknikih, pri mrzlem bifeju in v zelo domačem krogu. Ob sloves nejših priložnostih pa se zadovoljimo s tem, kar od luščimo z nožem in vilica mi. Kosti odlagamo na rob krožnika i lepem redu ali pa v posebno skodelico ali krožnik. Nadev pri polnje ni perutnini jemo samo z vilicami. Tatarski biftek* — Svojo porcijo vzamemo na krožnik, mažemo koščke kruha in jemo. Nezmešan biftek z vsemi pripravije turni dodatki najprej dobro zmešamo. Za to uporablja mo dvoje vilic. Športno v pomlad če znamo plesti, si lahko privoščimo tudi takole lepo kombinacijo pletenine in imitacije usnja (lahko pa uporabimo tudi debelejše volneno blago). Športen poudarek dajo kite, pa tudi šivi na ovratniku, ob gumbih in na krilu. Pletenina bo ostala gladka in ela stična le, če jo bomo pravilno prali Hitro narejeno — Šunka v pivovem testu Potrebujemo: 4 velike rezine kuhane šunke, sok 1/4 limone, 1 čajno žličko gorčice, 1 žlico olja, 1/8 1 piva, 2 jajca, 5 zvrhanih žlic moke, maščobo za cvrenje. Šunko povaljamo v mešanici, ki smo jo naredili iz limoninega soka, gorčice, olja in malo popra. Potem zmešamo pivo, ščepec soli in 2 rumenjaka ter umešatno presejano moko. Masi dodamo še trdo stepen sneg 2 beljakov. Rezine šunke zdaj povaljamo v moki, potopimo še v pivovo testo in ocvremo v vroči maščobi. 1 Ocvrtke odcedimo na mrežici ali M na primerni krpi ali papirju. >•> damo na segreto ploščo in garniramo s koščki limone. Zraven bo odlično šla zelena solata s paradižniki, narezanimi trdo kuhanimi jajci in rezinami čebule. Taborniki smo praznovali 22. april je dan tabornikov v Sloveniji. Na ta dan je bila 1951. leta prva skupščina takrat ustanovljene zveze tabornikov Slovenije. Njen prvi predsednik je bil Živko Lovše, zdaj pa je to Ljubo Jasnič. S ŠOLSKIH KLOPI Baloni Pesem o Alenki Alenka moji mlajši sestri je ime, ni kaj reči, pridna je. A ko jeziček zavrti, se jo s težavo ukroti. Večkrat mamico zaprosi: »Mami, pusti me v trgovino, očku bom prinesla vino!« Jaz ji pravim kar tožljivka, ker za vsako figo čivka. Ko na televiziji vidi cenčke, pomisli na svoje plastične dojenčke. Taka je Alenka naša, ki z jezičkom se ponaša. Matjaž Krmelj, 4. a r. osn. šole Ivan Tavčar. Gorenja vas Taborniki odreda Severne meje iz Tržiča smo dva dni pred praznikom na bližnjem hribu sv. Jožefa postavili propagandni tabor, ki si ga je lahko vsak ogledal. Izpolnjevanje programa se je začelo v petek ob osmih zvečer z nočno signalizacijo. V soboto ob desetih je bila na vrsti akcija »ilegalec«. Namen te akcije je iskanje oseb, ki trosijo letake. Taborniki se razdelimo v skupine in po mestu ustavljamo »sumljive« ljudi s skritimi znaki. Zvečer ob sedmih je bil v taboru kulturni program. Vsak rod je pripravil približno deset minut skečev, pesmi in recitacij. Na sam praznik pa smo se udeležili mnogoboja, ki je potekal od sv. Jožefa prek Male mizice, Brčevega rovta do Hrast in nazaj do tabora. To pot smo opravili samo taborniki, medvedki in čebelice pa so imeli zadnjo postajo na Mali mizici. Če lahko rečem, da so nam uspele vse druge akcije, nam tu ni in ni šlo. Vse tri ekipe smo zgrešile tretjo kontrolo. Letos bomo organizirali še gozdno šolo, ki pa ni edina akcija v načrtu našega odreda. Nataša Gorjanc, 7. b r. osn. šole Heroja Bračiča. Tržič Srečanje z ilustratorko V šoli smo slišali, da pride v kranjsko pionirsko knjižnico ilustratorka Marija Lucija Stupica. S tovarišico smo se dogovorili za srečanje z njo. V knjižnici je bilo razstavljeno vse polno knjig, ki jih je ona ilustrirala. Med tem, ko smo si ogledovali knjige, je vstopila mlada simpatična ilustratorka. Bili smo začudeni, saj smo pričakovali starejšo tovarišico. Imeli smo veliko vprašanj, na katera je rada odgovarjala. Tako smo zvedeli, da je stara 29 let, da je pričela slikati po osemletki, da se v njeni druži-ni vsi ukvarjajo s slikarstvom, da za ilustracijo ene knjige rabi tudi eno leto časa in veliko drugih zanimivosti. Ko nam je zmanjkalo vprašanj, smo jo prosili za podpis. Podpisala se je v knjige in na list papirja, da nam bo v spomin na prijetno srečanje. Vojka Bešter, 4. č r. osn. š. Simon Jenko v Kranju Drobna obrt umira Pogovor s krajani Bleda Med trinajstimi baloni sta dva različna po rc/ikosti. sicer pa popolnoma enaka. Poskusite najti ta por. __________________ 0 ui u »uo/oti :AO}i§r>y Da je pomlad, so nam dalj časa oznanjala le oblačila in napisi v izložbenih oknih raznih trgovin. Pomlad pa je razkrila vse tisto, kar se je dolgo zimo skrivalo pod snegom. Zvita pločevina, plastične vrečke, razne konzerve, ki so jih neolikani izletniki pustili ležati na nekdaj lepih gozdnih jasah. Gotovo že veste, da smo se občani Bleda vključili v očiščevalno akcijo pod geslom Očistimo naš Bled. Nekatere občane in učence osnovne č.ole sva povprašali, kaj mislijo o tej akciji. Spraševali sva jih v šoli, na cesti in doma. Vprašanje se je glasilo nekako takole: »Kaj menite o naši očiščevalni akciji'.'« »Akcija je bila nujno potrebna, saj bodo na Bled vsak čas začeli prihajati turisti. Vendar akcija ne sme biti samo enkrat v letu. Potrebna je večkrat.« (Majda K.) »V tej akciji naj sodelujejo vsi občani, ne samo osnovnošolci. Več naj bi bilo košev za smeti; zanje naj poskrbe komunalni delavci. Ljudje radi živimo v lepem okolju, zato moramo zanj tudi poskrbeti.« (Alenka S.) »Ne vem. Ljudje naj ne onesnažujejo narave, pa akcija sploh ne bo potrebna.« (Franc C.) »Menim, da je akcija le ena od načinov, kako lahko očistimo naše okolje. Vsekakor ni najbolj učinkovita, ker bi dosegli gotovo večje uspehe s sistematičnim o8veščanjem občanov.« (Pika H.) Občani smo z akcijo zadovoljni in upamo, da do svetovnega prvenstva v veslanju ne bo potrebno ponovno čiščenje. Polonca Jakopič in Barhka Zupan. 0. v r. osn. šole prof. dr. Josipa Plemlia. Bled Sčetarstvo v naši vasi umira. Popolnoma bo umrlo takrat kot starci, ki se še ukvarjajo s to drobno obrtjo. Mladi se pa ne odločajo zanjo, saj se jim zdi delo manj vredno. Tudi pri sosedu so ščetarji. Skrjančev ata še zmeraj dela lesena ogrodja, čeprav mame, njegove žene, že dve leti ni med živimi. Otroci smo ju večkrat obiskali, saj je bila delavnica dober prostor za igro, posebno še pozimi, ko je bil zunaj mraz, pri mami in a tu pa velika peč in kup žaganja z odpadnimi deščicami. Ker sem bila tedaj stara že čez enajst let, sem JO večkrat prosila: »Mama, vam lahko pomagam/ Saj sem že dovolj stara.« To potr dilo sem zmeraj dodala V strahu, da me bo zavrnila. Toda vedno so njene hrapave od žice rjave roke, že odložile delo in ko je šla po deščico, žico in stolček, mi je odgovorila z mehkim glasom, ki je kazal, da ima rada otroke: »Seveda lahko. Saj mi bo v veliko pomoč.« Kajpak to m l>il<> res. Vsak moj izdelek je podrla in popravila takoj, ko so me roke začele <>d pntegovanja žice močno boleti m sem se odšla igrat k drugim V laganje. Med delom sva se seveda pogovarjali, kdaj pa kdaj sem dobila bonbon, ki ni nikoli manjkal v njenem žepu. »Da ne boš tako kmalu omagala,« mi je dejala, njene roke pa so spet nadaljevale svoje delo. neu- trudno, hitro. Kakor ponavadi, jo je tudi zdaj zanimalo, kje je mami. čeprav je vedela, da popoldne dela Njen zguban obraz je polepšal srečen nasmeh. »Gotovo misli na mami. Saj se res dobro razumeta,« sem ■ mislila in moje roke so zastale, ko sem opazovala starkin obraz. »Kako pa kaj v šoli? Je fc? kakšen cvek padel? Pa saj mora pasti, vsaj eden. Drugače nisi pravi učenec,« je še pristavila. Takrat še nisem vedela, da jc N njena zadnja zima. Res je. da jo .ie že prej bolela glava, a bolezen se ji JI vlekla leta in leta. Med delom nas je opazoval ata > svojega visokega stola tam pri oknu. čisto v kotu za stroji. Bilo je veliko in marsikatero od malih okenc, ki so ga sestavljala, je bilo razpokano. h že ne razbito. Pajki, ti pridni tkalci, so naredili res velike mojstrovine pod stropom. V veliki rjavi omari pa bi človek našel marsikaj zanimivega če bi le smel odpreti predak Delovna miza. pravzaprav velika klop, za katero sva sedeli z mamo. ie bila že razmajana, umazana. Vst | nas otroke ni motilo, pravzaprav p bilo naše malo igrišče še bolj našt saj smo bili le mi in starci, drugi p« so malokrat stopili v delavnico. Zdaj otroci nič več ne zahajam i delavnico, saj tam ni več dobre sta'; ženice z bonboni Monika Benda, 8. b r osn.šole Komenda-Moste TELEVIZIJA 12. MAJ *JK Poročila 105 Ljudje in zemlja, ponovitev 3.05 Gut-io in Cezar, otroška serija 915 Vrtet- na obisku: Murni ; »55 Z besedo in sliko: 0 fantu, ki je po suhem jadral 945 Čarobno sedlo IS Mali svet IMS Družbena samozaščita, izobraževalna oddaja I !1j06 Odprta vprašanja evrokomunizma. dokum. oddaja '■ 1155 J Janu ki Pota Poljske. TV nadaljevanka 1110 625 1550 Porodila 1555 Nogomet Sarajevo : Sloboda. prenos "4.5 Spoznaj samega sebe. mladinski film i9JK Na* kraj 1915 Risanka 19.30 TV dnevnik 2UD Major Dundee. film SOS TV dnevnik aa> Evropsko prvenstvo v boksu, posnetek iz Kolna Oddajniki II- TV mreže: UMO Test Ui Porodila 900 Narodna glasba 19.10 Koln: Evropskb is. m 20. uri 12. maja ital krim. GRBAVCEVA TOLPA ob 20. uri 13. maja jug. vojni BOftKO BUHA ob 18. in 20. uri 16. maja amer. krim. ELITA MORILCEV ob 20. uri Jesenice RADIO 11. maja amer. barv. kom. C. A. S. H. PLAČILO V GOTOVINI oh 17 M 19. uri 12. maja amer. barv. drama CARRIE ob 17. in 19. uri 13. maja amer. barv. drama CARRIE ob 17. in 19. uri 14. maja hongkongSki barvni karate CHENG ob 17. in 19. uri 15. maja hongkongSki barvni karate CHENG ob 17. in 19. uri GREH oh 16.. 18. in 20. uri Trži* 12. maja ital. barv. vvest. kom. CI-POLLA KOLT ob 16. uri, angl. barv krim. KRIČANJE NA HUDIČA ob 18. in 20. uri, prem. angl. barv. pust. VOHUN. KI ME JE LJUBIL ob 22. uri 13. maja amer. barv. kom. LOVCI NA DOTO ob 15. uri, amer. barv. krim. NA PRED VSEM ob 20. uri 17. maja amer. barv. pust. ZA STRAH ob 20. uri ob 18. in 20. uri 13. maja ital. barv pust. RAT ob 18. uri, franc. barv PRED VSEM ob 20. uri 14. maja ital. barv pust. RAT ob 20. uri 15. maja amer. barv. pust ZA STRAH ob 20. uri 16. maja francoski barvni MUHI OSTROSTRELCA oh 17 19. uri, prem. ital. barv. erotič. kom. PRIPRAVNIKA ob 21. uri 14. maja amer. barv. krim. NA MUHI OSTROSTRELCA ob 18. in 20. uri 15. maja jap. barv. fant. SPOROČI LO IZ VESOLJA ob 18. in 20. uri CRNI PI POLICAJ CRNI PI PLAČILO POLICAJ PLAČILO Bled 11. maja amer. barv. NAJBOLJ NORA DIRKA NA SVETU ob 20. uri 12. maja franc barv MOZ. KI JE ' ---- , . ,,mi/, i i. maja irani harv. 16. maja amer. barv. krim. VELIKI LJUBIL ŽENE nI. l a J« on . IZZIV ob 18. uri, jap. barv fant SPO I* AaSbJSttl^ S l , n/V-ii n i? vi'Bni u „1. 