Iz ha j n vsak četrtek Cena mu je 3 K na leto (Za Nemčijo 4 K. es Ameriko m druge tuje države 6 K.) — Posamezne številko ве гтоНа^лјо ■-"■■■--...... po 10 vinerjev. —-——— Slovenskemu ljudstvu v pouk in zobavo. Spisi in dopisi so pošiljajo-. Uredništvu „Domoljuba* Ljublinna, Kopitaneva ulica. Naročnina, reklamacije m in-serati pa Upravništvr. „Domoljuba*, —— Ljubljana. Kopitarjeva ulica —— Štev. 26. V Ljubljani, dne 28. fnnija 1917. Leto XXX. Kako se časi izpre-minjajo. Ako bi prišel danes Diogenes še enkrat na svet, bi bil deloma vesel in zadovoljen, ker bi našel veliko posnemalcev. V sodih sicer ljudje ne žive, pač pa po strelskih jarkih in kave.nah, lesene črevlje nosijo in s torbo na hrbtu prenašajo kruh, če ga kje dobe, »Sila nas je navadila, da izhajamo brez mesa in jemo radi črn, suh kruh, a mnogokrat še tega ni. Seveda jih misli veliko, da se s tem bogvekako žrtvujejo za domovino, in da se ne odlikujejo veliko manj, kako; tisti, ki so bili izpostavljeni sovražnikovim kroglam na fronti. Toda za marsikoga je preprosta hrana in skromno živl^te-nje ne le koristno, marveč naravnost potrebno, kajti zdaj jim ni treba prenašati toliko masti okrog, ni se jim toliko bati unetja slepiča; naduha in revmatizem se bolj redko pojavljata itd. Najnujnejša in splošna vojna zapoved a l a V *em' hran0> kolikor je imamo, dobro izrabimo. Jed, ki je že v požiralniku, je že izgubljena. Dokler jo imaš v ustih, )o moreš še izkoristiti. To se zgodi na ta način, da jo dobro predelaš in prežvečiš, j mo»a biti jed v ustih pošteno premleta, 'o vemo, a vendar tega v lastno škodo ne storimo, Amerikanec Fletcher je začenjal dan 7 bogatim angleškim zajutrkom, dokončal Pa s krvavim »beefsteakom«. Ko je oil 49 'et star, ga pa ni hotela nobena zavarovalnica zavarovali za življenje. To md je šlo tako do srca, ne, do želodca, da je jel svoje telo p0 notah utrjevati in nanovo "'dali. Za pravilo si je postavil stari rek: "Kdor dolgo je, dolgo živi« — a tolmačil ga )e prav dobesedno, Jedel je dolgo, a P«rabil veliko manj hrane, ker je to, kar llotel zaužiti, temeljito zmlel in stri v ustih. Učinek ni izostal: bil je živahnejši in veselejši kot poprej, porabil je pa komaj polovico lega, kar poprej. Izgubil je sicer precej masti, a to mu je dobro storilo. Med Američani se je jelo kmalu širiti »fletshterjanstvo« — temeljito žvečenje jedi. Z jedrni, ki jih ljudje po nepotrebnem, kot neko zapravljeno obremenitev vržejo v prebavilne organe, bi lahko nasitili vse lačne na zemlji, pa bi še ostalo, tako se je izrazil zdravnik dr. L. Kareil, V nekem zdravniškem časopisu opisuje zdravnik dr, Kersting svoje izkušnje glede »fletcherjan-stva« ter pravi: Pri raznih želodčnih in črevesnih boleznih, pri debelosti sem dosegel s tem zdravljenjem izborne uspehe. S temeljitim žvečenjem se lakota in žeja urneje potolaži, kakor sicer; v želodcu in črevih ni več gnitja, vsled tega se tudi ne nabirajo škodljive snovi, kot skatol, indol i. dr. Kdor ciobro žveči, ga ne napenja. Tudi zobe si tak človek ohrani bolj krepke, ker čeljust potrebuje zdravega toka krvi, kar se doseže le pri takih, ki jed dobro prežvečijo. Čim bolj preprosta je hrana, tem boljše zobe imajo ljudje. Pest riža, to je živež navadnega Kineza in Japonca, pa kako trdni so ti korenjaki, kako čvrste zobe imajo! — Tudi Arabci so izredno krepki in sposobni za vsako težko delo, a uživajo zelo malo, , Turški vrhovni armadni poveljnik Šefket paša opisuje v nekem nemškem časopisu sledeče: Pred leti sem se peljal iz kraja Taif v Meko; vozil sem se vsak dan 12 ur in porabil za vso pot tri dni, Za vozom je hodilo 100 arabskih vojakov; vsak je imel puško ter bil oblečen v dolgo srajco — segajočo do kolen; okrog ledij je bil vsakdo prepasan. Vsak je moral še nositi veliko vrečo. Vozili smo .v hitrem teku,' večinoma dirjali. Vojaki so bili vedno tesno za vozom. Spredaj je bilo sedem mož, ki so nosili ogenj in vsak po 20 kg lesa. S tem bremenom so ti ljudje tekali enako- merno za vozom. Ponoči so se vlegli pred naš šator na prostem na tla ter spali ▼ premočenih srajcah brez odeje. Drugo jutro je prejel vsak 150 gramov dateljev ter kos kruha — in tek se je iznova pričeL Gonjači kamel (Hadendi) na severnem obrežju Afrike uživajo povečini proso, ki ga s kamenjem zmanejo in stro, pa so trdni, zdravi in krepki. Delavci v kavinih nasadih po Braziliji se zadovolje z rižem, sadjem in kruhom, pa nosijo 80 kg težke vreče več kilometrov daleč. — Bolivijski vojaki napravijo 140 km dolge marše z lahkoto. Grki delajo svojemu nekdanjemu rojaku vso čast, zlasti v sedanji vojski. Da so mogli kljubovati nasilstvu entente, se imajo zahvaliti oljikinemu sadežu. Prav sedaj se je tudi na Grškem vse podražilo; navadnih živil, ki so jih uvažali od drugod, primanjkuje, cena olivk je pa padla, ker jih ne izvažajo. Zaslugo pri tem ima ententa sama. Na deželi se je nakupičilo tega blaga toliko, da bo zadostovalo za več mesecev, če bi nič drugega ne imeli. Če nas bo vojska naučila preprosto živeti, ako se bomo — četudi prisiljeni —• večalimanj povrnili zopet k preprosti naravi, bo vsekako tudi nekaj dobrega. Pregled po svetu. Državni zbor. Cesar je sprejel odpoved celokupnega ministrstva, Clam-Mar-tinic je opravil. Snubil je Jugoslovane, Poljake, še celo socialne demokrate, a ni imel sreče, Poljaki so se drugače dali zvabiti k vladnemu vozu z raznimi podporami za deželo in z drugimi kupčijami; zdaj se pa niso vdali. Značilno jc, da je bil pred odstopom ministrstva klican k cesarju v Ba-den tudi načelnik jugoslovanskega kluba dr. A. Korošec, — Sedaj je gotovo, da se 1» brez Slovanov in preko Slovanov v Avstriji ne da vladati. Pri posvetih Jugoslovanskega kluba so bili navzoči tudi Cehi, Poljaki in Ukrajinci. Nova vlada. Clam-Martinic je padel vsled tega, ker je prišel z načrtom, ki je bil nemogoč. Hotel je Avstrijo prenoviti s protiustav, naredbami. Ko mu je izpod-letelo, ni odnehal, marveč čakal boljših časov. Njegov »državni jezik« mu ni dal miru. Nezaupanje in nevolja med slovanskimi poslanci in narodi do takega načelnika osrednje vlade je rastla od dne do dne. Tudi načrt, da bi poklical k vladi pol tucata ministrov-krajanov,- mu je izpoclle-tel. Jeziček na tehtnici so bili Poljaki. Kjer so ti, tam je večina. To pot niso bili z vlado, pa je morala iti. Tudi Jugoslovani so se v tem boju odločno postavili ter dokazali, da jih ne morejo kar tako v kot potisniti in zapostavljati. Dobili smo sedaj prehodno uradniško ministrstvo, obstoječe iz treh ministrov: ministrski predsednik dr, S e i d 1 e r , minister za prehrano gen, major H б I e r , notranji minister grof T o g g e n b u r g. Druga ministrstva so nezasedena; posle bodo vodili sekčni načelniki: Fml. Karel C z a p p (deželna bramba); dr. M