OD USTANOVITVE DO DOMA NA LUBNIKU Planinsko društvo Škofja Loka je bilo ustanovljeno 1. 1907 kot Selško-škofjeloška podružnica SPD. Predsedoval ji je tedanji dražgoški župnik Anton Fajfar, njegov namestnik je bil škofjeloški odvetnik dr. Franc Jerala, blagajnik Gabrijel Thaler, posestnik v Železnikih, tajniiške in markacijske posle pa je opravljal dr. Rudolf Andrejka. Pot;ružnica je zgradila in 9. avg^usta 1925 odprla Krekovo k(wo na Ratitovcu, pri čemer se je čez mero zadolžila. Ker finančnega bremena ni mogla več vzdržati, je kočo z dolgom vred prevzela Planinska zveza v Ljubljani. Tako ji' ostala podružnica brez dela in ciljev, zaradi česar so začeli Škofjeločani pregovore, naj \n se organizacija preimenovala v Škofjeloško ipodružiiico SPD in da bi tudi njen sedež prenesli v škofjo Loko. Dne 12. maja 1929 se je vršil izredni letni občni zbor Selško-škofjeloške podružnice SPD, ki ga je vodil podpredse^dnik dr. Jerala. Soglasno so bila spremenjena pravila in sprejet sklep o preimenovanju v Škofjeloško podružnico SPD s sedežem v Škofji Lx>ki. V novi odbor so Ijili izvoljeni: predsednik dr. Franc Jerala, odvetnik v škofji Loki, namestnik dr. Rudolf Andrejka, namestnik Velikega župana ljubljanskega, tajnik France Plestenjak. ravnatelj tovarne »Šešir« v Škofji Loki, blagajnik France Zebre, trgovec v Škofji Loki, in odboririki Franc Suštcršič, žjipnik iz Selc, Lovro Planina, posestnik iz Škofje Loke. Janez Potočnik, trgovec iz Škofje Loke, Franc Demšar, trgovec iz Zalega loga, in Lovro Pintar, gostilničar in ])oštar iz Sorice. Odbor je najprej mislil na proslavitev koče na Blegašu. Ker pa so zaradi obmejnih utrdbenih del nastopile ovire, je odbor načrt preusmeril in na svoji seji 28. junija 1930 sklenil zgraditi kočo na I.-ubniku. Takrat je štela podružnica 102 člana in razpolagala s 6669 din gotovine, ki je bila naložena v Mestni hranilnici v škofji Loki. Osnutek za kočo sta naredila odbornika Janez Potočnik in Ijovro Planina, stavbenik Anton Ogrin pa je na tej osnovi izgotovil načrt. Proračun za gradnjo 226 je znašal 50.000 din. Izredni občni zlx>rjc 30, maja 1931 gradnjo r iz blagajne, 15.000 din naj bi krili iz različnih |KHJpor in prireditev, tako da ostane nepokritega .še 10.000 din, za kolikor naj se najame j>osojilo, ki ga žirira odiK)r. Dne 4. oktobra 1931 je umrl predsednik dr. Jerala in je prevzel vodstvo podružnice njegov namestnik dr. Andrejka. .Sklical je izredni občni zbor. kjer je bil izvoljen jKfpoluoma nov odlx>r pod predsedstvom Franca Dolenca. Ta odl>or je kočo dogradil in jo otvoril v nedeljo 26. junija 1932. Takrat je podružnica štela 59 članov. Mesec dni iH> otvoritvi je blagajnik na odlx>rovi seji poročal, da je na koči še 17.531 din dolga. Od tega je bilo z menico pri Mestni hranilnici kritih 15.000 din, ostali znesek pa je predstavljal neporavnane račnne. (Jbčni zlM>r 17. maja 1955 je izvolil stari odlntr. le tajništvo je jjrevzel lxH>poKI l:^ijavec. V 1. 1936 je odlK>r v 2000 izvodih izdal zemljevid našega območja, ki ga je izdelal France Otujac. Občni zbor 15. marca 1957 je izvolil za predsednika Feliksa Hafnerja. Ker je dotedanja oskrbnica koč-e ua Lubniku Triplatova odpovedala službo, je odbor 3. maja oddal oskrbništvo Viljemu Pečarju. Odbor ]>od predsedstvom Feliksa Hafnerja je deloval do 6. oktobra 1939, ko je Hafner zaradi prezaposlenosti funkcijo odložil. Nadaljnje delo podružnice je do občnega zbora 1. 