'in i>r; ~„..m 1 nongkongSki barvni karate ROČILO IZ VESOLJA ob 20. uii BRUCE LEE PROTI SUPERMENU maja amer. barv. krim. VELIKI „|, 1H un Hmer ,)a 17. maja amer. barv IZZIV ob 18. in 20. uri amer. barv NAJBOLJ NORA DIRKA NA SVETU ob 20. uri k. Jesenice PLAVŽ 11. maja amer. barv. karate MAŠČEVANJE ZELENEGA ZMAJA ob 18. in 20. uri 12. maja hongkongSki barvni karate CHENG ob 18. in 20. uri 13. maja hongkongSki barvni karate CHENG ob 18. in 20. uri 14. maja amer. barv. drama CARRIE ob 18. in 20. uri 15. maja amer. barv drama CARRIE oh 18. in 20. uri Dovje Mojstrana 12. maja amer barv. UPORNIK JESSEV VVALES ob 19. uri Kranjska gora 12. maja amer. barv CESARSTVO MRAVELJ ob 20. uri m-. . »- RADIO Informativno oddaje lahko ponluAate na prvem programu vsak dan. razen nedelje, ob 4.30. 5.00. 5.30. 6.00. 6.30. 7.00. 6.00. 9.00. 10.00 (Danes dopoldne). 11.00. 12.00. 13.00. 14.00. 15.00 (Dogodki in odmevi). 16.00. 19.00 (Radijski dnevnik). 23.00. 24.00, v nočnem sporedu oh 1.00. 2.00, 3.00 in 4.00. ob nedeljah pa oh 4.30, 5.00. 6.00. 7.00, M.00. 9.00. 10.00, 12.00. 13.00. 14.00. 19.00 (Radijski dnevnik). 22.00 23.00. 24.00. 1.00. 2.00. 3.00. 4.00; na drugem radijskem programu prisluhnite novicam oh 6.30, 9.30. 10.30. 11.30, 12.30. 13.30. 15.30. 16.30 in 18.30. na tretjem programu pa ob 19.00, 20.30 in 23.50. sobota 12. MAJ Prvi program 430 Dobro jutro! «08 Pionirski tednik 9 05 Z radiom na poti 9.45 Turistični napotki za nase goste iz tujine 10.05 Promenadni koncert 11.05 Zapojmo pesem 11.20 Po republikah in pokrajinah 11.40 Domače viže 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Jelka Hočevar: Zatiranje trdoživih plevelov na travnikih 12.40 Veseli domači napevi 13.00 Danes do 13.00 --* Iz naših krajev — posebna obvestila 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Kulturna panorama 15.30 Od melodije do melodije 16.00 »Vrtiljak« 17.05 Spoznavajmo svet in domovino 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije 19 25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Veseli planšarji 20.00 Sobotni zabavni večer 21.30 Oddaja za nase izseljence -23.05 Lirični utrinek 23.10 Portreti jugoslovanskih ustvarjalcev in poustvarjalcev zabavne glasbe 00.05 Nočni progi sm — glasba Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Radi ste jih poslušali 13.30 Vremenska napoved in novice 13.35 Glasba iz Latinske Amerike 14.00 Srečanja republik 15.30 Hitri prsti 15.45 Mikrofon za Meto Malus 16.00 Nas podlistek Z. Majdak: Žensko kolo 16.15 Lepe melodije 16.40 Glasbeni casino 17.35 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev 18.00 Vročih sto kilovatov 18.35 Naši kraji in ljudje 18.50 Glasbena medigra 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 Te dobre stare melodije 21.3(1 Ples v soboto 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba in konec oddaje Tretji program 10.05 Promenadni koncert 10.50 Literarni dopoldan 11.30 Na ljudsko temo . 16.00 Književnost jugoslovanskih narodov Virtuozno in privlačno - Tartini. Chopin Glasba je . . . glasba Jugoslovanski feljton Zborovska glasba po želji poslušalcev Minute stare glasite zdeli H. I. F Bibra Vidiki sodobne umetnosti Glasbena medigra W. A. Mozart: Cosi fan tutte. opera v 2 dejanjih V nočnih urah . . . Literarni nokturno 16.20 16.45 18.05 18.25 19.00 19.30 19 50 20.00 22.30 22.50 nedelja 13. MAJ Prvi 4.30 8.07 8.38 9.05 10.05 11.00 11.10 13.10 13.20 13.50 14.05 14.25 15.10 15.30 15.55 16.20 16.45 17.05 17.50 18.32 19.30 19.35 19.45 20.00 22.20 23.05 23.10 00.05 program Dobro jutro! Radijska igra za otroke Hana Januševska. O pastirčku, ki je rad pel Skladbe za mladino Se pomnite, tovariSi... Panorama lahke glasbe Pogovor s posluSalci NaSi poslušali i čestitajo in pozdravljajo Obvestila in zabavna glasba Za kmetijske proizvajalce Pihalne godbe Humoreska tega tedna S popevkami po Jugoslaviji Listi iz notesa Nedeljska reportaža Pri nas doma Gremo v kino Glasba neuvrščenih Popularne operne melodije Radijska igra Glasbeni intermezzo Obvestila in zabavna glasba Lahko noč, otroci! Glasbene razglednice V nedeljo zvečer Glasbena tribuna mladih - Skupni program JRT — Zagreb Revija mladih talentov Jugoslavije Lirični utrinki Glasbena parada Radenci 79 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 V nedeljo se dobimo 19.30 Stereorama 2030 Radio Študent na našem valu 21.30 Top albumov 22.45 Zrcalo dneva 22 55 Glasba in konec oddaje Tretji program 19.05 Igramo kar ste izbrali 21.05 Sodobni literarni portret Jannis Ritsos Radio Triglav |p0nedeljek Jesenice 14. MAJ UKVV-FM področje za radovljiško občino 87,7 MHz — Gorenjesavska dolina lO.i.rtMHz - Jesenice in okolica 100,6 MHz /y ednji val 1495 KHz Petek: 16.03 Lokalna poročila — obvestila - 16.30 Kulturna oddaja - Morda vas bo zanimalo - Kaj je novega v Produkciji kaset in plošč KTV Ljubljana Sobota: 16.03 Lokalna poročila -obvestila, 16.30 Kam danes in jutri — Jugoton vam predstavlja - Morda vas Eni zanimalo Nedelja: 11.03 Mi pa nismo se uklonili — Kokdar važnejših dogodkov iz neteklo.sli — Reklame - Nedeljska kronika - obvestila — 12.00 Čestitke - Morda vas bo zanimalo i'onedeljek: 16.03 Loka'na poročila -obvestila - 16.30 Ponedeljkov športni pregled -Morda v a- bo zanimalo — Minute z narodnimi pesmimi Torek: 16.03 Lokalna poročila -Obvestila - lii.io Oddaja za mlade - Morda vas bu zanimalo Sreda: ih ii.l Lokalna poročila -Obvestila - 16.30 Stop zelenu luč - Morda vas l*i zanimalo Četrtek: 10.n. S Pokalna poročila -Obvestila - lo.io N/aš obzornik - Morila vas bo zanimalo - Po domače za Prvi 4.30 8.08 8.25 8.40 9.05 9.45 10.05 12.10 12.30 12.40 13.00 13.20 13.30 14.05 14.25 15.30 16.00 17.00 18.00 18.25 t 9.25 19.35 19.45 20.00 20.10 21.05 22.20 23.05 23.10 program Dobro jutro! Z glasbo v dober dan Ringaraja Pesmica za mlade risarje in pozdravi Z radiom na poti Turistični napotki za naše goste iz tujine »Rezervirano za . . .« Veliki revijski orkestri Kmetijski nasveti France Guna: Prevažanje čebel na pašo Pihalne godbe na koncertnem odru Danes do 13.00-Iz naših krajev Obvestila in zabavna glasba Priporočajo vam . .. Pojo amaterski zbori Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Od melodije do melodije »Vrtiljak« Studio ob 17.00 Naša glasbena izročila Zvočni signali Obvestila in zabavna glasba Lahko noč. otroci! Minute z alpskim kvintetom Kulturni globus Iz naše diskoteke Glasba velikanov Popevke iz jugoslovanskih studiev Lirični utrinki Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek, na valu 202 13.00 Znano in priljubljeni 13.35 Z evropskimi revi jskimi in plesnimi orkestri 14.00 Ponedeljkov križemkraz 1 1 'jo 7. vami in za vas 16.00 Svet in mi 16.10 Jazz na II. programu Dona ld Bvrd - Tonv Scott 16.40 Od ena do pet 17.35 Iz partitur velikega zabavnega orkestra »Mantovani« 17.55 Filmski zasuk 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Koncert v ritmu 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 Iz zakladnice jazza — Duke Ellington in John Coltrane 21.(K) Popularnih dvajset 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba in konec oddaje Tretji program 10.05 Plesi in spevi 10.40 Aktualni problemi marksizma 11.00 En sam, za dva. za tri. . . 11.50 Človek in zdravje lfi.00 Aktualni problemi marksizma 16.20 Tako muziciraju 17.35 Bemus 1978 - Nastop Akademskega komornega zbora Collegium musicum 18.05 Znanost in družba 18.20 Srečanja s slovenskimi skladatelji Vladimir Lovec — Aleksander Lajovic 20.00 Literarni večer 20.40 Z našimi opernimi pevci 21.45 Razgledi po sodobni glasbi: pianistka Marina Horak v Koncertnem ateljeju Društva slovenskih skladateljev 22.50 Literarni nokturno 15. MAJ Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8.30 Iz glasbenih šol 9.05 Z radiom na poti 9.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine 10.05 Rezervirano za ... 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Janez Pogačar: Nekateri kazalci prireje mleka v letu 1978 12.40 Po domače 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 V korak z mladimi 15.30 Od melodije do melodije 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.00 LeošJanaček: V meglah za klavir 18.15 Orkestrski miniaturi W. A Mozarta 18.35 Zborovska glasba v prostoru in času 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Jutro 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.45 Tipke in godala 21.05 Radijska igra 21.51 Glasbena medigra 22.20 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 23.05 Lirični utrinki 23.10 S popevkami po Jugoslaviji 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Znano in priljubljeno 13.35 Iz obdobja dixielanda... z ansamblom Dukes of dizieland 16.05 Lahke note 16.40 Discočezdan 17.35 Iz partitur Madžarskega estradnega orkestra 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Danes vam izbira 18.40 Koncert v ritmu 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 Zavrtite - uganite 21.30 Rezervirano za novo 22.00 Misel in pesem 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba in konec oddaje Tretji program 10.05 Radijski operni list 10.40 Radijska šola za srednjo stopnjo Poznate naše zavarovane rastline 11.10 Moment musical 11.40 Tekoča repriza 16.00 Radijska šola za srednjo stopnjo 16.30 Operni koncert 18.05 Pota sodobne medicine 18.20 Minute za Antona Dermoto. Igorja Ojstraha in Andreja Jarca 19.00 Z našimi solisti 20.00 Dvignjena zavesa 20.20 Iz Hamhurškega koncertnega življenja 21.40 Glasba za godala 22.20 Jugoslovanska glasba 16. MAJ Prvi program 4.30 Dobro jutro' 8.08 Z glasbo v dober dan 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb 9.05 Z radiom na poti 9.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine 10.05 Rezervirano za . . . 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Bojan Nendl: Kjer se delo pri selekciji združuje z zboljševanjem krmljenja, je napredek največji 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti 13.00 Danes do 13.00 -Iz naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Razmišljamo. ugotavljamo . .. 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15 30 Od melodije do melodije 16.00 »Loto vrtiljak. 