a t a j a (trgovina); baron Wimmer (finance); dr. pl. Schauer (pravosodje); baron p 1. B a nh a n s (železnice); pl. H o m a n n (javna dela); Er ti (poljedelstvo); Ludvik C v i k 1 i n s k i (nauk in bogočastje). Naše težave. V proračunskem odseku je imel poslanec Jarc v četrtek daljši govor, iz katerega posnemamo nekatere važnejše stvari, — Gospodarska politika, kakor se je uvedla pod Stfirgkhom v vojski, sloni na popolnoma napačni podlagi. Z uvedbo maksimalnih cen za kmetijske pridelke se je doseglo samo, da imamo manj živeža, kakor smo ga imeli v miru. Kmet nikdar ne ve, pri čem da je. Ko sadi ali seje, ne ve, ali se mu bo delo izplačalo, ali ne. Krompir je bil lansko leto po 9 K 100 kg, letos po 15 K in več; dobro seno je moral dati vojaštvu po 13 K, za lo-ček pa ponuja centrala za krmila po 17 K; proso pred dvema letoma po 80 K in več, sedaj po 28 K itd, itd. Pri živini hočejo cene še znižati, Vrhtega ima povsod Ogrska prednost. Pri nas je bil kmet kaznovan, če je prodal vino po 1 K 60 vin, in več, ogrsko vino pa plačujemo po 3 do 4 K, Na Angleškem in Francoskem je uvedla vlada premije za vsak hektar zemlje, obsejane z žitom, Ta premija znaša na Francoskem po 20 frankov na hektar, cena pšenice pa se bo letos zvišala na 50 frankov. V Ameriki ima pšenica trikratno ceno kakor v miru! Tudi se je pri ureditvi prometa s kmetijskimi pridelki popolnoma prezrlo zadružništvo in je še danes kupčija v rokah ljudi, katerih mnogo pred vojsko še ni razločilo pšenice od rži. Narobe je, da se je vse to delalo od zelene mize, kmeta in njegovih zastopnikov pa ni nihče vprašal, — V ožjem vojnem ozemlju je vojaštvo — kakor naravno — napravilo mnogo škode po gozdih in poljih. Ta škoda bi se morala vselej takoj ceniti in povrniti. Govornik se je pečal tudi z rekvi-zicijami vina na Primorskem in Kraujskcm ter z lesnimi cenami. Zahteval 2J je, naj se z našim kmetom in lesnim trgovcem, ker živita povrh še v ožjem vojnem ozemlju, ne ravna slabše, kakor po krajih, ki vsled vojske niso prizadeti Po vojski bo prvo vprašanje, kako doseči, da bo naša zemlja dajala dovolj živeža. Invalidu, ki pride iz vojske, je treba dati zemlje. Tako se bo pomnožil kmečki stan, Veleposestvo v tem oziru dostikrat ne izpolnjuje svoje dolžnosti. Koliko jih je, ki imajo po stotine oralov zemlje, pa dobivajo moko na karte. Splošna agrarna reforma je zato nujno potrebna. Položaj kmetijstva je vedno slabši. Letos mu preti vsled suše velika kriza. Mesa ne bo zmanjkalo, ker bo žalibog kmet vsled pomanjkanja krmil prisiljen, prodati še to malo živine, kar je ima. Kazni zaradi navijanja cen se določajo neenakomerno in samoljubno. Kaj naj poreče kmet, ki je bil kaznovan, ker je prodal 1500 1 vina po 1 K 60 vin., na 20 dni zapora in 400 K kazni, ako čita, da je sodnija v Radgoni prodala nad 100 hI lanskega vina umorjenega grofa Stiirgkha na dražbi z najnižjim ponudkom 3 K za liter, tako da se je zdražilo vino do 6 K za liter? Govornik je posegel tudi v železniško vprašanje pri nas. Kolika sreča je bila, da se je belokranjska železnica, za katero smo se morali puliti leta in leta, zgradila še tik pred vojsko, to se je pokazalo ob začetku- vojske z Italijo. Koliko bi nam danes koristile črte Postojna—Vipava, Polzela — kamniška železnica, Št, Janž—Zidani most, Škofja Loka—Idrija in dalje, to je vsakemu jasno. Obširno je govoril posl. Jarc tudi'o begunskem vprašanju in stavil več resolucij. Sklenil je: Slovenci smo narod, ki se je vselej izrekel z a drža vo. O tem pričajo naše krvne žrtve. Tretji ar-madni zbor, ki se dostikrat imenuje graški ali štajerski, je povečini slovenski! In kar so trpeli ti junaki, je zapisano za večno v svetovni zgodovini s krvavimi črkami. — Če se hoče od nas, da sodelujemo, se mora vladni zistem temeljito izpremeniti. Nočemo več biti zatiran narod, ampak se zavedamo, da smo opravičeni zahtevati zase popolno enakopravnost! Resolucije, ki jih je predlagal govornik, so sledeče: 1. Cene kmetijskim pridelkom (žita, vina, sena, živine itd.) naj se pri nas ne nastavljajo niže kakor n«. Ogrskem. 2. Škoda, povzročena po vojaštvu po gozdih in poljih, se naj vselej sproti ceni in povrne. 3. Vlada naj pripravi obsežno agrarno reformo, da se zagotovi ljudska prehrana in preskrbe iz vojske se vračajoči invalidi z lastnimi zemljišči. 4. Predloži naj se postava, po kateri država povrne škodo, povzročeno na imetju v bojnem ozemlju. Beguncem naj se daje begunska podpora splošno, torej tudi, če niso v barakah. Kar se je beguncem blaga rekviriralo, naj se takoj plača. 5. Konfinirancem, če niso obsojeni ali v preiskavi, se naj dovoli, da se smejo vrniti v domovino. Posvet deželnih glavarjev. Dne 20. junija so imeli na Dunaju zastopniki deželnih odborov posvet v zadevi državnih predkazil od direktnih in indirektnih davkov (od leta 1918, dalje). Doseglo se je enotno ravnanje vseh dežela. Izvolil se je poseben odbor petero članov, ki bo vodil pogajanja z osrednjo vlado. Član tega odbora je tudi deželni glavar kranjski — dr, Šusteršič. Ogrski ministrski predsednik Ester-hazy je nastopil pred zbornico dne 21, јц. nija. Program, ki ga je obrazložil, je splošno ugajal. Obljubil je, da bo rešil najprej državne potrebščine, nato se pa hoče oprijeti najvažnejše naloge: razširiti hoče volil, preosnovo. Volilna pravica bo splošna in enaka in deloma tajna tam, kjer so volilci dovolj inteligentni. — Ako bi ga zbornica ne podpirala, bi bil prisiljen razpisati volitve. Zagotavljal je prav posebno, da bo I vlada skrbela točasno v prvi vrsti za to, da se pospravi žetev in polje obdela. Tudi italijanski državni zbor ima seje, Zunanji minister bi bil v svojem govoru najraje poročal o zmagah; toda ker teh ni, je v svojem poročilu izražal veselje, da se je opešanim ententarjem pridružila Amerika, da so Ameriki sledile ljudovlade Kuba, Panama, Brazilija, Bolivija, Gvatemala, Konturas, Nikaragva, Liberija in Haiti, ki so vse pretrgale diplomatske zveze z Nemčijo, — Italijanski vnanji minister Sonnino je pretakal tudi solze zaradi žalostne usode Romunije, ki se pripravljaj?) za protiudarec. Rusija. Nekateri vojaki pišejo, da se jim v ruskem ujetništvu bolje godi, odkar so odstavili carja. Ali zmešnjave v notranjščini Rusije so pa čedalje večje. Ljudje ne vedo, pri čem da so. Nobene prave oblasti, nobenega reda. V tem razdvojil se je že pet mest odtrgalo in odpovedalo začasni vladi. Na Ruskem imajo torej pet malih republik. — Takozvano vojno posojilo »prostosti« znaša 1200 milijonov rubljev, dočim so računali na tri milijarde. Glasovanje o miru. Na glavnem zboru vojaškega in delavskega sveta v Petrogra-du so izvolili komisijo 15 mož, ki se bc posvetovala o glasovanju glede na vojsko in i»ir. Grški kralj Konstantin je prišel s