1940 vodil njegov namestnik inž. Sečko Sabec. Takrat je J)il na občnem zboru izvoljen naslednji odbor: predsednik trgovec Ivan Mlakar, namestnik ravnatelj Mlekarske šole inž. Srečko Šabec, tajnik trgovec Martin Savnik, blagajnik trgovec Avgust Potočnik in odborniki knjigovodja Viktor Žagar, brivski ipomočnik Franc Vraničar, ix>sestnik Igor Guzelj, trgovski poslovodja Jože Krašovcc in učitelj Janko Sicherl, vsi iz Škofje Loke. Odbor se je zanimal za ureditev alpinuma na Lubniku, za pridobitev še ene gostinske sobe v koči, za premestitev drvarnice in stranišča na primernejše mesto itd. Dne 28. marca 1941 se je vršil zadnji občni zbor pred drugo svetovno vojno. Po nemški okupaciji je odbor oskrboval kočo na Lubniku še do 19. oktobra, ko je domači izdajalec pripeljal v kočo gestapo in nemško policijo, češ, da se tukaj zbirajo rodoljubi. Nemci so kočo obkolili in napadli ter ubili sina oskrbnice Jožeta Pavlico in hudo ranili vnetega planinca mizarskega pomočnika Jožeta Vergota, ki je po težkih mukah umrl na Golniku dne 2. novembra 1941. Ker so Nemci v lubniški koči urejali svoj bunker, ki bi mnogo škodoval premikanju partizanskih kurirjev, je bila koča 1. maja 1945 požgana. V spisku vojne škode je bila škoda na nepremičnini, inventarju, odvzeti gotovini in izgubi dohodkov oce^njena na S81.400 din. Kljub temu, da je vojna zahtevala toliko žrtev in raztepla člane in odbornike škofjeloškega planinskega društva križem ix> svetu kot izseljence, borce ali tal>oriščnike. so ti ohranili Lubniku vso svojo ljubezen in se kmalu po vojni, 26. januarja 1946. zbrali na občnem zboru in izvolili v upravni odbor Planinskega društva v Skofji Loki za predsednika Tineta Omana, za namestnika Branka Subica, za tajnika Martina Savnika, za blagajnika in gospodarja Avgusta Potočnika, ki pa je po nekaj mesecih funkcijo odložil in je bil namesto njega kooptiran v odbor Savo Šink. OdboT si je j><>stavil nalogo, da reorganizira članstvo, da zgradi že spomladi novo kočo na Lubniku in da na svojem območju obnovi markacije, kažipota itd. Ko je odbor prosil Glavni odbor Planinske zveze Slovenije v Ljubljani za podporo v znesku 250.000 din, ki bi krila začetne stroške pri gradnji koče, je ta na svoji seji 2. avgusta 1946, ko je razdelil za dva milijona dinarjev podpor, prošnjo društva soglasno odklonil, češ, da gre za novo zgradbo, ki s planinskega vidika ni važna. Kljub temu in čeprav društvo ni imelo drugega premoženja kot 40 vnetih članov, je odbor začel z delom. Najprej so se člani lotili potov, jih očistili grmovja, začeli zbirati les za gradnjo, medtem pa delali načrt za novi dom. Glavni odbor PZS je načrte večkrat odklonil, končno pa vendarle odobril predlog gradbenega tehnika Marijana Masterla. Najprej, ko so začeli člani pospravljati ruševine stare požgane koče in pripravljati teren za novo stavbo, so brskali kar z rokami in znašali kamenje na kupe. Kmalu pa so dobili potrebno orodje in delo je bilo uspešnejše. Ker je sedanji dom večji kot je bila stara koča, so morali \eliko robu ix)d vrhom odstreliti. Vsako nedeljo so se zbirali planinci na udarniško delo, pridobivali nove člane in prijatelje ter tako z združenimi močmi spravili na vrh med drugim tud; motor in drobilec ter namleli Lz razstreljenega kamenja 2000m' peska. Dne 31. avgusta 1940 je društvo dobilo prvo jMKlporo: PZS je prispevala 179.729 din. Nadalje 15« 227 so nrispcvaJi PZS, OLO Kranj. MLO Skofja Loka, tovarne, zadruge, razna združenja, sindikati, trgovska )>ocljetja, obrtniki in privatniki v 1. 1930 499.969 din. v I. 1951 1,235.297 din. v I. 1952 1.264.920 din in v 1. 