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Škatlica z godbo 18.30 Izdela Glasbene mladine Slovenije 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z Zadovoljnimi Kranjci 20.00 Naš gost 20.15 Koncert za besedo — Živali 20.40 Edvard Grieg: Sonata št. 1 za violino in klavir v F-duru 21.05 Christoph VVillibald G lutk: Orfej in Evidika 22.20 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe 23.05 Lirični utrinki 23.10 Jazz pred polnočjo — Anthoonv Braxton 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Znano in priljubljeno 13.35 Paleta melodij 14.00 S solisti in ansambli jugoslovanskih radijskih postaj 14.30 Iz naših sporedov 14.35 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Moderni odmevi 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe 17.35 Vprašanja telesne kulture 17.40 Iz partitur orkestra Frank Chatksfield 18.00 Progresivna glasba 18.40 Koncert v ritmu 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 Zvočni portreti... David Holland (I. del) 21.00 Melodije po pošti 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba in konec oddaje Tretji program 10.05 Zborovska glasba našega preporoda 10.20 W. A. Mozart: Klavirski trio v G-duru, K 564 Igra Trio Lorenz 10.40 Dogovori, odločitve... 11.00 Na krilih petja 11.35 Učimo se srbohrvaščine in makedonščine 16.00 Dogovori, odločitve... 16.20 A rs antiqua 17.00 Sonata 20. stoletja 18.05 Mednarodna radijska univerza 18.15 Stereofonski operni koncert 19.30 Izbrana proza 19.45 Glasbeni intermezzo 20.00 Večer simfoničnega orkestra RTV Ljubljana 22.00 Komorna glasba starejših obdobij 22.50 Literarni nokturno ČETRTEK 17. MAJ Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8.30 Mladina poje 9.05 Z radiom na poti 9.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine 12.10 Znane melodije 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Dušan Terčelj: Priprava vina za poletje 12.40 Od vasi do vasi 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Mehurčki 14.20 Koncert za mlade poslušalce 14.40 Jezikovni pogovori 15.30 Od melodije do melodije 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 1700 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela ... 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo 18.35 Tri slovenske komorne 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci' 19.45 Minute z ansamblom Leb i sol 20(K) Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.05 Literarni večer Začelo se je z Matičkom: Poetična drama 21.45 Lepe melodij« 22.20 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah 23 30 Paleta popevk lugoslovanskih avtorjev 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Znano in priljubljeno 13.35 Vedri zvoki 14.00 Z vami in za vas 16.00 Nenavadni pogovori — Večerna pravljica 16.20 Instrumenti v ritmu 16.45 Jazz — klub 17.40 Iz partitur zabavnega orkestra RTV Ljubljana 18.00 Danes vam izbira 18.40 Koncert v ritmu 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 Beseda v rocku 21.00 NaS glasbeni teleks 22.00 Akordi za sanjarjenje 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba in konec oddaje K MESU ODLIČNA 19.32 20.00 20.15 KAMNIŠKA GORČICA Tretji program 10.05 Solisti in orkestri 10.40 Radijska šola za višjo stopnjo Lili Novy 11.10 Romantično ... 11.25 Zborovska glasba jugoslovanskih narodov 11.40 Tekoča repriza 16.00 Radijska šola za višjo stopnjo Lili Novy 16.30 Odmev Murnove poezije v delih slovenskih skladateljev 17.00 UrasFranzem Schubertom 18.05 Zunanjepolitični feljton 18.20 Ohridsko poletje 1978: pianist Aris Garoufalis Prokofjev, Godalni kvartet št. 2, op. 92 Kultura danes Iz naše vokalne lirike 22.00 Aleksander Skrjabin: Simfonija št. 2 v c-molu, op. 29 22.50 Literarni nokturno 18. MAJ Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8.30 Glasbena pravljica 9.05 Z radiom na poti 9.45 Turistični napotki za nafte goste iz tujine 10.05 »Rezervirano za ...« 12.10 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti - Nada Rihtaršič: Ekonomski položaj pitanja mladega goveda na družbenih obratih 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam ... 13.50 Človek in zdravje 14.05 Glasbene miniature 14.25 Naši poslušalci čestitajo in Rozdravljajo [apotki za turiste 15.35 Od melodije do melodije 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Od arije do arije 18.30 S knjižnega trga 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Burnika 20.00 Uganite, pa vam zaigramo... 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih 22.20 Glasbeni intermezzo 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih 23.05 Lirični utrinki 23.10 Petkov glasbeni mozaik 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Znano in priljubljeno 13.35 Jazz v komornem studiu 14.00 Z vami in za vas 17.35 Odmevi z gora 17.45 Vodomet melodij 18.40 Koncert v ritmu 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 Stop pops 20 21.45 Novosti iz francoske diskoteke 22.00 S festivalov jazza 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba in konec oddaje Tretj 10.05 10.40 11.10 11.45 16.00 16.30 17.15 18.05 18.20 18.45 19.00 20.00 20 15 22.15 22 50 i program Po Talijinih poteh Radijska šola za nižjo stopnjo Orkestrski utrinki Jezikovni pogovori Radijska Sola za nižjo stopnjo Pota naše glasbe Z nekdanjimi pevci Ekonomska politika Šestnajst strun Variacije na pozabljeno temo -Uspavanka Radijska igi ■ Iz romantične klavirske literature Z lugoslovanskih koncertnih odrov Slavko Ostert I/ komične opere Literarni nokturno * t .«■ m s * J* i - . * » 9 T 9 J % » t 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 ■ '" 16 ■ L 18 19 ■ 20 . 21 ■ t 23 ■ 24 25 ■ 26 ?7 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 ■ 40 41 j 42 "J ■ 46 47 48 t 50 51 52 53 54 55 Vodoravno: 1. naš pisatelj, dramatik in režiser, Bratko, 6. plat, 11. uspešen zaključek prodiranja, 12. usoda, pri muslimanih slepa vera ali vdanost v usodo, 14. veliko utrjeno poslopje, graščakovo bivališče. 15. indijski fizik, nobelovec 1970, Čendrasekhara Venkata, 17. skepsa, 19. prislov resnice. 20. staroslovanske vodne vile, Vodanove hčere, 22. starorimski pozdrav. : Aleksander Valič, 24. poveljnik, 26. Anton Nanut, 27. skupnost ljudi, nacija. 29. drugo ime za Siam, Tajska, 30. prepeka, 32. sedmi mesec v letu, 34. udon. 35. veznik, 36. mehka, prosojna kamnina za izdelovanje okrasnih predmetov, žlahtna vrsta sadre, 40. prislov, ki izraža dodajanje, nadaljevanje, ponavljanje, 42. kratica za Akademijo likovnih umetnikov, 44. tlakomer I kovinskim peresom, brez živega srebra, 45. tračnica, 46. žila dovodnica. 4$ pripadnik naroda turškega porekla v SZ, 49. obvodna pernata žival, domača daje perje, meso in jajca, 50. naš veliki pisatelj in dramatik, Ivan, 52- rimska boginja ljubezni, 54. italijanski slikar, ustanovnik futurizma 1910, Carlo. 55. zaslon pri televizorju. Navpično: 1. ozemlje z značilnini kraškimi pojavi, 2. krvno sorodstvo, velika družina, 3. krajše ime za Edvvard, 4. javni trg pri starih Rimljanih; pristojno mesto, 5. dolžnik, na katerega je izdana menica, 6. norveški in islandski dvorski pesniki v 9-13. stoletju, 7. žensko ime, 8. Rado Simoniti, 9. kratica za Avto-moto društvo, 10. reka skozi Leningrad, 11. kdor se ukvarja s prevajanjem enega jezika na drugega, 13. nagovorna beseda za žensko osebo, 14. Lekarniška utežna enota, 16. sladek sok nekaterih rastlin, ki so ga predelale ušice, 18. menjava, pri ženskah klimakterij, 20. rodilni organi, 21. vozilo z enim sedežem, zlasti za sankanje, bob in kajak, 24. tropsko drevo, katerega semena vsebujejo tein, Cola vera, 25. materija, snov, 28. kemijski simbol ia rutenij, 31. Ivo Daneu, 33. okamenela smola izumrlih iglavcev, rumene ah rjavkaste barve, 34. del utiranja, 35. okrasna ptica, sorodnik fazana, 37. nai-imenitnejši jugoslovanski nogometni vratar, Vladimir, 38. ime ameriške« satirika Buchvvalda, 39. v glasbi prijetno, milo, ljubko, 41. doba, razdobje, vek 43. reka v Bosni, desni pritok Une, 45. departma v jugozahodni Franciji in reka, pritok Garone, 47. ime Tolstojeve junakinje Karenine, 49. grška mati bogov, žena Kronosa, 51. avtomobilska oznaka za Kranj, 53. kratica za Nas: razgledi. Rešitve pošljite do srede,16.maja na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadeia 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 70 din, 2. nagrada 60 din. 3. nagrada 50 din. Rešitev nagradne križanke z dne 4. maja: 1. kripta, 7. prekat, 13. retorta, 15. granata 16 A V 17. vžigalica, 19. AM, 20. Nag, 22. Isadora. 23. Ema. 24. jidiš. 26 Moba. 27. agar. 28. Anča. 3o'paamav 32. inserat, 34. toki, 35. Issa, 36. Drač. 38. Nasta, 41. CTK, 42. pesnice. 44. Taf. 45. NR. 46. hek*rs«. 48. LE, 49. jatagan, 51. izcedek, 53. Angren, 54. aorist. Prejeli smo 114 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (70din) prejme Julka Bogataj. Zasavska C 64202 Naklo, 2. nagrado (60 din) prejme Rezika Zmijanec. Bistrica 161, 64290 Tržič. 3. nagtaaa (50 din) prejme Olga Jakse, Tatjane Odrove2, 64000 Kranj. Nagrade bomo poslali po poŠti. Skandinavska križanka Rešitev prvomajske nagradne skandinavske križanke z dne 24.aprila: VEJALEC, OPARINE, DINAMIK, OKI, ICA, V, GATER. OKRA P PEDRO, PTC, RABARBARA, A, MARA, AKUZATIV. ULJANOV, ZTS, ZADIMLJENOST, NI, EB, AMERIČANKA, IVANOV ARICA, KAT, KINKLJAJ, KAVKA, DS, REED, OR, CO, ET. ALS ' STRASTNE2, L, ATONALNOST, EVA, OUT, SIGA, VSE. TKON, NT, NA, IRAVADI, HOMATIJE, AR. Prejeti smo 253 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (200din) prejme: Jože Dovžan, Luznarjeva 24 a, 64000 Kranj 2. nagrado (100 din) prejme: Francka 2en, V. Vlahoviča 3, 64000 Kranj 3. nagrado (100 din) prejme: Angela Svetelj, Naklo 108,64202 Naklo 7 nagrad po 50 din prejmejo: Sanda Zvipelj, Na Jami 9-VII, 61000 Ljubljana Milko Kunstelj, Prešernova 4, 64000 Kranj Jožica Grajzar, Pintarjeva 2, 64000 Kranj Tine Toman, Podbrezje, 64203 Duplje Borut Kmetec, Golnik 55, 64204 Golnik Tanja Zaplotnik, Pristava 38,64290 Tržič Malči Kavčič, Verje 13, 61215 Medvode Nagrade bomo poslali po pošti. KONJICI1 JE DALA OVSA. SNA, MENI PA ... FOTO: D. DOLENC inama UJJ Skofja Loka Kakšne so letošnje možnosti v izbiri opreme za taborjenje, oddih in izletniško rekreacijo? ODGOVOR NA TO ZANIMIVO VPRAŠANJE BOSTE NAŠLI ČE BOSTE OBISKALI RAZSTAVO S PRODAJO ŠOTOROV, KAMP OPREME IN POTREBŠČIN ZA ODDIH KI JO SPET PRIREJA VELEBLAGOVNICA nama V ŠKOFJI LOKI OD 14. 5. 1979 DO 19 5. 1979 OBIŠČITE NAS IN ZADOVOLJNI BOSTE. Veletrgovina ft 2IVIL-A Kranj Obiščite nas na 4. Mednarodnem sejmu malega gospodarstva v Kranju od 9. do 16. 5. 