še stero člani kraljeve rodbine ter z velikim spremstvom v Lugano v Švici. Tu ostane nekaj dni, nato se pa preseli v Chur. davno se je podal kralj na trg, kjer je bil koncert. Tam so ga neki vročekrvni Italijani izžvižgali, kar je pa občinstvo obsojalo. Dne 21. junija je došel grški kralj s spremstvom v mesto Thusis v Švici, kjer ga je velika množica iskreno pozdravila. Kaj bo s Španijo? Pravijo, da namerava Španija vsak čas izpremeniti smer svoje zunanje politike. Na dvoru je nag-nenje do entente baje vsak dan bolj ocl'i vidno. Na Španskem ni pričakovati nič dobrega. Hujskači so zanetili nezadovoljnos med vojaštvom, ki je stavilo razne pe№ in zahtevalo, naj jih vlada izpolni, /na11 prekucije so vedno bolj očiti. Stališče nove vlade je zopet omajano. Ententa ,ma brez dvoma tudi-tu svoje kremplje vmeS| saj je zadnji čas tudi Norveški ustavila d°' voz žita. Svetovna vojska. Požlvljena ofenziva Italijanov na Tirolskem odbita. Italijani zopet izgubili do 50.000 mož. — Ob Soči mir. — llusija pred ofenzivo? Živahnejši boji v Voliniji in Galiciji. — Plen podmorskih Čolnov v maju. VOJSKA Z ITALIJO. Olenziva na trientski fronti. Zadnjič smo poročali, da je italijanska ofenziva na trientski fronti ponehala. Toda Italijani so se začeli takoj pripravljati za nov napad. Zbrali so svoje razbite čete in jih pomnožili z rezervami, tako da so imeli skupno ■ šest do sedem divizij. Italijanska artiljerija jc iznova napadala na 20 km dolgi še pred napadom v ognju naše artiljerije izgubile tretjino moštva. Nekatere brigade so izgubile do 60 odstotkov svojih vojakov. Razni bataljoni so popolnoma uničeni; od nekega bataljona je ostalo n. pr, le še 50 mož. Naši cenijo italijanske izgube na približno 40 do 50 tisoč mož. Italijani poročajo, da so ujeli tisoč Avstrijcev, Ob Soči mirno. Na primorskem bojišču nobenih posebnih dogodkov. Italijani dovažajo vedno nove čete in vojne potrebščine na fronto. Oba nasprotnika se pripravljata za nove boje, RUSKO-ROMUNSKO BOJIŠČE. Zadnja uradna poročila javljajo, da so začeli Rusi na nekaterih delih fronte živahnejše streljati s topovi in celo s težkimi. Tudi letalci so živahni. Najbolj so se poživili boji na bojni črti v Voliniji in v Podmorski čoln. — Obrambno strsljanje. fronti z bobnečim ognjem. Visoki vrhovi južne Tirolske in planota Sedmih občin so bili zaviti v dim in plamen, naše postojanke so bile zakrite v neprodorno meglo raznih plinov. Artiljerijski ogenj in pokanje metalcev min je postajalo vedno silneje. »alijanom so pomagale angleške in francoske baterije. Ob naših jarkih pri Cra ^ebio je padlo na vsako točko 76 min na minuto. Po 24urni pripravi s topovi je za-cela 19. t. m. napadati pehota. Italijanski "aPadi so omagali v bojih z ročnimi granatami in bajoneti. Le na gori„Cima Dieci so dosegli mal krajevni uspeh in zasedli par s 0 metrov ozemlja, Toda naš kasnejši Protinapad jim je večino izgubljenega ozemlja zopet iztrgal. 7. a d rije dni je zopet nastal odmor, sk d ''talijoaske izgube na Tirol-,®m- Po izjavah italijanskih ujetnikov, so «№ovi polk; v bojih na visold pianoti Sed-ni» občin silno trpeli. Njihove stotnije so Galiciji, kjer so se Rusi zopet spoprijeli s Turki v malih praskali. Rusi so sklenili ofenzivo? Angleški, francoski in ameriški agitatorji vedno bolj podžigajo rusko ljudstvo, naj bi se lotilo nove vojske. Denar in podkupovanje igra zelo veliko vlogo. Uspeh ni izostal. Začasna vlada in delavsko vojaški svet sta sklenila, naj ruska armada zopet začne z ofenzivo. Tudi kongres ruskih kozakov je sklenil, da se mora nadaljevati vojska, dokler ne bo Rusija skupno z zavezniki narekovala miru, FRANCOSKO BOJIŠČE. Neprestani boji se ponavljajo na vsi francoski bojni črti od morja do Verduna. Tu napadejo Angleži oziroma Francozi, tam zepet Nemci. Noben noče pustiti nasprotnika v miru. ?0. junija so severno od Soissonsa po kratki pripravi z minami udrle nemške stotnije v francosko posto- janko v liriiii 1500 m»;trov. Sovražnik je bil popolnoma presenečen, zato se je posrečilo nekaterim nemškim patruljam udreti prav do sovražnih rezerv. Napadalci so se vrnili s 160 ujetniki in 16 strojnimi puškami, v sovražni postojanki pa so razstrelili nekaj metalcev min, Francozi so potem skušali s srditimi protinapadi zopet osvojiti izgubljeno postojanko. Po silnih naporih in krvavih izgubah se jim je to le deloma posrečilo. Angleži so vprizorili podoben napad jugozahodno od Lensa. Na krilih so bili gladko odbiti, v središču pa se jim Je posrečilo varet' v nemške postojanke. Nemške rezerve so hitro prihitele na pomoč in ustavile angleško prodiranje, DOGODKI NA MORJU, V maju potopljene ladje. Podmorski čolni so v maju potopili tujih ladij za 869,000 ton. V lažje umevanje te številke omenjamo, da bi te ladje prevozile toliko blaga, kakor 70.000 tovornih železniških voz, oziroma 2000 tovornih vlakov po 35 vozov. Vsak dan so v maju potopili nemški podmorniki toliko ladij, da bi njih tovor moralo voziti 66 tovornih vlakov. Boji podvodnikov v Sredozemskem morju. Neki podmorski čoln je potopil v Sredozemskem morju velik transportni parnik, ki je vozil čete in blago v Solun. Parnik so spremljali štirje sovražni podmorski čolni, dva izmed teh sta se pri tem tudi potopila. Neki drugi nemški podvod-nik je srečal 10 sovražnih parnikov in začel z njimi boj. V bližini je drug podmorski čoln potopil ameriški parnik »Moreni«, ki je vozil petrolej. V boju z njim je izstrelil poavodnik 150 topovskpih strelov. у usmili! Pomanjkanje vode, Vsled dolgotrajne suše in vročine, kakršne že več desetletij ni bilo, so studenci in potoki po nekaterih krajih popolnoma usehnili, Ljudje morajo 3« hoditi po več ur daleč, da si preskrbe pitne vode. Topline je bilo nekaj dni tuintam ,v senci do 34° Celzija, Vse hudo prihaja nad nas. Nekdo nam J riše: »Danes mi je ženska pokazala pest epega p.šeničnega klasja. Znotraj vse črno, smrdeče. Pravi, da je vse tako. Na to nesrečo opozarjamo že zdaj, da se oblastva ne bodo goljufala, ako komisije zapišejo to, kar na polju stoji — za žito, zrnje!