1955 550.255 din, torej skupno 5,720.150 din. Udarniško delo se je nadaljevalo. Od blegaške ceste, do koder je bil mogoe prevoz z avtomobili, so udarniki znosili na vrh Lubnika do stavbišča vso opeko, deske in drugo gradivo ter sami opravili tudi vse betoniranje. Takrat je imelo društvo 600 članov. Pri delu pa so pomagali tudi člani obeh lovskih družin iz Škofje Ix)ke in iz Ziiiinea. obrtniki, vojaki, šolska mladina, razni sindikati m organizacijo. Bodi omenjeno, da je bilo tisto nedeljo, ko so nosili vrh stropnjake in strešno ogrodje, na delu 130 udarnikov in da so bili nekateri trami dolgi do 12 m, da jih je moralo nositi tudi 10 udarnikov, ki so spravili .še tistega dne na vrh vse gradlM). Tudi članice društva in ostalih organizacij, žene in dekleta, so nosile, skladale in kuhale ter tako pomagale vsaka po svojih močeh. Poudariti je treba, da je društvo imelo in ima vso pomoč v PZS, v organih oblasti in v organizacijah. Ves čas gradnje so dajali vso pomoč tudi Nacetovi iz Breznice, kjer je bila v začetku akcije celo kuhinja za udarnike. Pozneje je bila postavljena na vrhu baraka in v njej peč, da so kuharice kar na licu mesta oskrbele udarnike s hrano. Končno je treba omeniti, da .so bili ves čas gradnje na čelu odbora kot predsednik Tine Oman, podpredsednik Branko Subic, tajnik -Martin Savnik. blagajnik Savo Šink, dočitn se je gospodar menjal: ob prič-etku gradnje je to delo opravljal Janez Ravnikar, vso težo dela pa je nosil njegov naslednik ]ože Cadež. Strokovno je vodil delo društveni član France Zontar, svoje markacijsko delo pa je vzorno opravljal najstarej.ši odbornik Lovro Planina. Ob skromni slo\Tsnosti je vzidal spominski kamen tedanji predsednik MLO Škofja Loka, društveni član Ivan Brodar. Drugih odbornikov in članov ni potrebno posebej omenjati, saj je Dom na Lubniku dovolj glasna priča njihovega požrtvovalnega dela. Se to bodi omenjeno, da so iidarnikii iznašli popolnoma svoj pozdrav: »Hojla!« Nazadnje so bili na vrhu Lubnika montirani še štirje reflektorji za razsvetljavo Doma. ki jih je društvu poklonila tovarna :>Motor«, Za planinsko zastavo, ki jo je poklonila društvu Planinska zveza Slovenije, je bil preskrbljen drog in montiran železni podstavek. Novi Dom na Lubniku je ob veliki udeležbi planincev in prijateljev planinstva v nedeljo 24. maja 1953 svečano odprl naš rojak Boris Zilierl. Delo na Lubniku pa po otvoritvi Doma še ni bil« končano. Pozneje je bila preložena še spodnja škarpa in tako pridobljen pr-ostor za plesi.šče. Višje JMKI vrh je bila prestavljena tudi baraka, kjer je sedaj shramba za različen material, poleg uje pa dozidan hlev za konja. Hlev je l)ilo treba še ometati in zaliti sptKlnjo škarpo plesišča. S pomočjo LOMO škofja Loka in z tlelom vojaštva tukajšnje garnizije je bil v Dom na Lubniku napeljčin telefon. Slovesna otvoritev nove telefonske zveze je bila v nedeljo 12. decembra 1954. V Domu na Lubniku je bila urejena tudi skromna knjižnica, ki razpolaga s precej letniki Planinskega vestnika in z raznimi drugimi planinskimi knjigami. Dne 15. maja 1955 je Planinsko društvo odkrilo na Lubniku spominsko ploščo prvima žrtvama niMnškega fašizma Jožetu Pavlici in Jožetu Vergotu, ki sta bila ustreljena na vrhu Lubnika 19. oktobra 1941. Med načrti PD Škofja Loka za bodoče delo je prav gotovo glavna naloiga napeljava elektrike v Dom na Lubniku. ki je sedaj razsvetljen s ipomočjo motorja m dinama. Predvidena je tudi zgraditev poletnega paviljona na prostoru, kjer je sedaj plesišče, in ureditev alpinuma na Lubniku. Akcijo večjega obsega pa bo zahtevala postavitev manjše koče na Osovniku, ki jie lepa in zelo obiskana razgledna točka. L o v r o P l a n i n a 228