1 979. Priporočamo se za obisk Veletrgovina Živila Kranj Odbor za delovna razmerja Cestnega podjetja v Kranju objavlja prosta dela in naloge - \ KV KLJUČAVNIČARJA l 3 KV MEHANIKE sp,o,nih zakonskih pogojev morajo kandidat, izpolnjevati slednje pogoje: ^ Se ^-S upravne ali pravne smeri "'^^ M 2: rH^etaVelov^ih izkušenj i** unravno-administrativn,^ tri leta delovnih izkušenj Gradbeni tehnik Kželen strokovni izpit fri leta delovnih izkušenj rzoitiz varstva pri delu ^Vf!1^ "klju'avničar Sleti'delovnih izkušenj * « ratni ali no dogovoru. Osebni dohodek je določen Vauopdelaje.možen ^ def]tvi sredstev za osebne dohodke. «»moupravnim »F i *v.m „nišom dosedanjega dela naj kandi-W P^*^S;i£rf3b? podjetja. Rok prijave je 14 dni Po objavi orfrom« _ Pod 4. pod 5.: Pod 6.: K MESU ODLIČNA KAMNIŠKA GORČICA 8 SAVSKE ELEKTRARNE LJUBLJANA TOZD Elektrarna Moste bo prodajala na javni ustni LICITACIJI 16. 5. 1979 v prostorih TOZD Elektrarna Moste, Moste pri Žirovnici rabljena osnovna sredstva 1. OSEBNI AVTO CITROEN ID-19 v nevoznem stanju, izklicna cena 10.000 din 2. SKOBELNI STROJ -SEPING MARTIN LEIBELT izklicna cena 10.000 din 3 STENSKI BRUSILNI STROJ izklicna cena 500 din Ogled in informacije vsak delavnik, razen sobote, od 6. do 14. ure. Javna licitacija bo 16. 5. 1979 od 6. do 8. ure za družbeni sektor, od 8. do 13. ure pa za zasebni sektor. Interesenti pred licitacijo položijo 10-odstotni polog od izklicne cene. tvto-molo di^štvo kraij K.ranj, koroika 53, d Jugoslavija ▼ Odbor za delovna razmerja AVTO MOTO DRUŠTVO KRANJ objavlja prosta AVTOLlCARSKA DELA IN NALOGE Pogoji: — kvalificirani ali priučeni avtoličar, — odslužen vojaški rok. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave sprejema sekretariat Avto moto društva Kranj, Koroška 53/d, do vključno 26. 5. 1979. razstava in prodaja pohištva >jašdom •pohištvo -oprema za oddih -dekorahva TO. - 23. maj 79 SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE TRŽIČ p. o. Razpisna komisija delavskega sveta razpisuje dela in naloge, združene s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ZA DE ARHITEKT BIRO V KRANJU: VODJE ENOTE ZA PROJEKTIRANJE IN URBANIZEM Kandidati za opravljanje navedenih del in nalog morajo poleg splošnih, z zakonom in družbenim dogovorom o načelih za izvajanje kadrovske politike, izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja izobrazba FAGG - smer arhitektura, pet oziroma osem let ustreznih delovnih izkušenj, ustrezne moralnopolitične vrline in organizacijske sposobnosti, ki omogočajo opravljanje razpisanih del in nalog in opravljen strokovni izpit. Dela in naloge se razpisujejo za 4 leta. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev v 15 dneh po objavi javnega razpisa v zaprti ovojnici na naslov: Splošno gradbeno podjetje Tržič, Blejska cesta 8, s pripisom za razpisno komisijo. Izbira kandidatov bo opravljena v 30 dneh po poteku razpisnega roka. Kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge: ZA GRADBENO OPERATIVO: 5 KV TESARJEV 5 KV ZIDARJEV Pogoji za sprejem: — zaključena poklicna gradbena šola in dve leti delovnih izkušenj. ZA OBRTNI SEKTOR 1. 3 KV KLJUČAVNIČARJE 2. 2 PK KLJUČAVNIČARJA 3 VARILCA Pogoji za sprejem: pod 1.: zaključena poklicna šola kovinarske stroke in dve leti delovnih izkušenj, pod 2.: priučen delavec kovinske smeri in eno leto delovnih izkušenj, pod 3.: priučen delavec kovinarske smeri in opravljen izpit za varilca ter eno leto delovnih izkušenj. ZA STRANSKE OBRATE 1. 1 KV KLJUČAVNIČARJA 2. 1 KV AVTOMEHANIKA Pogoji za sprejem: pod 1.: zaključena poklicna šola kovinarske stroke in 2 leti delovnih izkušenj, pod 2.: zaključena poklicna šola avtomehanske stroke in dve leti delovnih izkušenj Za vsa zgoraj objavljena prosta dela in naloge se sklene delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom enega do dveh mesecev. OBJAVLJA PROSTA UČNA MESTA za poklic: ZIDARJA 5 TESARJA 5 KLJUČAVNIČARJA 5 KLEPARJA 2 AVTOMEHANIKA 1 VODOINSTALATERJA 2 PEČARJA 2 Pogoji za sprejem: — končana osnovna šola in zdravstvena sposobnost ter starost manj kot 18 let. Kandidati za prosta dela in naloge in za prosta učna mesta naj pošljejo prijave na naslov: Splošno gradbeno podjetje Tržič, Blejska c. 8 ali se osebno zglasijo v splošnem sektorju delovne organizacije. t: y festivalni dvorani na bledu odprto vsakdan od 10.-18.ure tudi ob nedeljah '£¥»!'.*n!-, murha snna 99999999999999999948999999999999999999999999415 varilca, poskusno SOZD ALPETOUR Skofja Loka TOZD Proizvodnja kmetijsko mehanizacije Kranj razpisuje na podlajfi določil 22. člena Zakona o delovnih razmerjih in sklepa delavskega sveta prosta dela in naloge VODJE PROIZVODNJE Zahtevani pogoji: — visoka izobrazba strojne ali organizacijske smeri in 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih delih; — za opravljanje navedenih del bo izbrani kandidat imenovan za dobo 4 let. Pismene ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh na naslov: SOZD ALPETOUR Skofja Loka - Kadrovski oddelek, Titov trg 4 b z oznako ZA RAZPIS. O izbiri bomo kandida e obvestili najpozneje v 60 dneh po izteku prijavnega roka. TOZD Proizvodnja kmetijske mehanizacije Kranj ponovno objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja dela in naloge 1. VEČ DELAVCEV ZA DELA KLJUČAVNIČARJA 2. VEČ DELAVCEV ZA DELA KOVINOSTRUGARJA 3 VEČ DELAVCEV ZA PRIUČITEV V KOVINARSKI STROKI Zahtevani pogoji: pod 1.: poklicna šola za poklic ključavničarja ali delo 2 meseca; pod 2.: poklicna šola za poklic strugarja in 1 leto delovnih izkušenj. poskusno delo 2 meseca; pod 3.: končana osemletka, poskusno delo 1 mesec. Za vsa dela je pogoj odslužen vojaški rok in stalno bivališče v Kranju ali bližnji okolici. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. TOZD Gostinstvo Kranj objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja dela in naloge 1. 2 ČISTILK 2. TOCAJAII Zahtevani pogoji: pod L: nedokončana osemletka in 6 mesecev delovnih izkušenj, poskusno delo 1 mesec; pod 2.: priučen natakar in 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 1 mesec. Ponovno pa objavlja naslednja dela in naloge 1 2 POMIVALK 2. KUHARJA I 3. VODJE KUHINJE 4. VODJE IZMENE V KUHINJI 5. NATAKARJA I 6. 2 NATAKARJEV II 7. FINANČNEGA KNJIGOVODJE (za določen čas) Zahtevani pogoji: pod 1.: osemletka in 1 leto delovnih izkušenj kot pomožni gostinski delavec, poskusno delo 1 mesec; pod 2.: poklicna gostinska šola in 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca; pod 3.: šola za VKV kuharje in 4 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece; pod 4.: šola za VKV kuharja in 3 leta delovnih izkušenj ali poklicna gostinska šola in 4 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 3 oziroma 2 meseca; pod 5. in 6.: poklicna gostinska šola in 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca; pod 7.: ekonomska srednja šola in 3 leta delovnih izkušenj. Za vsa dela se sklene delovno razmerje za nedoločen čas, razen pod točko 7, kjer se delovno razmerje sklene za določen čas (15 mesecev) zaradi nadomeščanja delavca na odsluženju vojaškega roka. Pismene ponudbe z dokazili sprejema kadrovski oddelek Kranj, Koroška c. 5 — 15 dni po objavi. Kandidate bomo o izidu obvestili v 30 dneh po izteku prijavnega roka. t r i g I a , TRIGLAV KONFEKCIJA p.o. KRANJ razpisuje prosta dela in naloge VODENJE ORGANIZACIJSKO- KADROVSKEGA SEKTORJA Od kandidatov se zahteva, da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri s 3 leti oziroma 5 let delovnih izkušenj, pridobljenih na podobnih delih in nalogah, da imajo organizacijske sposobnosti in da so družbenopolitično aktivni. Kandidat bo izbran za 4 leta. Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na Triglav konfekcijo Kranj, Savska c. 34. O izidu izbora bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po veljavnosti razpisa. K MESU ODLIČNA KAMNIŠKA GORČICA Voicrut Trgovska in proizvodna DO n.sol.o. Svet delavcev TOZD ENGRO razpisuje dela in naloge POMOČNIKA DIREKTORJA TOZD Poleg zakonitih in splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo višjo šolo eko-nomsko-komercialne smeri in tri leta delovnih izkušenj na zahtevano izobrazbo, — da imajo srednjo- šolo ekonomske smeri in pet let delovnih izkušenj na zahtevano izobrazbo. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 15 dneh od dneva objave razpisa na gornji naslov. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 20 dneh od seje sveta delavcev. i== zavarovalna skupnost triglav sgfc GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST KRANJ OBVEZA lastnike poškodovanih vozil — oškodovance, da bodo škodni cenilci ocenjevali karambolirane avtomobile od 3. maja dalje: — na območni skupnosti v Kranju in poslovni enoti Jesenice vsak delovni dan in prvo soboto v mesecu od 7. do 11. ure, - v poslovalnici v Radovljici vsak ponedeljek od 7. do 11. ure. V avtomehaničnih delavnicah in na domovih bodo opravljene cenita le za vozila, ki niso v voznem stanju. Za vozila, ki so v voznem stan'., pa prosimo zavarovance, oziroma oškodovance, da jih pripeljejo - določeni kraj zaradi ocenitve škode. S tem bomo veliko skrajšali likvidacijo škod. kar je za obe stnu ugodno. Za upoštevanje napotka se zahvaljujemo in priporočamo. ffr\ alples Industrija pohištva Železniki objavlja na podlagi 8. člena Pravilnika o delovnih razmerjih in sklepa odbora za kadre DSSS naslednja dela in naloge: v DSSS STROJNO KNJIŽENJE Pogoji za zasedbo: — dokončana srednja šola ekonomske smeri, — dve leti delovnih izkušenj, — tečaj za opravljanje s strojem ASCOTA. OPRAVILA NA TELEFONSKI CENTRALI Pogoji za zasedbo: — tečaj za telefoniste, — eno leto delovnih izkušenj pri opravilih telefonske centrale VRATARSKA OPRAVILA (dve delovni mesti) Pogoji za zasedbo: — dokončana osnovna šola, — družbenopolitična neoporečnost, — potrdilo o nekaznovanju, — uspešno opravljen interni test v DO. Za navedena dela in naloge se sklene delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave s potrebnimi dokazili sprejema kadrovsko-socialni oddelek DO Alples 15 dni po objavi. Gorenjska kmetijska zadruga Kranj Zbor delavcev DS SS objavlja potrebe po delavcu v komerciali za opravljanje naslednjih del in nalog: — izdelava obremenitev, — obračun razlik, — knjiženje materialnih kartic za nabavljeno in proda1 blago, , ... , — nekatera ostala dela v zvezi s prodajo m nabavo. Za opravljanje navedenih del se zahteva: - srednja strokovna izobrazba administrativne ali ekonomske usmeritve, — znanje strojepisja Delo se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja 2 meseca. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Kandidati naj pošljejo pismene prijave v 15 dneh po objavi na naslov: Gorenjska kmetijska zadruga, Jezerska c. 41, Kranj. O izidu bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri. LIP lesna industrija, n. sol. o. Bled TOZD Lesna predelava Rečica, n. sol. o. Bled r objavlja prosta dela in naloge KUHARICE Pofoji za zasedbo: - K kuharica ali PK kuharica z 2 letoma ustrezne prakse, poskusno delo 1 mesec. kk> se združuje za določen čas (nadomeščanje delavke med porodni-%im dopustom). rlsmene prijave naj kandidati pošljejo na naslov: LIP Bled, TO, <«n« predelava Rečica, Rečiška c. 61 /a, Bled, odbor za delovna ftzmerja, do vključno 25. 5. 1979. UP, lesna industrija, n. sol. o. Bled TOZD Lesna predelava Podnart, n. sol. o. Podnart objavlja prosta dela in naloge: 1 VODJE PRIPRAVE DELA 2 VODJE ODDELKA ZA VZDRŽEVANJE IN INVESTICIJE 3 OBRATOVODJE 4 SKLADIŠČNIKA SUROVIN IN IZDELKOV 5 VZDRZEVALCA-MEHANIKA 6 VOZNIKA VILIČARJA DO 2,5 t 7 KUHARICE 8 SNAŽILKE 9 PK DELAVCEV Pogoji za zasedbo: I višja šola lesne ali organizacijske proizvodne smeri, 1 leto delovnih izkušenj ali srednja šola lesnoindustrijske smeri s 4 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece; '•' viija šola elektro ali strojne stroke, 1 leto delovnih izkušenj ali srednja šola elektro ali strojne stroke s 3 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece; I srednja šola lesnoindustrijske smeri, 1 leto delovnih izkušenj ali delovodska šola lesne smeri s 3 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece; . . , „ . . . , • , , I VK lesnoindustrijske stroke, 2 leti delovnih izkušenj ah K lesnoindustrijske stroke s 5 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca; K strojna stroka s 3 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece; * dokončana osemletka, izpit za voznike vozil B kategorije, izpit za voznika viličarja, 1 mesec delovnih izkušenj, poskusno delo 1 mesec; . , . . . ,. ., " PK kuharica, opravljen tečaj osnovnega znanja o higieni živil, 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 1 mesec; " nepopolna osemletka, poskusno delo 1 mesec; '' PK lesne stroke, poskusno delo 1 mesec. PUmene nrijave z dokazilom o izobrazbi naj kandidati pošljejo «« naslov: LIP Bled, TO, lesna predelava Podnart, 64244 Pod-Urt, do vključno 25. 5. 1979. UP, lesna industrija, n. sol. o. Bled Delovna skupnost skupnih služb objavlja naslednja prosta dela in naloge L OBRATOVNEGA KNJIGOVODJE v finančnem sektorju 2. ADMINISTRATORJA v projektivnem razvojnem biroju 3. ORGANIZATORJA IN ANALITIKA NAGRAJEVANJA ''foji za zasedbo: 't srednja ekonomska šola z 2 letoma delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca; 21-STRAN.G LAS 2§5#S ^^^^^T^^ **- Uradni ves.n* razpis za nagrade občine Kranj za leto 1979 ZA NAGRADO OBČINE KRANJ SE LAHKO PREDLAGA: občane, skupine občanov, družbeno organizacije in društva, krajevne skupnosti ter delovne in druge organizacije za delo in dejanja, ki v občini zaslužijo splošno priznanje in odlike in za izredne uspehe pri delu in za Zgledna dejanja, ki imajo poseben pomen za družbeni in gospodarski razvoj občine. - obč; lovne del Jam«, skupine občanov, družbene organizacije in društva, krajevne skupnosti ter dene in druge organizacije občine Kranj pa tudi drugih občin. Če so njihovi uspehi pri u oziroma dejanja pomembna za območje občine Kranj. V skladu z 10. členom odloka so pobudniki za podelitev nagrade lahko družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva, delovne in druge organizacije ter krajevne* skupnosti. Obrazloženi pismeni predlogi za podelitev nagrad morajo biti predloženi Komisiji za odliko-, van ja in priznanja skupščine obrtne Kranj najkasneje do 31. maja 1979. Nagrade bodo podeljene ob občinskem prazniku 1. a vgustu. SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Komisija za odlikovanja in priznanja POH ISTI/O ŠIPAD-KOMERC Sarajevo TOZD Pohištvo Prodajalne. Kranj, Cesta JLA 6 (nebotičnik) Ljubljana, Celovška 87 novi program potrošniško posojilo do 50.000 din ;^?,Z?'aČna dostava na področju Kranja »n okolice - »rednja upravna administrativna šola z opravljeno pripravniško prakso oziroma dveletna administrativna šola z 2 letoma delovnih izkušenj, pasivno znanje 1 tujega jezika (nemščina, italijanščina, angleščina, poskusno delo 1 mesec; tsoka šolska izobrazba ustrezne smeri z 1 letom delovnih izkušenj oziroma višja šolska izobrazba s 3 leti delovnih izkušenj, izpit iz varstva pri delu, pasivno znanje 1 tujega jezika (nemščina, italijanščina, angleščina), poskusno delo 3 mesece. Pismene prijave z dokazili o izobrazbi naj kandidati pošljejo na ^ov: LIP lesna industrija Bled, splošni sektor, Ljubljansk ?«fU 32, 64260 Bled do vključno 25. 5. 1979. za nakup se priporočamo1 prodajalna KRANJ, Cesta JLA 6 (nebot •čnik) (tel. 064-22-738) PETR0L Trgovsko in proizvodno podjetje PETROL Ljubljana TOZD Trgovina na debelo PE KOMERCIALA Ljubljana, Vošnjakova 2 vabi k sodelovanju delavce za opravljanje del in nalog: ADMINISTRATIVNEGA REFERENTA za Aeroservis Brnik o a ii- štiriletna ali dveletna strokovna šola z dvema oziroma Kogoji. ^rpnij Jeti de|0vnih izkušenj ter znanje strojepisja. SNAŽILKE Pogoji: popolna ali nepopolna osemletka. . _ administrativnega referenta se združujejo za določen £io m naio^ deiavke med porodniškim dopustom), medtem ko se £ S n°-7o« "nažilke združujejo s skrajšanim delovnim časom (štiri *) FWben pogoj j* uspešno opravljeno poskusno delo. • ««fiJtpio vloffe z opisom dosedanjega dela in z do-^^l^Sn^Su pogojev v 15 dneh po objavi na naslov rŽTROL^ibljan«. Kadrov.ko-socialna služba, Ljubljana, Dvoržakova 3/1 (tel. 327-061). MALI telefon OGLASI 23 341 PRODAM Prodam drobni KROMPIR. Sp. * Bitnje 19. Žabnica 3223 Prodam dva meseca stare JAR-ČKE dobre nesnice. Dobre Helena. Loka 4. Tržič 3293 Po ugodni ceni prodam SPALNICO (starejši tip). Zasavska c\ 52. Kranj, Orehek 3338 Prodam eno leto in pol starega OSLIČKA, krožno ŽAGO na klinasti pogon z motorjem (5.5 HP) ter 20 m KABLA. Olševek 5, Preddvor. Blejc 3348 Prodam lepe PELARGONIJE -AVSTRIJSKE BRSLINKE v različnih barvah. Šenčur. Kranjska cesta 25 3356 Prodam LEŽIŠČE z jogi jem, POLKAVČ in DIVAN. Smodila, Reševa 3, Kranj, tel.: 22-502 3417 Prodam prosto stoječo kopalno KAD in dobro ohranjeno italijansko kombinirano PEČ. Jezeršek Stanko, Hotavlje 64, Gorenja vas, telefon 064-68-346 3418 Prodam motorno vprežno KOSILNICO in vprežni OBRAČALNIK za seno. Breg pri Preddvoru 19 3419 Prodam KRAVO simentalko s četrtim teletom ter napravo za ob-žagovanje lesa. Grošelj Štefan, Podgorje 39, Kamnik 3420 Prodam KRAVO po telit vi (možna izbira). Burja Franc. Za gradom 7. Bled 3421 Prodam POHIŠTVO za dnevno sobo: omaro, dva kavča, tri fotelje in mizo. Mekiš .Jože. Groharjevo naselje 11. .Skofja Loka 3422 Prodam šest tednov starega BIKCA. Ljubljanska 23. Radovljica 3423 Prodam komplet novo PLINSKO NAPRAVO za avto. .Štele Peter. Golnik 70 3424 Prodam gumi ČOLN Metzeler Courier in MOTOR tomos 4 KM. Trojarjeva 11/b, Kranj 3425 Prodam malo rabljen ŠOTOR z dvema splanicama in predprosto-rom. Avsenik Ivan, Zgoša 20, Begunje 3426 Prodam KRAVO, ki ho v kratkem teletila. Lom 29, Tržič 3427 Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE. Pivka 14, Naklo 3428 Prodam novo PRIKOLICO za osebni avto. Mušič Franc, Podgorje 128, Kamnik 3429 Ugodno prodam semenski in debeli KROMPIR vesna. Rouman, Poljska 3, Podnart 3430 Prodam otroško POSTELJO. Žagar, Šorlijeva 24, Kranj 3431 Prodam dva 150 kg težka PRAŠIČA in traktorski OBRAČALNIK za seno. znamke fahr. Zalog 49, Cerklje 3432 Prodam velik .ŠOTOR Induplati »lapad« Žepič. Kranj. Zlato polje št.l2/a 3433 Prodam mlado KRAVO. Letence 5. Golnik 3434 Prodam SENO. Mrak Viktor. Lesce. Železniška 3 3435 Prodam KRAVO, čisto simentalko tik pred telit vi jo. Frčej, Višelnica št. 4 3436 Prodam 17-kubično NAKLADAL-KO in KRAVO, ko ho v kratkem drugič teletila. Zvan, Žirovnica 11 3437 Prodam TELICO s teletom. Podij uhelj 90 3438 Prodam kombiniran italijanski OTROŠKI VOZIČEK. Markun, Preddvor 105 3439 Če želite junija deset tednov stare PISKE, se oglasite v Strahi nju 38, tel.: 47-183, ker že sprejemam naročila 3440 Prodam štiri mesece brejo KRAVO. Štupar, Mlaka 1, Komenda 3441 Prodam KRAVO, ki bo konec maja tretjič teletila in vprežno KOSILNICO na gumi kolesih. Trboje 49, Kranj ' 3442 Prodam semenski KROMPIR de-sire. Pipanova 44, Šenčur 3443 ZAHVALA Ob prerani izgubi naše drage žene, mame, stare mame, tašče, sestre in tete CECILIJE KOŠIR, roj. Kalan Urančeve mame iz Tenetiš št. 29 se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, z nami sočustvovali, ji darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom in sovašča-nom, vsem sorodnikom, sodelavcem Inštalacije Aleš Ribnikar iz Goric, DO Iskra Kranj — oddelek produkcije števcev, DO Sava Kranj — mizarska delavnica, zdravnikom in osebju intenzivnega oddelka Kliničnega centra v Ljubljani ter dr. Novaku iz Kranja, pevcem in gospodu kaplanu s Trstenika za opravljeni pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož France, sin Janez z družino, hčerka Jana in ostalo sorodstvo Tenetiše,9. maja 1979 ZAHVALA Ob nenadomestljivi in mnogo prerani izgubi našega dragega moža, očeta, brata in strica FRANCA RAVNIKARJA iz Križne gore se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli pomagali ob slovesu, mu darovali toliko cvetja in vencev, nam izrazili sožalje ter ga spremili na zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo dr. Milovanu Šubicu za lajšanje bolečin na domu, ZB Stara Loka, kmetom PO Skofja Loka, internirancem taborišča VVemfelz, OOS Tehnik in delavcem gradbišča VVZ Podlubnik, DO Centru slepih, restavraciji Nama, šolarjem 5.b, 7.a in 8.c razreda, pevcem za zapete žalostinke ter govornikoma, ki sta mu spregovorila ob odprtem grobu; kakor tudi sosedom in ostalim, ki ste ga obiskovali med boleznijo ter g. župniku in kaplanu iz Stare Loke za skrbno opravljen pogrebni obred. Se enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: žena Francka, sinova Franci in Jože, hčerke Mirni, Zalka, Martina, Andreja, Ivanka, sestre ter ostalo sorodstvo Križna gora. Stara Loka, 8. maja 1979 ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi ljubega moža iti skrbnega atija JOŽETA ROZMANA kmetovalca iz Poljšice pri Podnartu se zahvaljujem vsem, ki > mi pomagali v težkih trenutkih, me tolažili, izrazili sožalje. mu podarili vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujem nadvse dobrim sosedom za nesebično pomoč, pevcem za lepo zapete pesmi, godbi na pihala za odigrane žalostinke. KS Podnart za pomoč in organi zaci jo pogreba ter duhovniku za opravljen pogrebni obred. Lepa hvala tudi za poslovilne besede pred domom pokojnika in ob odprtem grobu. Žalujoča žena Vida s hčerkicama Nusko in Saško! Prodam plastično PRIKOLICO za osebni avto ter rabljen DIVAN in PRALNI STROJ rex za rezervne dele. Naklo 132. tel.: 47:029 3444 Prodam SENO. Sp. Bela 3 :)445 Prodam LES za nižji oder ali »PUNTE«. Frankovič. Kranj. Kraš-nova 7 3446 Prodam dve leti staro zakonsko POSTELJO s skrinjo za perilo zaradi selitve. Telefon' 26-532. Planina 3447 Prodam DESKE za napušč in 3 kub. m borovih »PLOHOV«. Bašelj 16, Preddvor 3448 Prodam TELICO simentalko pred telit vi jo. Kordež, Jamnik 7 3449 Prodam več do 130 kg težkih PRAŠIČKOV. Zalog 35. Cerklje 3450 Prodam OBRAČALNIK - zgrab-ljalnik, priključek za vsak traktor ali kosilnico. Valjavec, Zvirče 19, Tržič 3451 Prodam 4200-litrsko plastično CISTERNO za olje. Naslov v oglasnem oddelku. 