« — Menda ne bo povsod tako hudo. Sedem sinov na vojski ima Katarina Makovec iz Vojščice na Primorskem. Sedaj se nahaja kot begunka na Spodnjem Avstrijskem. Cesar ji je podaril 500 K in lepo uro, ker ima vse svoje sinove na bojišču ter branijo domovino že od početka .vojske. Padel, še ni noben. Nesreča. Blizu Godoviča (pri tako-zvani Brušovi grapi) je odpovedala vodilna naprava pri idrijskem avtomobilu; voz se je prevrnil 20 metrov globoko čez cesto. Orožnik Bajec si je pri tem zlomil desno nogo, šofer in njegov spremljevalec sta težko poškodovana. Deževalo je prejšnji teden na francoskem bojišču, da je moralo bojevanje prenehati. V južni in zahodni Nemčiji je dež tako namočil in se je polje tako izboljšalo, da je pričakovati najboljše letine. V srednjih in vzhodnjih pokrajinah bo nekoliko slabše. Vojaške novice. Cesarjev dar. Veleposestnik Martin Jesih in jegova žena iz župnije Sv. Tcmaž na Štajerskem sta dala v vojno služI >"a-njc 7 čvrstih sinov. Cesar ju je odlikoval s tem, da jima je podaril srebrno uro z začetnico cesarjevega imena in 500 K. Okrajni glavar jima je te darove izročil s primernim nagovorom vpričo odličnega občinstva. — Enako in podobno so bili ob-'darjeni na Koroškem sledeči očetje in matere: Preužitkar Jožef Gopold iz šentpa-velskega okraja, oče osmero vojakov; Fr. Kolenik v Šmarjeti, oče sedmerih fantov-vojakov; kočarica Barbara Placer v Mo-drinjivasi, mati sedmero korenjakov-voja-kov; Janez Steiner na Beli peči ob Dravi, oče sedmero vojakov. Poslednji je dobil v dar 500 K in lepo razpelo. Vojno zavarovanje za 6. vojno posojilo sprejema zavarovalnica »Anker« do 15. julija 19l7.To priliko lahko vsakdo porabi in se tako odzove patriotični dolžnosti. Glavno zastopstvo za Kranjsko: Ljubljana, Prisojna ulica 1. Ljudstvo in armada. Do 22. junija je bilo podpisanega 6. vojnega posojila okroglo 5 milijard kron. Skupno z,Ogrsko se je dalo vojni upravi na razpolago 7 in pol miljarde kron. / »Veliko in malo srebrno« je dobil pod-'desetnik Ivan Jezernik na italijanskem bojišču. Imenovani je v civilu sobni slikarski mojster v Domžalah. Gospod v črni suknji. Je vendar bolje, da imajo tudi vojni kurati črne suknje, da jih priprosti vojaki bolje poznajo in se k njim zatečejo o vsaki priliki. O pokojnem kura tu dr. Andolšku so rekali vojaki: »Tisti gospod pride, ki je v črni suknji,« 4i pa so hiteli k njegovim pridigam, ki so jih radi in z vnemo poslušali tudi višji častniki. Pridigal je zaporedoma v nemškem, slovenskem, češkem, ukrajinskem in ogrskem jeziku. Nekoč je treščila granata kraj barake, kjer je spovedoval; kos železa se zapiči za njegovim hrbtom, a vneti kurat mirno spoveduje naprej. Pri drugi priliki pade prav blizu njega 28 cm krogla — a se ne razletij puh ga je podrl, drugega mu ni bilo. Ko je šel zadnjikrat na fronto v prve vrste, ga je svaril tovariš, vojni župnik R, Zaje, naj bo previden, a on odgovori: »Upam, da bom imel srečo; če pa padem, sprejmi me Bog!« Petero odlikovanj je že prejel dragon-ski poročnik g. Drago Lončarič, sin vele-podjetnika g. Josipa Lončariča. Srebrno hrabrostno svetinjo so prejeli: Des. Primož Peterman, Gorje; podd. Ivan Leban, Tolmin; podd. Golob Ivan; in-fanterista Graseli Friderik, Born Ivan. Klam-Martinic zopet vojak. Bivši ministrski predsednik Klam-Martinic odide potem, ko bo oddal svoje poslovanje v roke nasledniku, zopet v vojno službo. Mirovno gibanje se ni poleglo, vendar bi pa lahko zapisali namesto «gibanja« — bolj po pravici »ugibanje«. V Štokholmu je posvetovanje, a kaj pomaga, ker izmed tistih, ki so tam, nima noben ne moči, ne prilike, da bi odločno vplival na irrfr. Stranke, ki jim je na tem, da se čimpreje sklene mir, se sedaj prerekajo o tem, na kakšni podlagi naj bi se mir sklenil: 4li brez aneksij, ali brez odškodnin. Mi pravimo: Kadar bo Anglež tako udarjen, da bo res čutil in uvidel, da ne more naprej, bo pa mir, ako že popre; ne bo »špage< zmanjkalo. — Nemčija želi skleniti z Rusijo mir, ki bi bil časten za obe državi. Stopila bi z Rusijo v ožjo trgovsko in gospodarsko zvezo ter je pripravljenaf da se prijateljsko pogodi glede Poljske, Litavije in Kurlandije; vrnila bi Rusiji zasedene pokrajine, ako Rusija vrne zasedene dele Galicije in Bukovine. Vse bi bilo, če bi ruska vlada in duma ne bili pod vplivom Anglije, ki ima še sedaj vse ententine države na povodcih! Angel miru. Topničar Franc Jere nam je poslal (za vojni muzej) risano kartico, ki predočuje izproženo havbico. Na granati sedi »angelček miru«, zraven pa je pripisano: »Na zadnji granati bo sedel angel miru!« — Bog daj, da bi nebo kmalu poslalo na vse bojne črte angele-poslance, ki bodo oznanjali veseli klic: Ogenj ustaviti! Bilo je blizu miru. Poročajo, da bo sedanja ruska vlada spravila bivšega carja in visoke uradnike, ki so v zaporih, na zatožno klop k javni sodnijski obravnavi, in da bodo predložili dokaze, da je nameraval car skleniti poseben mir. Še za en mesec snega imajo na koroški fronti, kakor piše inf. Črne Ivan. Sicer so tudi ondi topli dnevi, tudi cvetje se dobi, le ptičjega petja pogrešajo; mesto tega imajo žvižganje in piskanje granat in min. Vsak večer igra harmonika, tako da so fantje dobre volje. Nikotin škoduje. Veliko mladih vojakov oboli vsled obilnega kajenja. Opeša jim srce, živci so razdraženi. Nekateri namreč pokade vse, kar dobe. Zdravniki svetujejo opreznost in zmernost! Ali še živi Infanterist Ludovik Baudaž iz Ročinja, ki je služil pri tržaškem pešpol. ku 97. Pogreša se že tretje leto. Govori se da je prišel v ujetništvo na Rusko. Morda bi vedel kaj povedati kateri izmed invalj. dov, ki so se vrnili. Poizveduje in stroške plača Jožef Kohar, Trst, ul. Belpoggio Prostozidarji (framasoni) se trudijo da bi čimpreje zapletli še Španijo v razdor, kajti po njihovih načrtih mora postati Španija republika; to namreč smatrajo masoni kot glavni cilj sedanje svetovne vojske, da bi odpravili vse monarhije Evropi ter na njih mesto postavili republi ke, kjer bi lahko po svoje vladali ter pravljali, česar sami ne prikrivajo — oltarje. Nova grozota. Angleži so baje iznašli novo bojno orožje^: topič z gorečim oljem ki pošilja v daljavo cevi, napolnjene s trolejem in drugimi vnetljivimi sredstvi gorečimi tekočinami. Amerika na bojišču. Prva pomoč jo hoče poslati Amerika svojim zavezm cam, bo letalsko brodovje. Do pomladi 1918 hoče Amerika spraviti na bojišče 3500 letal. — Upamo, da bo prepozno Iz Viborga na Finskem piše ruski ujel nik Fr. Kete in naznanja, da se je v raznih bolnišnicah in taboriščih sešel z nasled njimi Slovenci: Alojzij Polh, Divača; ton Oražem, Boršt; Ivan Žbogar, Banjšicc iv. Kovačič, Sv, Lucija; Anton Šuligoj, morsko; Janko Kozman, Fr. Gašparin, men; Val. Urbančič, Radgona. Vsi pošiljaj« pozdrave domačim in znancem. Razne novice. Naša cesarica povsod čislana. V deljo, dne 17. junija, je bila na Dunaju lika mladinska manifestacija v proslavo naši ljubljeni cesarici Ziti. V Šenbrunu je zbrala nižjeavstrijska dekliška mladina — okrog 10.000 deklic —, da se je poklo nila vladarici. V sprevodu so bili tudi du hovniki, učiteljice in 400 pevk, ki so posebnem odru pred cesarskim gradom spremljevanjern vojaške godbe prednaša« slavnostno spevoigro. Ko se je prikazala cesarica § svojim številnim spremstvo so zaorili pozdravni klici, ki se je zan cesarica ljubeznivo zahvaljevala. Slavnost ni nagovor je imel kardinal dr. PiffL slovesu se je ves sprevod vrstil mimo sarice skoraj tri četrt ure. Taki so redki V Studenem so praznovali 11. junija t. 1. stoletnico ondoto ga posestnika Antona Vebra. Sla«)« nec je bil rojen 11. junija 1817 na Uncj Domačini so ga počastili s tem, da so & priredili podoknico, V cerkvi je bilo » hvalno opravilo, pri katerem je stare pristopil k sv. obha jilu. Tudi iz Postojne J došla deputacija, ki mu je častitala v a» nu postojnske občine in izročila za v'?1 bel kolač. Stoletni godovnjak se še do»r» počuti, le vid mu je opešal. Živi «krt®* in trezno. Sam se je izrazil, da nobene ne privošči take starosti. . j, Zvonovi. Po izjavi ministra za Р01% bogočastje bodo pustili vsaki žu?«^ cerkvi najmanjši zvon; zvonovi, ki 1 umetniško in zgodovinsko vrednost pa 0StaNov kardinal. Metropolit Šepticki je že na nevtralnih tleh ter pride te dni (iz ruskega ujetništva) v domovino. Poročajo, postane kardinal. Prilike za pritožbe imajo sedaj poslanci dovolj, pa se je tudi pridno poslužujejo. — Ko je ob izbruhu vojske cvet našega naroda hitel pod zastave in doprinesel prve žrtve za skupno domovino, se je od gotovih strani jelo sumničenje proti Slovencem kar je imelo za posledico, da so oblastva iztikala po veleizdajalcih in vohunih, Vsled obrekovanja in natolcevanja je bilo več oseb pridržanih v zaporih, drugi so bili razkričani kot politično nezanesljivi. Veliko so trpeli tudi nekateri duhovniki osobito na slov. Štajerskem. Preiskave so dognale, da so bile vse obdolžitve povečini neutemeljene. Poslanec dr. Korošec je vložil s svojimi tovariši iz Jugoslovanskega kluba v parlamentu glede omenjenih dogodkov dobro utemeljeno interpela-:ijo. Morilec dr. Friderik Adler, ki je bil absojen na smrt, bo pomiloščen in se mu smrtna kazen izpremeni v večletni zapor. Na lahek način je zaslužila dunajska mestna občina v preteklem letu 12 milijonov kron. To veliko svoto je občini vrgla mestna elektrarna na Dunaju, Loterije še ne bo konec. Igranje v loteriji bi država rada odpravila, a kaj, ko je loterijsko podjetje zanjo molzna krava. Poslanci so bili mnenja, da se bo z uvedbo sedanje razredne loterije omejila številčna loterija, a doseglo se je uprav nasprotno, Lani in predlanskim so plačali ljudje 20 milijonov 135,551 K tega prostovoljnega davka, na staro (številčno) loterijo odpade skoraj 12 milijonov, drugo pa na razredno. Letos računajo, da bo vrgla stara loterija še vedno čez 12 milijonov. Kdo jih plača? . , . Dopisi. Gorenjsko. (Žalostne novice.) Mlada pridna gospodinja Rožič, mati štirih otročičev, je izgubila pamet, da so jo morali spraviti na Studenec in je le malo upanja, da bi ozdravela. Moža-očeta je v tistem času zadela ruska krogla do smrti — Dekle z Vrhpolja je z butaro na glavi potisnila voz, Pti tem pa ji butara zdrkne črez glavo. Ostra veja se je vsadila nad škornjem v nogo ter jo je predrla daleč navzdol. Pri izdiranju se je les v mesu Pfelomil; zdravnik v Domžalah si ni upal rezati že močno otekle noge. Prepeljati so jo morali v Ljub-liano. — Fantek iz Doba je zvečer nabrusil koso, padel, pa zraven z levo roko mahnil in roka je le-га'а na tleh nad pestjo na kosi gladko odrezana; Ponoii so morali ž njim v Ljubljano. Vse to in več drugega pa v kratkem v majhnem okraiu, kjer so sicer nesreče redke. Pri vsej sili in obilnosti dela — koliko zamude zavoljo nesreč, koliko bolezni, ker se ljudje preženo in presilijol Kdo naj sešteje in popiše vse nesreče v deželi, Avstriji, po svetull Pa vendar ta-j';a zaljubljenost in zatelebanost v ta tužni, z bridko napojeni in prenasičeni svet še pri večini Ц co'o tistih, ki jim njih vera in Cerkev hočeta pomagati iz solzne doline gor v srečno domovino! "lenda nam Bog le ni še dosti zagrenil sveta, d» ob srcu s'ovo dali in se z dušo k nebesora с/г j ua nas na) sveta, časnega življenja, sed"' ol,ro1 ne stavljamo na prvo mesto. Svet je sv menda tepen, da se raje oklenemo namesto a _ Kristusa in Cerkve, namesto malovrcdne- ga minljivega, raje večnega življenja in pripomočkov za zveličanje, zlasti milega Srca usmiljenega Zveličarja. Potožiti se sme, A z nevoljnim godrnjanjem in kljubovanjem pri Bogu ne opravimo mb. Le s ponižanjem in pokoro ga moremo omečiti in si njegovo milost nakloniti. Namesto tožiti, da je hudega že dosti, recimo raje; Bog je naš Oče, pa nebeški nam hoče biti, ne zemeljski oče, v nebesa nas kliče in vabi, ker noče, da bi nam na zemlji dopadlo; zemljo nam hoče pristuditi, da bi lažje srce od nje odtrgali in po nebeški domovini hrepeneli. Vrhpolje pri Kamniku. Dne 3. junija je umrla na Vrhpolju pri Kanmiku vzor-žena in mati, Marija Škofic, katere največja skrb življenja je bila posvečena strogo krščanski vzgoji enajsterih še živečih otrok. Poleg mnogih stanovskih skrbi je imela po-kojnica vedno odprto srce in roke pomoči potrebnim, marsikak revež ш dijak se gotovo hvaležno spominja njene gostoljubne hiše. Bolehala je štiri mesece, trpela je Bogu vdano. Le eno srčno željo je še imela, da bi še enkrat videla svoje tri na vojni se nahajajoče sinove junake, ki jih je še v zadnjih trenotkih življenja klicala. Toda ni ji bilo dano. Brzojavno obveščeni o prerani smrti drage mamice so prihiteli sinovi na pogreb. Bog jih tolaži ob njenem grobu, pokojni pa bodi najboljši plačnik. S Koroškega. Tukaj imamo tako sušo, da vse že vpije za dežjem, pa precej se tudi moli v ta namen, Da bi pa kdo srce izpreobrnil in trkal na presv. Srce s kakirn zadoščenjem, posebno ob njegovem prazniku, tega se še skoraj nihče ne spomni ne; to je gotovo nova žalitev božjega Srca. Zato tudi ni uslišanja. Hudobija človeška in mrzlota je strašna; človek, ki ima količkaj spoznanja, je pri-moran reči, da Bog mor?, tepsti in bo moral še hujše, Molijo še — z Uitmi — v govoricah se pa še od tistih čujejo norčije. Pri nas duhovno življenje pač zmiraj bolj pojema, kar je najžalostnejše, posebno pa v teh hudih časih, ko je toliko priložnosti da zase in za bližnjega kaj dobrega storimo. Mar. družbenica. dobiček pri menjavi denarja. Odkar se je ustanovila centrala za menjavo tujega denarja, je postalo še precej hujše. — Za nas je to važen opomin. Čim manj bomo kupovali na tujem, tem lažje' bomo izha-jali in pred bo imel naš denar boljšo veljavo. Zda) vidimo, da se da tudi brez kave in čaja, brez vseh onih nepotrebnih reči, za katere so milijoni šli v tuje dežele, vendar živeti. Povzdigniti bo treba domače gospodarstvo, da bomo izhajali z lastnimi pridelki. Poglejmo modno blago. Kdo je pred vojsko maral ono staro kramo? Zdaj je vse prav prišlo. Mesto kave in čaja pijte mleko, mesto ruma, piva in žganja uživajte sadje, pa bo drugače z našim zdravjem! Usodna napaka. Nemci pravijo, da je bila ona neumestna vladna odredba, po kateri so zgodnji krompir do 1. septembra skoro trikrat dražje plačevali, kakor poznega, glavni vzrok, da je letos