3452 Prodam TELICO simentalko pred telitvijo. Ovsiše 18, Podnart 3453 Prodam dva meseca stare JARČ-KE. Dobre Helena. Loka 4. Tržič 3454 Prodam 37-litrski camp HLADILNIK (220-12 V) in plin, skoraj nov. Jane Jože, Novi svet 14, Skofja Loka 3456 Prodam »PUNTE« in KRAJNIKE. Pot v Bitnje 6, Kranj 3457 Prodam plemenskega VOLA, vajenega kmečkih opravil. Leše 16, Tržič 3458 Prodam otroško POSTELJICO z jogijem in italijanski športni VOZIČEK. Molj Zdenka, Gradnikova 129, Radovljica, tel.: 74-262 3459 Ugodno prodam dva FOTELJA in KAVČ. Jerala, Kidričeva 23, Kranj 3460 Prodam 3.000 kg SENA; lahko tudi zamenjam za rezan les ali gradbeni material. Naslov v oglasnem oddelku 3461 Prodam 50 kosov kletnih kvadrov, veliki format in železno delovno MIZO (ponk). Britof 317, Kranj 3462 Prodam težkega ali lahkega mladega VOLA, TELICI (frizijko ali simentalko) ter MOPED T 12. Polj-če 23, Begunje 3463 Prodam 40 W OJAČEVALEC za solo KITARO meteor. Tel. 60-801 3464 Prodam rabljen VOZIČEK in komplet KOŠARO za dojenčka. Brujič Stojan, Moša Pijade 3, Kranj 3465 Mladega PSA čuvaja dam dobremu gospodarju. Eržen, Bled, Grič 5 3466 Prodam KOSILNICO BCS in OBRAČALNIK. Dimic Franc, Križ 70, Komenda 3467 Prodam kotno SEDEŽNO GARNITURO, MIZICO in PRALNI STROJ. Bunič Angela, Veljka Vla-hoviča 6, Kranj. Informacije po tel. 27-434 3468 Prodam ČOLN, predelan trima-ran s komandami in prikolico. Telefon 60-744 nc .JJf.9 Prodam tri mesece staro PSIČKU, nemško ovčarko, z rodovnikom. Mi-kič Vlado, Begunje na Gorenjskem st-49 J, l Prodam sedem tednov stare MLADIČE, nemške ovčarje, odličnih staršev. Kersnik Franc, Leše 1, Tržič 3471 Poceni prodam STREŠNO OPEKO bobrovec. $avs Slavko, Preddvor 19 . 3472 Prodam skoraj novo 60-basno klavirsko HARMONIKO. Dommko Štefan, Planinska 15, Lesce 3473 Poceni prodam traktorske VhKl-GE (gosenice), primerne za vse vrste traktorjev (fiat, deutz, ursus um-versal itd.) Pridite v nedeljo. Pišljar Marjan, Ravne pri Zireh 3, Zin .54 /4 Poceni prodam športni ČEK, primeren za v avto. 25-687 Prodam dvoredni PLETILNI STROJ singer. Moša Pijade 9, novanje 20. Kranj. Ogled po VOZI-Telefon 3475 sta-18. uri 3523 Prodam PRAŠIČKE za zakol in KRAVO s teletom. Glinje 13, Cer- Knoosno traktorsko PRIKOLICO, nosilnosti 3 tone in komplet zavorne BOBNE z OBROČI in GUMAMI (16 col), prodam. Suna 36, Skofja Loka 3£f Prodam LES za gradbeno barako, balkonska VRATA z ruleto m vhodna VRATA ter AMI 8, letnik 19/1. Ogled vsak dan po 15. ur. na Brton-cljevi ulici 21, Kranj ■»£ Prodam TOMOS 4 s kratko osjo za čoln. Gosposvetska 6, Kranj M* Ugodno prodam 1000 kg ŽELEZA premera 7 mm. Telefon 21-739 Poceni prodani dobro 1528 hranjeno KUHINJSKO POHIŠTVO l pomi valnim koritom. Benčič. Mosa Pllt de 18, Kranj _ . Prodam »PUNTE« Poizve i gostilni Reiar, Urad 28, 3529 v Cerklje 3530 ,Wm prodam KAVČ dva FO- TELIA, MIZICO, trodelno OMAKO. »KOMODO« /■> pe™° 1,1 1)10 Ogled od 12. d.. 16 u.e po tel.: 23-020. Lic htenec ker. Mlakarieva SI Kranj B Prodam črnobelo TELEVIZIJO Informacije po telefonu 26-992 35.E Prodam japonsko tonsko k i MERO znamke ELMO supe- I SOUND 600 S. Naslov v oglašam oddelku. Ugodno prodam hidravlično KOSILNICO Morthel za zetor K D SILNICO BCS z novim motoma. 15-kubično SAMONAKLADA OBRAČALNIK heuhlitz. OBRV ČALNIK pajk in nov 2700-litrN* SOD za gnojevko. Rozman. Polifc-ca 3. Podnart Prodam STROJ za brušen ie par keta. Telefon 25-307 Prodam ŠOTOR za pet oseb. I*-formacije v popoldanskem času p* tel.: 064-82-211 Prodam enoosno traktorsko PRIKOLICO; in kupim 16-colska rabljena PLATIŠČA (toplške). DoJear. Križna Gora 15, Skofja Loka Prodam POHIŠTVO primerno a kletno ali dnevno sobo. Telefon 06*-61-448 Prodam lahek GUMI VOZ in !«-eolski KOMAT. Berčič. Stara Loka 52, Skofja Loka Prodam dolgo italijansko POROČNO OBLEKO krem hane I 40 in vodotesno »CERADO« za a\: 126 PZ. Informacije po tel. 064-*30-519. Novi svet 21, Skofja Loka 35« Prodam brejo KRAVO simenu ko. Lahovče 47, Cerklje J6Š Prodam KRAVO s teletom m VOLA (480 kg). Jesenko Janez. 1 ganja vas 32, Tržič Sfl Prodam 450 kg težkega VOLA W »PUNTE« in »BANKINE«. Kavtf Franc, Podlonk 1. Železniki Prodam dolgo, belo, žensko POROČNO OBLEKO št. 40 do tt Naslov v oglasnem oddelku Prodam KRAVO s teletom. Pre doslje 1 Sfi Prodam dobro ohranjen ŠOTOR PAG (25 kv. m), dve spalnici 12 * : kuhinja in predprostor. Sire Staat-slav, Rupa 30/d, Kranj Prodam dobro ohranjen OBRV ČALNIK sena (pajk), znamke FAHR. Cerkljanska dobrava " Cerklje Prodam lahek ŽELEZNI VOZ. * v dobrem stanju. Poženik 18, Cerk> 35* Prodam sedem tednov stare PRA ŠIČKE. Šmartno 28, Cerklje 351* Prodam KRAVO ki je t teletila. Stiska vas 6. Cerklje Prodam KRAVO po izbiri ter plemenski TELICI pred telitvi Lahovče 31, Cerklie Prodam »PUNTE«, »BANKIM in DESKE za betonske opaže ter nosilce (traverze). Praprotna doI* 26, Cerklje Prodam TRAKTOR Pasquali" brez električnega prikliučka 27.000 din. Ažman Janko. Lipnica 16, Kamna gorica Prodam 1.500 kg SENA. Teneti 25, Golnik 3551 Prodam rabljeno remontna OPE KO. Zmrznikar Mici, Bukovica J5 - Vodice Prodam mecesnove »PLOHE« Kličite po tel.: 26-154 od 13. do I ure Prodam OBRAČALNIK maral«« kosilnico BCS. Ozebek Fraat. Lenart 24, Selca nad Škofjo 3*r Prodam rabljene SALONITKE Tomažič, Preddvor, Hrib 13 Prodam globok italijanski OT ROŠKI VOZIČEK ter ZIBELK. Telefon 26-523 Prodam tovorno PRIKOLICO » osebni avto. Telefon 21-016 MM Prodam KRAVO simentalko s teletom ali brez. Rev, Moste 51. Žirovnica Ugodno prodam dolgo, belo poročno OBLEKO št. 38. Drole I Zg. Besnica 26 Prodam krem fasadni PE: Kocelj, Praprotna polica 31. Ol Prodam KRAVO, ki bo juaijj teletila in KRAVO, ki je aprila teletila. Cuderman, Babni vrt 6. Go* nik ^ Prodam 150 kg težkega BIKA s» rejo in lahek 16-colski GUMI VOZ Cirče 13. Kranj Prodam trodelno OKNO, KROMPIR in domače ŽGANJE. Arh Silvester, Žirovnica 57 r Izdaja CP Glas, Kranj. Ulica Moto Pijadeja 1. Stavek: TK Gorenjski tlak Kranj, tisk: Združeno pod.ieo* ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. - Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, MoJe Pijadeja 1 - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-«03-3im - Telefoni- glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341. uredai-Atvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341- - Naročnina: letna 300 dia. polletna 150 din. cena za 1 številko v kolportaii 4 dinarje. - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. M ■»**■ j.*i* iT a * «*m*g* j* S' /* J** tf* »*'/'* f* SKUPIM topim dva ZVOČNIKA od 30 do • K brez ohišja, nizkotonca. Tole-■ 25^87 3596 Kupim smrekove DESKE (tola- • m rabim devize. -Jezerska < 8. rt-l; 26-466 3597 topim rabljeno lahko že dotra-•»fAMP PRIKOLICO. Naslov v **iein oddelku. '5598 topim PUHALNIK za seno (taj-*' Rogelj. Apno 9. Cerklje 1599 topim 4 kub. m rabljenih DESK s opaže. Naslov v oglasnem od- 3600 • najem vzamem ali kupim rab-<* izverne PLOŠČE za bet on i- Strgar Marjaž. Gorjuše 35. "taJRka Bistriea 160] VOZILA kodam OPEL KARAVAN, let neregistriran. Ogled ob ne-*W» dopoldan. KnifiV Janko. Haf-**vo naselje 38. Skofja Loka B 2822 roreni prodam TERENSKO V0--r-> ARO. letnik 1974 (6 + 2 sede -J Bogataj. Zg. Bitnje 261; za go-I "Jo Strah in j 3302 ' mdam oh ranjen FIAT 850 sport *J* 1969. Vogl je 40 3365 ™*iam TOMOS cross junior in 'VY EXPRESS. Štern Miran, **>va 13. Cirče, Kranj 3370 fodam dobro ohranjen VW 1200, V*jfi letnik, in skoraj nov še nere-griran MOPED TL 14. Zupan, •*je24, Radovljica 3375 .JTodam avto 125 PZ, letnik 1975. **nnacije vsak dan od 14. do 16. * v hotelu Creina, Kolarič 3379 Ndam ZASTAVO 125 PZ. **>j. Gasilska 9 3383 Vodarn PEUGEOT 204 break, 1973. obnovljen. Košir, Hotenj 60. Preddvor 3384 JJodam vozen avto DKV F 12. jj* tudi po delih, ter skoraj nov TOR tomos avtomatic. Naslov v Utonem oddelku. • 3389 Prodam ZASTAVO 101. I n forma-*po telefonu 21-484, Vlado 3392 j ^?odno prodam karambolirano SESTAVO 101. Dragan, Nova vas ^» Radovljica 3476 JJradam športno ŠKODO, letnik 2^- Ogled v soboto od 18. do 19. Tenetiše 36, Golnik 3477 K^odam v celoti prenovljen KOM-^»stava in DIANO, novo, spredaj 5*r*mbolirano. Informacije popol-J*Po tel. 40-062. Slatnar, Podreča 3478 aJhJM ugodno prodam ZASTAVO ^Informacije po tel. 50-014 3479 .ftodam AMI 8, letnik 1970, prevo-» 92.000 km. Kavčič Ljubo, /*»*a 4, Kranj 3480 k™°dam dobro ohranjeno ZASTA-J101, letnik 1975. Ogled vsak dan ^wmu. Grenc 29, Skofja Loka 3481 v|r°dam registrirano ZASTAVO % ktnik 1970. Bašelj 24, Preddvor 3482 no prodam PEUGEOT 204, J* 1966, odlično ohranjen. Ko-^5-Hotemaže 16, Preddvor 3483 Jtodam DIANO, letnik 1976, premih 32.000 km. Informacije od 7. a. ure po tel. 22 265 3484 topim LADO, STOENKO ali 850 sport, na posojilo do 4 M. **fcepod: Maj 3485 ™ ugodni ceni prodam MOTOR < 150-kubični, registriran za eno ? Mlinska 8, Bled 3486 Vodarn DIANO 6 L, november Ponudbe po tel. 26-996, Kranj 3487 ZASTAVO 750, Poceni prodam odlično ohranjenega MOSKVICA. Ogled vsak dan popoldan. Pavlin Srečo, Na skali K, Kranj 3489 Prodam ZASTAVO KM. letnik 1972. Podreča 26. Kranj 3490 Prodam AMI 8. letnik 1972. Pavlic. Kranj. Cesta na Klanec 8/a 3491 Prodam ZASTAVO 101 Iux. letnik 1978 in ZASTAVO 750. letnik 1973. Ogled od 17. ure dalje. Tratnik Pavel. Medvode. Sora 44 3492 Prodam novo, ne močno karambolirano ZASTAVO 1300. Lahovče 40 3493 Prodani FIAT 850 v dobrem stanju. Naslov v oglasnem oddelku Novega, neregistriranega GOLFA L zamenjam za zazidljivo PARCELO v Škofji Loki ali okolici. Informacije po tel. 064-61-851 od 18. do 20. ure 3495 Prodam FIAT 1300; celega ali po delih. Pod jed, Sr. vas 63. Šenčur 3496 Prodam AUDI 60. letnik 1970, registriran do maja 1980; ter dele za FIAT 850. Britof 187. tel. 23-816 3497 Prodam osebni avto FIAT 124, letnik 1968, in ŽAGO za obžalovanje strešnega lesa. Ljubno 78. Informacije vsak dan popoldne. 