tako krompirja manjkalo. Kmetje so spoznali, da bodo dobili veliko več za krompir, če ga zgodaj izkopljejo in prodajo, četudi ga je precej manj. Kopali so torej naglo, da bi si zagotovili boljše cene. Tega krompirja je bilo malo in še ta nedozoreli krompir je kmalu segnil. Na ta način se je izgubilo na milijone stotov krompirja. Kakor se kaže, se bo napravila letos ista napaka. Ker po mestih tako primanjkuje krompirja, so nastavili za zgodnji krompir prav visoke cene, da bi ga kmetje rajši pripeljali. — Ko bi se izkopal in prodajal res le popolno dozoreli krompir, bi bilo to prav. Če se pa zaradi višje cene koplje nedorasli krompir, je pa tako ravnanje zelo nespametno. Določiti bi bilo treba nasprotno za zgodnji krompir nižje cene, za pozni pa višje. Zdaj poleti ne bo posebne lakote, če se pa zdaj malo potrpi, nam bo tem bolj gotovo pozneje zadostoval domači pridelek, — Zgodnji krompir se zdaj lahko prosto prodaja. Rešitev iz Romunije ... Vedno bolj je očito, da smo prebili letošnjo pomlad le z dovozom romunskega žita. Nekatere dni so na Romunskem naložili čez 3000 vagonov žita, seveda ne samo na železniške vagone, ampak na tovorne ladje, katere so žito po Donavi gori vlekle. Dve tretjini vsega žita se je izpeljalo na ladjah, ena tretjina po železnici. V enem dnevu naloženo žito bi zadostovalo 100 milijonom ljudi za hrano na dan. Letos je v Romuniji obdelanega 90 do 95 odstotkov vsega rodovitnega sveta. Iz Berlina se poroča, kar jeMpj,alo čudno, ko smo mi precej bliže Romuniji, da je stanje polja izmed vseh 14 okrajev: v enem prav dobro, v dveh dobro, v dveh srednje, v- štirih malo slabo, v petih slabo, Strn je povsod srednje dobra. Pomladni nasadi so pa slabi, ker ni bilo dolgo dežja. V zadnjem času je dež prav dobro namočil. Pričakujejo srednje ietine. Suša je veliko škode napravila tudi na Koroškem. Od konca aprila do 10. junija niso imeli dežja. Največ so trpeli travniki, V večini dežele bo prva košnja prav slaba. Najbolj so prizadeti okraji: Veliko-vec, Celovec, Št. Vid, Beljak in Špital. Zdaj jih skrbi, kako bodo živino preredili. Težjo živino je vojaštvo pobralo, mlade so pa hlevi polni. So še srečni ljudje gori na Koroškem, kjer so jim mlado živino pustili. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 41/4°/o brez kakega odbitka. Uradne m oü Ujutraj flo Uopoie. Glej inserat! Gospodarske stvari. Gospodarski in tržni pregled. Kdaj bo naš denar več vreden? Povsod govorijo, kako slaba je naša valuta, kako malo vrednosti ima naš denar, in vendar hočejo še na tujem vsi Je v kronah, ne v tujem denarju plačani biti Č« naročij; na Nemškem kalijevo sol ter hočeš plačati v markah, ti precej sporočijo, da imajo kje v Avstriji svojega zastopnika; njemu se plača, toda ne v markah, temveč v avstrijskih kronah. Pred vojsko so bile knjigam, ki so izšle na Nemškem, že naprej določene cene v markah in kronah. Zdaj je vrednost kron na knjigah izginila, vse se računa v markah, plačuje v kronah. Še knjige, ki se na Avstrijskem natisnejo, se v markah ponujajo in s kronami plačujejo. Odkod ta čudni pojav? Ti ljudje imajo prav velik bovanje jagod in sadja, ki naglo odpade in segnije. Prošnja, katero potrdi županstvo, se vloži pri domačem glavarstvu. Znano je, da se sadje v sladkorju celo leto dobro ohrani. Zlasti za bolnike je to prav dobra hrana. Lani so dovolili za družino 3 oseb 3 kg, za 4 osebe 5 kg, za 5 oseb 6 kg. Povedati bi bilo treba, koliko je sadja, koliko se ga bo vkuhalo in koliko je oseb. Na Nemškem so dovolili za vsako osebo pol kilograma. Pri nas ga bo letos veliko manj. Na vsak način pa vložite prošnje. Čim več se dobi, boljše je. Boljše nam kot nasprotnikom. V Ameriki je pšenica zopet dražja. Pravijo, da je bo le 70 odstotkov navadne letine. Mogoče še tam nastane večje pomanjkanje, če bodo večje število moških k vojakom poklicali. Kakor se kaže, bodo kmalu tudi sovražniki vpeljali karte na živila, ker jim hrane že primanjkuje. Nazadnje bomo mi z žitom bolje založeni, kot naši sovražniki, ker obdelujemo poleg svojega sveta tudi Pri nas so tudi mlado živino precej pobrali. Dne 10. junija jim je dež slednjič dobro namočil. Najbrž si bodo zdaj pomladni nasadi, ki so vsled suše veliko trpeli, hitro pomagali, — Huda suša je napravila po naših krajih pri pomladnih rastlinah veliko škode. Fižol se je po nekaterih krajih skoro čisto posušil, pesa ne more rasti, krompir je na slabo pognojenih njivah zelo slab. Če ne bo kmalu obilnega dežja, se nam je bati pomanjkanja. Strn tudi tare suša. Na peščeni zemlji in hriboviti legi je zrnje prav dobro. Splošno se pa s strnjo pohvalijo. Tudi trta zelo lepo kaže. Cena vinu bo najbrž še precej višja, kakor lani. Dunajska vnovčevalnica je imela lani 184,905.125-25 K prometa in 809344-56 K čistega dobička. 734.344-56 K je dala poljedelskemu ministrstvu na razpolago. Dvojna cena za meso. V nekaterih krajih so vpeljala glavarstva dvojno ceno za meso: prva vrsta je precej dražja, druga vrsta precej nižja. Mesa povsod precej rodovitno zemljo na Srbskem, Romunskem in Poljskem Za ajdo ne bo iosfata. Pri nas ni fosforita, tistega kamna, iz katerega se dela fosfat, od drugod se pa ne more uvažati, Najbrž še par let po vojski ne bo tega gnojila, ker se bo prostor na ladjah rabil za druge stvari, katere se po mnenju listih, ki imajo ž njimi razpolagati, še bolj potrebujejo kakor fosfat. Prevzemne cene za seno in slamo. — Urad za ljudsko prehrano določa prevzemne cene za seno in slamo kakor sledi: Seno, otava in podobno, kakor tudi detelja in lucerna 17 K, ržena s cepci omlačena slama 10 K, druga slama (razen grahove in koruzne) 8 K, vsaka druga vrste slama 6 K. Te cene so določene za 100 kg zdravega, suhega, snažnega in neskvarjenega blaga. Ako kakovost ne ustreza predpisom, je komisijonar upravičen primeren del od te cene odbiti. V «lučaju, da se oddaj« nik in komisijonar glede višine odbitka ne moreta zediniti; odloča, o tem po zaslišbi izvedenca dotično okrajno sodišče. Po raz-' sodbi tega sodišča je dovoljen priziv na višjo inštanco v teku osmih dnij proti razsodbi slednjega pa ni priziva. Sodna pravda seveda oddajnika r.e odveze dolžnosti naročene oddaje. Plačilo sodnih stroškov določi in naloži sodišče. Gorenje cene veljajo za seno ali slamo doma v shrambi pri pridelovalcu. Ako ta seno ali slamo stlači, sme zahtevati pri 10 kg 1 K 60 vin. doplačila, pri čemer pa niso všteti stroški za žico in druga povezila. Zrezano blago (re-zanica) se mora plačevati po 2 K pri 100 kg več. Za dovoz plača prevzemnik pri 100 kg 1 K, ako je znašala razdalja do 5 km, 1 K 70 vin. pri razdalji do 10 km in 2 K pri razdalji nad 10 km. Uvodoma dolo-čene cene veljajo kot prevzemne cene za blago letine 1917, za blago iz prejšnjih letin pa kot maksimalne cene. Rekviriranje živine. Vsled predloga poslanca Roškarja je izvolil Jugoslovanski klub poseben odbor, čigar naloga je, z vso odločnostjo zavzeti se za kmečke interese pri rekviziciji živine. V odbor so bili soglasno izvoljeni poslanci Brenčič, Laginja, Roškar, Sesardič in Šusteršič. Ta odbor je izvolil svojim predsednikom poslanca dr, Š u s t e r š i č a in bo svoje delovanje takoj začel, ko bo ustanovljena nova vlada, Podorati so morali vsled suše marsikje na Štajerskem turščieo in krompir. Ko pomoči dež, bodo se ali ajdo, proso, repo, Ajda bo letos velikanske važnosti za ljudsko prehrano. Javorjev in brezov sladkor. Nekdo svetuje v »Reichspošti«, da bi skušali zopet dobivati sladkor iz javorjeve-ga soka. Ko bi bili prišli pri vladi na to misel, bi imeli posestniki javorjev svoj sladkor za vkuhavanje sadja že doma. Pomladi leta 1918, je treba mislili na to. Sladkor dobimo lahko tudi iz brezovega soka. Avstrija ima I dovolj tega drevja in kakor je izračuni! profesor Wolisch, bi dobila iz soka toliko sladkorja, da bi pokrila vse potrebe svojih prebivalcev. Pred sto leti, ko je nastalo pomanjkanje vsled kontinentalne zapore in ko niso še poznali pesinega sladkorja, so poskušali pomagati si z javorjevim, Napoleonov ukaz, da se mora nadomeščati z domačim vse, kar je prihajalo iz inozemstva, je vzpodbujal ljudi k delu. Turjaški gozdarski mojstef je izračunil leta 1810., da je v Avstriji 4'2 milijona javorjev. Javor da 50 do 150 litrov soka, iz te količine se dobi 12 do ДО kj sladkorja. Drevo se navrta pomladi. Pn previdnem ravnanju se navrta drevo lahko nekaj let zaporedoma. V severni Amerik' so dobivali domačini javorjev sladkor # dolgo pred prihodom Evropejcev. Za letos je prekasnb. Drugo pomlad i" naj bi skrbela država in posameznik, da dobimo namesto saharina, ki nima nikake re-dilne vrednosti, tečen in zdrav javorjev m brezov sladkor. primanjkuje. Kjer ni drugih živil, sežejo ljudje po mesu. Reveži so povpraševali po mesu druge vrste, da bi bilo malo cenejše. Razloček v ceni je opravičen. Najpred se loči meso izpitanega vola od kake stare živine. Razloček je pa tudi pri mesu iste živine. Zadnji del in hrbet sta vedno več vredna, kakor sprednji del ali vrat. Mesarji so pa imeli vedno le prvovrstno meso. Če je zaklal še tako slabo staro kravo, vse meso je bdo in se je prodalo kot prvovrstno. Mesar si je mislil: »To bi bil neumen, ko bi poceni prodajal, ko lahko vsega dobro v denar spravim.« Najboljše bo torej, če povsod odpravijo dvojne cene ali pa strogo določijo, da morajo gotovi deli imeti nižjo ceno. Sladkor za vkuhavanje sadja. Ministrstvo za prehrano je vendar dovolilo za vkubovanje sadja 550 vagonov sladkorja. Pravic dobiti nekaj tega sladkorja imajo kmetje, posestniki vrtov, župnišča in šole. O/'rali se bodo posebno na prošnje za vku-61 g Slike in črtice z bojišč. Telovo — na bojišču. Na praznik prejetega ReS. Telesa leta 1917. «o se mi vrivale v spomin na bojišču v Karpatih siedete misli. V duhu sem se zamislil na dom. V duhu vidim visoke mlaje, z zelenjem in cvetjem okrašene oltatje, osnažcne hiše, goreče sveče na oknih, ubrano zvonjenjej poleg mene se vije slavnostna procesija ... Kdaj bom zopet tako srečen da uži-ram vse to doma? — Bog zna ... Danes sem dobil povelje, da ponesem i tovornim konjem potrebni materijal na ironio kjer postavljajo novo telefonsko irto. Stopala sva z brhkim konjičem večinoma po gozdu, kjer stoje mogočne smreke in stoletne bukve. Močno gromenje topov, krepke salve strojnih in navadnih pušk se razlegajo po neizmernih karpat-skih pustinjah. Tam nekje od one strani se doma.« — Tako sem praznoval ta dan, ki tpremlja junake v boj. Iz stotero junaških : prs odmeva krepka pesem, koje glasovi se j izgubljajo daleč tam na koncu Karpatov, • No, sem si mislil: močni mlaji so postav- j Ijeni, petje, godba, streljanje, obhodi kakor j bi imeli procesijo! Vse to je tukaj in Bog je povsod. Vzdihnil sem, naj bi bilo i to na i čast božjo in prisrčno počastil Ustanovi- ! telja presv. Zakramenta ljubezni: »O ljubi Jezus, daj vsem ljudem spoznanje, da je le v krščanski ljubezni vir svetnega miru. Ko bodo vsi ljudje izpolnjevali Gospodovo zapoved ljubezni, takrat bomo spet srečni in veseli obhajali praznik presv. Reš. Telesa doma. — Tako sem praznoval ta dan, ki mi je vzbujal mnogo lepih spominov na i prejšnje dni v dobi miru. Pozdravljam predrage domače, moje vojaške tovariše in naročnike »Domoljuba«. Franc Stupica, vojak, pri gorskem telefonu. Junaštva Kranjcev. Ker dobivamo po zaslugi našega dobrega vojnega kurata gosp. Gogala Vaš zelo priljubljeni časopis redno, a skoro ni- ' kdar ne beremo o junaških činih naših iantov pri domačem pešpolku »Cesarjevič«, j si dovolimo priobčiti nekaj slik iz zadnjega j italijanskega naskoka na postojanko že- ' leznega pešpolka. ! Narednik Emil Klobčaver pri 3. stot- ! niji, znan Ljubljančan, katerega prsi diči zlata kolajna za hrabrost, je po 16 ur tra- ; iajočem bobnečem ognju z drznim izpadom I Svojega oddelka iz lastnih kritij preprečil ' napad italijanske pehote, ujel 41 mož, uple- i Ml dve strojni puški ter pobil z ročnimi j granatami nad 60 sovražnikov. Vračajoč | se od izpada zapazi, da je njegov sosednji vod strojnih pušk pod poveljstvom narednika Podbevška v nevarnosti, da ga sovražnik obkoli. S hitrim sunkom v bok Prepodi sovražnika in zopet ujame t2 mož, ,,a hrabri čin je predlagan v zasluženo od-likovanje. Prav tako hrabrega se je izkazal narednik Pavel Tanko, kateremu je bil dobljen narednik Martin Ule, oba od oddel-a s'rojnih pušk. Imela sta službo poljske straže pred našimi postojankami, Ker ju ' д. sovražnik iznenadil z artiljerijskim og- | lem in metalci min ter jima odrezal po- ( 'ratek v naše postojanke, smo ju imeli , skoraj za izgubljena. Toda zvečer ob 11. uri, ko je začel sovražnik napadati s pehoto, smo v svoje začudenje zaslišali smrtonosen glas strojnih pušk, katerim sta poveljevala naša junaka. Prisilila sta sovražnika, da je razdelil svoje močne sile in se je tako razcepil napad na naši dve sosednji stotniji, in sicer na četrto in peto, ki sta razcepljenega sovražnika z lahkoto odbili in ga skoro popolnoma uničili. Vrnila sta se oba z nepoškodovanimi strojnimi puškami v lastne postojanke, kjer smo ju z velikim veseljem sprejeli. Žalibog je pri drugem napadu zadela sovražna krogla narednika Uleta v glavo in ga ranila. S težkim srcem smo se ločili od junaškega tovariša Tanko in Ule sta predlagana za odlikovanje. Omenili bi še računskega podčastnika strojnih pušk Alfonza Meveca, ki je vkljub silnemu zapornemu ognju sovražnika do-našal redno živež in pijačo v prvi črti bo-rečim se junakom; za svojo požrtvovalnost je pravtako predlagan v odlikovanje. Zaključujemo z iskrenim pozdravom vsem bralcem in bralkam »Domoljuba«: Karel Drolc, orožni mojster; Franc Remec, službujoči narednik; Alojzij Škerjanec, četovodja; Silvo Verderber, četovodja; Leopold Avsec, Ivan Rihar, korporala — vsi pri oddelku strojnih pušk, pešpolka »Cesarjevič«, 1|јГ Listek јјјј Zvonarjeva hči. (Povest. — Spisala E. Miller. — Priredil Fr. Steržaj.) (Dalje.) Rozika pa se je zopet in zopet vpraševala s treznim razumom: »Česa mi pravzaprav manjka do sreče? Saj sem vendai vedno vedela, da je Henrik luteran, pa si sedaj kar naenkrat domišljujem, da je to nesreča.