3498 Prodam dve ŠKODI: eno v voznem stanju; drugo pa po delih. Ha-ralčič Ramiz, VVeingerlova 2, Šenčur 3499 Prodam SPAČKA, letnik 1972. Dornik, tel. 70-116 dopoldan 3500 Prodam MOTOR Javo (175 kubi-kov). Sp. Bela 2, Preddvor 3501 Ljubitelji starih avtomobilov! Prodam PEUGEOT 203, letnik 1958, v nevoznem stanju. Telefon 23-226 3502 Ugodno prodam ZASTAVO 101 L, letnik 1976, prevoženih 40.000 km. Črnivec Marjan, Kidričeva 18, Kranj 3503 Ugodno prodam osebni avto FIAT 1100. Koprivnikar Janez, Pivka 68 3504 Prodam novo ali pa malo rabljeno ZASTAVO 750. Oman, Sr. Bitnje 6 3505 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968. Naslovov oglasnem oddelku 3506 Prodam zelo dobro ohranjen in garažiran osebni avto AMI 8. Reh-berger Franc, Ljubljanska c. 14, Kranj — popoldan 3507 Prodam neregistriran VW 1200. Čadež Milan, Galetova 16, Kokrica 3508 Prodam FIAT 125 po delih ali celega in AVTO RADIO blaupunkt. Čadež Andrej, Galetova 16, Kokrica 3509 Prodam NSU 1200 C, letnik 1971 celega ali po delih, karamboliran prednji del. Podbrezje 110, Duplje 3510 Poceni prodam MOTOR NSU (30.000 km); na voljo so tudi rezervni deli. Šolar, Sr. Dobrava 9, Kropa .23. STRAN dežurni veterinarji ŽIVINOREJSKI VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE KRANJ DEŽURNI VETERINARJI OD 11. 5. - 18. 5. 1979 RUS Jože, dipl. vet., Cerklje 147, tel. 42-015 dr. CEPUDER Bogdan, dipl. vet. speč, Kranj, Kaju-hova 23, tel. 22-994 za občino Kranj PIPP Andrej, dipl. vet., Šk. Loka, Partizanska 37, tel. 60-380 za občino Skofja Loka GLOBOČNIK Anton, dipl. vet., Lesce, Poljska pot 3/a. tel. 75-148 za občini Radovljica in Jesenice Živinorejce na območju občine Jesenice obveščamo, da dela na tem območju od 5. 5. 1979 dalje Hočevar Jernej, dipl. vet., Jesenice, Titova 13, ki ga lahko pokličete tudi po telefonu št. 82-094. RSar BaSelj II. Preddvor 3511 Prodam dobro ohranjen FORD TAUNUS 1600 L, letnik 1971. Až-man Franc, Studenčice 23, Lesce 3512 Prodam avto 125 PZ. Telefon 064-40-002 3513 Prodam ZASTAVO 750 Lux. Ogled vsak dan od 15. do 19. ure razen nedelje. Britof 137 3514 Prodam osebni avto VW 1200 J, letnik 1973. Dulc Viktor, Groharjevo naselje 26, Skofja Loka 3515 Prodam osebni avto AUSTIN 1300 caravan. Brodar Branko, Zlato polje 8, Kranj 3516 Prodam R-12, letnik 1976. Primožič Lado, Sv. Duh 132, Skofja Loka 3517 Prodam odlično ohranjeno ZASTAVO 101, letnik 1975. Informacije po tel. 064-81-541 int. 45 od 8. do 14. ure. Dr. Srebočan Branko, Brezje 3, Kranjska gora 3518 Prodam preurejen PONY EX-PRESS. Habjan Ivan, Kopališka 20, Skofja Loka 3519 Nov GOLF JL zamenjam za zazidljivo PARCELO z začeto ali nadaljevalno gradnjo v bližini Kranja. Razliko doplačam. Ponudbe pod šifro: maj 1979 3562 Poceni prodam brezhibno, dve leti staro ZASTAVO 101. Vprašati po tel.: 26-546, Kranj 3563 Prodam ŠKODO 1000 MB v voznem stanju. Sp. Brnik 6, Cerklje-Prodam ZASTAVO 750 in »SPAČKA«. Zg. Bitnie 25, Žabnica 3565 Prodam motorno KOLO MZ 250 TS. Omers, Hrast je 107, Kranj 3566 Za ZASTAVO 101 prodam dve HAVBI in HLADILNIK; ter za FIAT 850 desna VRATA, HAVBO in nosilca motorja ter POLNILEC za polnjenje AKUMULATORJA. Vopovlje 7, Cerklje 3567 Prodam R-4 TL special, letnik 1977 s parno številko, registriran do aprila 1980. Ogled popoldan. Kobal, Predoslje 175, Kranj 3568 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975 z neparno številko. Zaloše 10, Podnart 3569 Poceni prodam FIČKA in diato-nično HARMONIKO. Tenetiše 12, Golnik 3570 Prodam sedem mesecev starega GOLFA J. Ponudbe pod: 150.000 Prodam FORD eseord, letnik 1970 in VW, letnik 1974. Veljka Vla-hoviča 7, Kranj, stanovanje 2 3572 Po delih prodam FIAT 750. Boršt-nar Ferdo, Podnart 62, popoldan od 16. do 19. ure 3573 Prodam komplet STROJ z MENJALNIKOM, prevoženih 56.000 km za ZASTAVO 101 ter vsa štiri VRATA in STREHO za FIAT 1300. Zg. Bitnje 168 pri gasilskem domu v Jami 3574 Prodam osebni avto VW 1500, letnik 1967, Golob Andrej, Begunje 26/b 3575 Prodam dobro ohranjen FORD ESKORD. Suha 15, Kranj 3634 Prodam ŠKODO 100, letnik 1970, registrirano do marca 1980. Prešeren, Gorica 17, Radovljica 3576 Prodam dobro ohranjen PONY EXPRESS za 4.000 din. Telefon 064-47-193 3577 Kupim FIAT 750 novejši letnik. Rozman, Sp. Duplie 29 3578 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1975. Britof 83. Kranj :{.")7<) Prodam MOPED T 12. Britof 171 Prodam MOTOR A J S 500. Ljubljanska 15. Kranj. Lahore 3581 Po zelo ugodni ceni prodani PRINZA NSU looo. regjsrriraneg« do 17. januarja 1980 z rezervnimi deli in ZASTAVO 750. Ogled vsak dan popoldan pri Srha f fer Stojali. Obrne 14. 64263 Bohinjska Bela 3582 Poceni prodam ŠKODO 110. letnik 1972 s pomečkann streho in PONY EXPRESS. Bemik, tel.: 064-60-747 3583 Prodam TOMOS 18. v garanciji, cena 20.000 din. Informacije po telefonu 064-60-410. Dolenc Edo. Srednja vas 19 3584 Dodatno opremljeno ZASTAVO 101, letnik 1976, prodam ali zamenjam za 125 PZ. Vujič Roško, Frankovo naselje 74/a. Skofja Loka 3585 Prodam KOMBI zastava 750. letnik 1973. Oman. Sp. Bitnje 23, Žabnica 3586 Prodam avto KOMBI fiat 750 ali zamenjam za gradbeni LES. Herle Franc, Loka 39 pri Mengšu 3587 Prodam dobro ohranjen MOPED T 12. Češnjevek 5, Cerklje 3589 Prodam RENAULT 4 TL. letnik 1977. Bevk Rudi, Reteče. Gorenja vas 7/a, Skofja Loka 3589 Prodam nova zadnja VRATA ZA R-4. Informacije po telefonu 74-392 Prodam FIAT 850. letnik 1970. registriran do marca 1980. Kličite po tel.: 61-739 3591 Prodam DIANO, letnik december 1976, prevoženih 32.000 km. Telefon 82-813 3592 Kupim dobro ohranjeno ZASTA-255VO , letnika 976 ali 75. Plačam takoi. Naslov v oglasnem oddelku. 3593 Prodam dobro ohranjen MOTOR TOMOS cross junior. Franc Rib-nikar, Breznica 35, Žirovnica 3594 Prodam novo motorno KOLO tomos avtomatic. Radovljica, Jan na Bledu. Gozdarska ulica 1. Izklicna cena 1.500.000 din. Informacije daje premoženjsko pravna služba SO Radovljica, tel.: 064-74-071 3626 V Kranju prodam takoj vseljivo dvosobno komfortno STANOVANJE z vrtom in garažo. Ogled od 12-do 14. ure popoldan. Naslov v oglasnem oddelku, (delno na kredit) 3627 HIŠO v Cešnjevku zamenjani za primerno STANOVANJE v Kranju. Pod šifro: Zamenjava 3628 Prodam NJIVO. 1511 kv. m, 2. razred, parcelna št. 476/1 in TRAVNIK. 477 kv. m. 4. razred, parcelna št. 477 v k. o. Brezje. Informacije v nedeljo oh 14. uri. Šlibar Marija. Brezje 37 3629 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO (600 kv. m) v Sp. Gorjah pri Bledu. Šolar Marija. Selca 92 nad Škofjo Loko 3630 Za zazidljivo parcelo, začeto ali nadaljevano gradnjo, v bližini Kranja, zamenjam nov AVTO GOLF JL. Razliko doplačam. Oddati ponudbe pod Maj 79 36.31 PRIREDITVE Vsako nedeljo je PLES v dvorani na Primskovem ob 16.30. Igra ansambel TRGOVCI 3408 OO ZSMS BEGUNJE prireja vsako soboto ob 19. uri PLES. Nastopa skupina Selekcija .1632 ŠD KOKRICA prireja vsako nedeljo PLES. Po novem bo ples od 17.30 do 22.00 ure. Nastopa skupina ? SELEKCIJA 3633 ČESTITKA Iskrene čestitke BRANETU URANIČU za uspešno opravljeno diplomo. Mami. oče. brat Miran in teta Mari 361 j OBVESTILA ševa 1 3595 ZAPOSLITVE! Zaposlim delavca za delo v lakirnici. Janez Zupan, SLIKOPLES-KARSTVO in LAKIRANJE KOVINSKIH PREDMETOV, Kranj. Jezerska c. 93/c, tel.: 21-607 3403 Zaposlim honorarno ali 4 ure dnevno, v dopoldanskih urah, od osme ure dalje, delovno moč za ČIŠČENJE gostinskih prostorov in LIKANJE. Plača po dogovoru. V poštev pridejo stanujoče v Kranju ali okolici. GOSTILNA BLAŽUN. Kranj, Cesta talcev 7, tel. 22-001 3404 Takoj zaposlim žensko v KEMIČNI ČISTILNICI iz Škofje Loke ali bližnje okolice. Informacije: KEMIČNA ČISTILNICA, Arnol Tone, Cesta talcev 5, Skofja Loka 3612 Iščem delava za delo v cementar-ski delavnici. Drašler, Staneta Žagarja 52, Kranj 3613 Takoj zaposlim kvalificiranega KLJUČAVNIČARJA, vajenega dela s pločevino. KLJUČAVNIČARSTVO, Prebačevo 13, Kranj 3614 Zaposlim samostojnega, kvalificiranega SLIKOPLESKARJA. OD po učinku, od 8.000 do 10.000 din. SLIKOPLESKARSTVO, Kočnik Stane, Pot na Jošta 8, Kranj 3615 PKV SOBOSLIKAR plastičar s štiriletno prakso in izpitom B-ka-tegorije išče službo na območju Gorenjske. Ponudbe pod: Zanesljivost Takoj dobi zaposlitev ČISTILKA od 3 do 4 ure' dnevno v popoldanskem času. Informacije v DZS — Knjigarna Simona Jenka v Kranju Na dom sprejmem ŠIVANJE otroških čeveljčkov ali ženskih copat v popoldanskem času. Ponudbe pod: Prešivalka 3618 Takoj zaposlim pridno KUHARICO. OD po dogovoru. Restavracija TEXAS v Lescah 3619 STANOVANJA ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata VINKA ROŽMANCA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob izgubi očeta kakorkoli pomagali, mu darovali cvetje in vence ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, vaščanom in znancem. Posebno zahvalo smo dolžni družini Kalan in Ivanki Triler; kakor tudi vsem pevcem ter g. župniku in kaplanu za lep pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi govorniku KUD Ivan Cankar Sv. Duh. Žalujoči vsi njegovi! Sv. Duh, Vrhnika, Skofja Loka, 6. maja 1979 V Kranju ali okolici (do 20 km) iščem dve SOBI ali STANOVANJE. Možnost predplačila. Telefon 26-551 3399 Prodam dvosobno STANOVANJE v Kranju. Šutič, Ljubljanska cesta 6, Kranj 3604 SOBO ali GARSONJERO v Kranju iščejo študentke. Ponudbe pod: L september 3605 GARSONJERO (kuhinja, soba, kopalnica, predsoba) zamenjam za večje STANOVANJE. Ponudbe pod: Vsaj enosobno 3606 Inženir išče SOBO v Kranju ali okolici. Ponudbe med delovnim časom po tel.: 22-221 int. 29-62. Žarko 3607 POZOR! Fotografije za vse dokumente dobite v enem dnevu. Razvijam filme vseh vrst. Izdelujem črnobele in barvne fotografije v šestih dneh. Kakovostno izdelujem povečave in reprodukcije. Izdelujem reklamne fotografije. Fotografirani poroke in ljudi za rojstne dneve po dogovoru. Delo prevzamem tudi po povzetju. FOTO ŽIVULOVIČ. Kranj, Veljka Viahoviča 7, telefon telefon 27-658 1667 NOVA KEMIČNA EKSPRESNA ČISTILNICA, C. Staneta Žagarja (80 metrov od avtobusne postaje) čisti oblačila iz tekstila in vse vrste usnja (velur, semiš itd.) strokovno in hitro (dva dni). Parkiranje pri čistilnici. Odprto non stop od 7. do 18. ure. Inž. B. Zoreč 2735 Popravljam PRALNE STROJE. Pegan Ljubo, Šenčur. Zupanova 5 31* KONJENIŠKI KLUB KOMENDA vabi v nedeljo, 13. maja na veliko TOMBOLO z glavnimi dobitki: avto GOLF diesel, ZASTAVA 101, dve ZASTAVI 750, ZASTAVA 126, MOTORNO KOLO ČZ 350. barvni TELEVIZOR in nekaj več vrednih dobitkov ter več sto manjših dobitkov. Ne zamudite velike sreče, čaka vas v KOMENDI! Vabljeni 3415 SERVIS za čiščenje tapisoma, itisona s sodobnimi sredstvi in popolno garancijo izvršuje usluge po Gorenjski tudi v družbenem sektorju. Zaupajte nam! Kličite po telefonu 22-043 od 14. do 20. ure 362u Opravljam ZIDARSKA in FA SADARSKA dela hitro in kvalitetno. Informacije zjutraj od 6. do 6.30 in zvečer od 21. do 22. ure po tel.: 49-155. Šajp Fandaj, Prebačevo 13, Kranj (Novak) 3621 GRADITELJI! Konzolno DVIGALO, nosilnosti 300 kg si lahko izposodite na Jezerski cesti 124/c, Kranj 3622 Popravljam vse vrste HLADILNIKOV. Telefon 60-801 3623 Izdelujem v kroparskem stilu: ELEMENTE za BALKONSKE OGRAJE, ZAŠČITNE MREŽE. KLJUKE, SVETILKE, LESTENCE in vse ZA VIKENDE. Priporoča se MIHA KRŽIŠNIK, umetno ko-vaštvo, Predoslje 6. Kranj IZGUBLJENO POSESTI Kupim zazidljivo PARCELO, lahko HIŠO dograjeno do prve faze. Ponudbe pod: Okolica Kranja 3306 Kupim vseljivo HIŠO z VRTOM V okolici Medvod ali Škofje Loke. Pod šifro: Gotovina 3624 Kupim družinsko STANOVANJE na Bledu ali v okolici Radovljice. Ponudbe pod: Stanovanje — gotovina „ v362j5 , OBČINA RADOVLJICA prodaja enonadstropno stanovanjsko HIŠO Dne 26. aprila 1979 sem v telovadnici na Trati pri Škofji Loki izgubil ROČNO URO. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi odda na naslov Kapus, Kamna gorica 107 3608 Izgubil sem svetlo žamet JAKNO od Kidričeve ceste do Gašteja. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi na naslov Krani, Krožna ulica 4, tel.: 24-211 360> NAJDENO Našli smo tujo valuto. Gostišče VALERIJA, Zg. Jezersko 3610 OSTALO Opozarjam vsakogar, ki bi širil neresnične govorice.,^ pieru,, tja ga bom sodno preganjala. Hafnar Marija, Forme 18, Žabnica 3603 Niti bratstva in prijateljstva Nadaljevanje s 1. strani partije na tem območju, po Luci-janu Seljaku. Neustrašenost mladih, zaupanje v tovariša Tita, motnost in nesebično tovarištvo so bile odločilne vrline že v boju in zmagi proti sovražnikom. Mladostni polet, svobodna ustvarjalnost, krepitev neločljivo stkanih vezi narodov Jugoslavije, predvsem pa šole tovarištva, mladinske delovne brigade, so danes neustavljiva moč samoupravne socialistične domovine,« je poudaril Janez Grašič. Več kot 300 mladih iz pobratenih šol Jovan Jovanović — Zmaj Predsednik skupščine občine Kranj Stane Božič je letošnji karavani bratstva in prijateljstva zaželel prijetno počutje v našem mestu iz Banjaluke, Kole Kaninski iz Bitole, Milan Vukovir iz Herceg-novega, Anka Butorac iz Osijeka, Svetozar Miletič iz Zemuna in Lucijan Seljak iz Kranja se je nato izkazalo še na košarkarskem igrišču. Popoldne so obiskali legendarne Dražgoše, zatem pa jih je sprejel sekretar občinske konference ZKS Jože Kavčič. Drugi večer so udele- ženci karavane sklenili z zabavnim srečanjem, ki so ga gostitelji pripravili skupaj z vojaki kranjske garnizije. Včeraj so se osnovnošolci popeljali po Gorenjski. Obiskali so Begunje, Bled, Bohinj, Kranjsko goro in Planico, danes ob devetih pa bodo iz Kranja krenili na dolgo pot proti svojim domovom. H. Jelovčan »Pred letom dni začeto sodel... bomo nadaljevali in bogatili vsako leto z novo vsebino in novimi oblikami spoznavanja bratskih republik,« je na svečani proslavi dejal Janez sodelovanje vsako oblika- je na svečani pr Grašič r DEŽURNI NOVINAR: 21-860 PREDSEDNIK TITO V BISTRICI OB SOTLI - Predsednik republike in Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz-Tito je po odhodu z Brda pri Kranju obiskal Bistrico oh Sotli. kjer je bila duma njegova mati. Obiskal je novo osnovno Solo, imenovano po njegovi materi Mariji Broz. PORTUGALSKA KRIZA - Portu galskemu predsedniku Eanesu še ni uspelo rešiti vladne krize. Vrstijo se pogovori s predstavniki vodilnih strank, vendar je vedno bolj jasno, da bo morala vlada od stopiti, kar pomeni tudi razpi.s novih volitev. Portugalska je bila zadnja leta prizorišče Številnih političnih problemov. STAVKA V GRČIJI - Iz Grčije poročajo o stavki Številnih delavcev v javnih in državnih ustanovah. Pravijo, da je stavko že podprlo okrog 120.000 delavcev, katerih Število se utegne Se povečati. Stavkujoči terjajo višje plače, usklajene z rastjo življenjskih stroškov. PRAZNOVANJE VARNOSTNIKOV — V Jugoslaviji se vrstijo številne prireditve v počastitev 3.5. obletnice ustanovitve varnostne službe Jugoslavije. Delavci v notranjih zadevah in varnostnih službah prejemajo ob prazniku številne čestitke. narnslužnejši pa priznanja in odlikovanja ter plakete varnosti. Tudi na Gorenjskem so bile že včeraj, še posebno pa danes, številne prireditve. J. Košnjek. V blejskem hotelu Park se nadaljuje srečanje pisateljev iz Jugoslavije in tuji ne. Blejsko srečanje je eno najpomembnejših pisateljskih srečanj na svetu. Osrednja tema pogovora na Bledu je pomen literature pri zbliževanju med narodi. — Foto: F. Perdan 13. maj — dan varnosti Letos mineva 35 let odkar je bila ustanovljena 13. maja 1944 jugoslovanska varnostna obveščevalna služba. Od tedaj delavci te službe, ki se je kalila tudi v povojnih letih, na ta dan pregledajo svoje delovne uspehe in akcije, ki jih opravljajo v ne ravno lahkih delovnih pogojih. Varnost družbe pa seveda ni in ne more biti le dolžnost službe varnosti, pač pa postaja vse bolj pravica in obveznost vseh delovnih ljudi, samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in skupnosti. V počastitev jubilejnega dneva varnosti je bila včeraj v Kranju prireditev, na kateri so delavcem Uprave javne varnosti podelili zvezne in republiške plakete ter zlate in bronaste značke in pismene pohvale. Slavnostni govornik je bil medobčinski sekretar ZKS za Gorenjsko Zdravko Krvina. Svoj praznik pa bodo delavci službe varnosti počastili tudi s številnimi športnimi prireditvami in tovariškimi srečanji, na katere vabijo tudi nekdanje pripadnike VOS ter seveda svoje upokojene delavce. Kajpak! Ze spet ista pesem, ki jo zapojem lahko ob vseh državnih in drugih praznikih, ko naj bi naši ljubi meščani in vaščani izobesili zastave tudi na svojih zasebnih hišah. Saj ne rečem, da je zavest v tem smislu že globoko prodrla in je le malo vasi ali zaselkov, kjer zastave ne bi visele, ponekod pa se le trdovratno upirajo in jim očitno ni mar. Pomembno jim je le, da božajo svojega jeklenega konjička in da se hiša sveti v belem ometu, da pa bi izobesili zastavo, pod katero in za katero so številni umrli v borbi za ves standard, ki ga vsi danes uživamo, topa ne ... Na Bledu se nad zasebniki nimajo pritoževati, razočarani pa so bili nad nekaterimi delovnimi organizacijami, ki zastav niso izobesile ali nad izložbami, ki na noben način niso dale poudarka praznovanju L maja, ki je bilo za vso Gorenjsko še kako pomembno. Za zgled bi jim lahko bila izložba Murke, medtem ko so bili Elan in drugi, ki rastavljajo v izložbi depandanse Toplic in drugi po vsem Bledu zelo zelo vsakdanji. Res je, da na Bledu skoraj ni bilo čutiti — vsaj v izložbah ne — da bo v bližnjem Bohinju prvomajsko slavje, zato pa se je Bo hinjska Bela toliko bolje odrezala. Večkrat sem se peljal skozi Bohinjsko Belo in nazadnje že čisto počasi, kajti namenil sem se, da ugotovim, če resnično na vsaki hiši visi zastava, kot je bil moj prvi prijetni vtis. Zastava je visela na sleherni hiši na Bohinjski Beli! A jim zastave nistt visele le ob 1. maju in prvomajskem slavju, izobesili so jih povsod tudi ob svojem krajevnem prazniku in svojo okolico prijetno okrasili. KJE SO ZASTAVE obima Zelo ugoden nakup ženskih, moških in otroških pletenin v naših prodajalnah v Radovljici. Nakup možen tudi z obveznicami. tovarniška prodajalna etel ica SKRB ZA VAŠE UDOBJE vam nudi lahko in modno i za tople dni obutev Privlačen sejem Na 4. mednarodnem sejmu malega gospodarstvu v Kranju prikazujejo organizacije združenega dela in zasebni obrtniki skoraj 14.000 izdelkov -Še premalo sodelovanja med osebnim in združenim delom Kranj - Marsikaj ima videti obiskovalec 4. mednarodnega sejma malega gospodarstva, ki so ga v sredo, 9. maja, odprli v Kranju. Naše malo oziroma drobno gospodarstvo se ponaša s številnimi izdelki, ki jih žal še premalo poznamo in se prav zaradi tega pogosto odločamo za nesmiselni uvoz, kar zmanjšuje našo plačilno bilanco. To je med drugim povedal podpredsednik Gospodarske zbornice SRS Lojze Portuna, ki je v sredo odprl v Kranju 4. mednarodni sejem malega gospodarstva. Na 5200 kvadratnih metrih razstavnih površin obrtniška združenja iz Slovenije, Jugoslavije in tujine bolj ali manj organizirano prikazujejo skoraj 14(XK) izdelkov, kar je v primerjavi s preteklimi sejemskimi prireditvami velik napredek. Naše malo gospodarstvo kljub napredku še OlfflHO vedno zaostaja za predvidevanji srednjeročnega programa. Prema!« je povezovanja z združenim delo« na dohodkovnih osnovah. Zdruteoe delo pogosto ne ve, kaj je sposobno izdelati malo gospodarstvo, slednjemu pa so prav tako potrebe združenega dela neznane. To n I prid stabilnejšemu gospodarjenju « varčevanju. Se slabše je na področtv. storitvene obrti. Večina občin * sprejela programe pospeševanja malega gospodarstva. Prav sedaj j* povsod ocenjujejo in načrtujejo naloge za prihodnje, zato lahko pričakujemo v prihodnjem srednjeročnem obdobju na tem področju več napredek. Kranjski sejem malega gospodarstva ima pri tem pomembno mesto. Na njem bi se motal soočiti interesi združenega in osebnega dela. Le tako kranjska prireditev lahko doseže svoj smisel. J. Košnjek Pomoč Kredarici Radovlica - 0 zbiranju pri spevkov za povečavo Trigl ga doma na Kredarici in zgradit' tovorne žičnice iz Krme. rešila problem preskrbe Kredarice, Planike in Staničevega doo» ter vračanja embalaže v doline ji bilo govora tudi na posveto predsednikov in sekretarjev krajevnih konferenc SZDL iz Radovljiške občine. Ugotovili b je treba ob tej akciji gradbeno m oskrbovalno problematiko celovito rešiti. Temeljne banke in njihove enote bodo zbirale obvei-nice cestnega posojila za Kredan-co in sprejemale tudi pomoč \ gotovini. Zbirna mesta imajo tudi planinska društva, ki bodo darovalcem izdala začasna potrdila, ki jih bodo kasneje nadomestita spominska potrdila in značke. Radovijičani bodo o akciji za Kredarico razpravljali tudi na izvršnih odborih krajevnih konferenc SZDL in skupaj s planinci pozvali posameznike in organizacije k akciji. Izdelani bodo tudi programi zbiranja obveznic in pomoči v gotovini. -j*