« Resno si je prigovarjala: »Ne smem vzeti vsega tako hudo; to so malenkosti, — če ne bom uničila srečo sebi in njemu. Na Boga bom zaupala in se premagovala. On vidi mojo dobro voljo, pa bo naredil, da bo vse prav,« Razlagala si je rek: »Ti stori svoje in Bog bo tudi svoje napravil,« po svojih željah. Katoliška kri, podedovana po starših in prastarših, od dedov pred komaj dvesto leti obvarovana v najtežavnejših verskih bojih, je zahtevala svojo pravico, vpila po edinosti ž njim, ki ji je najbližji, z možem, ki je bila z njim pred oltarjem združena za celo življenje. Rozika je začela paziti nase. Če so prihajale težko- misli, se je hitro lotila dela ali pa je začela prepevati kako staro, lepo pesem. Pri hiši ni nihče vedel, kaj se godi v notranjosti mlade žene. Možje so tičali pri delu in niso imeli časa razmišljati o čem drugem, Henrik je ustrezal svoji ženi v vsem, kar je razbral v njenih očeh. In to je Ra-ziko še bolj žaiostilo, zakaj vedno in ved- no je vsplavala na površje hrepenenja polna misel: »Ko bi bil le katoliški, kako lepo bi živela!« Prikrivala je možu vse svoje duševne boje; kar se ji je docela posrečilo. Še pred adventom je obhajal Jožef svoje ženitovanje z Anico, Zgornje nadstropje obširne hiše jima je oče določil v ' stanovanje. Zgoraj in spodaj se je vse svetilo snainosti. Oče Rudnik je bil zadovoljen, da je odložil vse te skrbi in se lahko v svoji sobici veselil počitka in denarja. Katoliška sneha je bila majhna, vesela osebica, ki je zagrabila življenje zmirom na najboljši strani. Še nikoli do danes ni' občutila, da še lahko pridejo motne ure, ki lahko zbegajo in prestrašijo človeka. Vsi so ljubili mlado ženico vsled njene živahnosti. Mir in veselje je vladalo po vsej hiši. 11. Pri delu. V zvonarni se je pričelo skrivnostno delovanje. Stari Rudnik je razodel sinu in zetu račune rajnega učenika in začeli so vsi trije mešati in oblikovati. Za poskušnjo hečejo vliti mal zvonec. Mojster Rudnik, čegar vodstvu sta oba prepustila livarno, je dejal: »Če bo iz zvona kaj, ga o priliki prodamo, ali oa ga za reklamo obesimo nad glavnim vhodom v livarno; — če pa nc bo nič, bomo potrpeli škodo, kakor je navadno pri prvih poizkusih, ko si človek misli, da bo kaj, pa ni nič.« »Poguma ne bomo takoj izgubili,« — je pripomnil sin, »saj smo pri prejšnjih mojstrih, kjer sem se učil, delali prav tako in mojster Gert de Won v Amsterdamu, kjer sem bil nazadnje, je s tem postal najslavnejši livar.« Henrik pa je oblikoval v jami za vlivanje. Zamislil se je na novo obliko pri takoimenovanern zvonovem zrnu. Po uče-nikovem mnenju bi to zrno ne smelo biti tako topo, ampak lahkotno vpognjeno od vrha do roba. To bo koristilo zvoku, je omenjala pripomba na modrem zvezku z računi. Več kot stokrat se je začul med njimi vzklik: »To je bil mož. Kako je prišel na to misel? Zakaj nismo sami prišli do tega?« In na to je sledil odgovor sivolasega mojstra: »Temu je bilo ravno dano.« Vsi trije so govorili med zanimivim delom z velikim spoštovanjem o učenem in vendar tako skromnem možu, ki mu neizprosna smrt ni dovolila, da bi bil videl in užival svoje življensko delo. Mojster Rudnik je zahteval od obeh: »Če bi sam ne dočakal, da bi bilo delo dovršeno, potem je vajina stroga dolžnost, postaviti skromnenu učenjaku nagrobni spomenik, kakor ga nima nihče daleč na okoli in vklesati na njem: »Iznašel je čudovito zvonečo zmes zvonovine in dal zvonu obliko, ki daleč presega vse sedanje po lepoti in glasu; imenovali pa so ga »čudaškega učenika«. Tako naj bo napisano,« In zraven je še pripomnil: »Ta napis sem tudi zapisal v modri zvezček, da ga nihče ne pozabi.« Sin in zet sta ugovarjala besedi »čudaški učenik«, toda stari mojster je dejal: 62 »Vedno je bilo tako, da ljudje velike duhove, ki hodijo svoja pota, zaničujejo in se norčujejo iz njih. Ta napis bodi v pouk poznejšim rodovom,« Medtem, ko je to govoril, je nesel čisto kepo rdečega bakra v peč in Jože je odtehtal potrebno množino očiščenega, srebrnobelega cina zraven. Za delo so prijeli vsi trije s svojimi krepkimi, zdravimi rokami; skupno so se osrčevali v boju z zemeljskimi zakladi. Molk je vladal med delom v zvonarni, le tupatam potrebno vprašanje, vzklik, nakar je sledila medsebojna pomoč. Drug drugemu so pomagali pri delu na skrivnosti novega, lepega namena. Stari Rudnik je oblikoval lepe gotske črke iz voska za napis in jih pritrdil na ilovnato zvonovo obliko. »Kaj pa pisarite?« ga je vprašal sin in pogledal radovedno v jamo, »Saj boš bral, ko bo gotovo,« mu je odgovoril oče na kratko. Cela dva dni je trpelo to skrivnostno delo. Niti novi pomočnik in ne učenec nista smela ta čas vstopiti v livarno. Delala sta v sosednjem prostoru na novi brizgalnici. Prav dobro sta vedela, 'da obstoji delo onih treh v skrivnostih, ki so bile znane samo mojstrovim sorodnikom, Bila je pa tudi stroga cehovska prepoved in huda kazen, če se je kdo hotel uriniti v te skrivnosti. Zato se jima ta ločitev od onih treh ni zdela nič nenavadnega ter sta se prizadevala do večera iz-nenadili mojstra z dovršeno brizgalnico. (Dalje.) Tedenska pratika. Petek, 29. junija: Sv, Peter in Pavel, prvaka apostolov. Sobota, 3 0. junija: Spomin sv. Pavla. — S.v. Oton, spozn. — Sv. Emilijana, dev. — Sv, Lucina. Nedelja, 1, julija: Spomin presv. Krvi Evang. o farizejski pravičnosti. — Sv. Julij, papež. Ponedeljek, 2, julija: Obiskovanje Marije Device, Torek, 3. julija: Sv, Oton, škof, apo- slcl Pomerjancčv, — Sv, Bertram. S r e d a, 4. j u 1 i j a : Sv, Urh, škof (f 973.) Sv. Prokop, češki patron (f 1053.) — Sv. Berta, 'dev, — Sv. Teodor. Č c t r t e k 5. j u t i-'f a : Sv. brata Ciril in Metod, slovanska apostola, deželna variha na Moravskem. — Sv. Anton Zaharija, spozn. (f 1539.) • * • Solnce vzhaja ob 4. uri 5 minut, zahaja ob 8. uri 2 minuti. Lua: Ščip 4. jul ob tri četrt na 11 zvečer, * * * Prvak apostolov. Sv. Petra je izbral Zveličar za poglavarja sv. Cerkve: 1. Nobenemu drugemu ni izpremenil imena, kakor Simonu, ter ga imenoval »skala« (Peter), obenem pa mu je s tem izročil milost, ki je s to besedo 'označena, da je namreč postal temelj katoliške Cerkve. 52 2. V sv. pismu najdemo njegovo ime vedno na prvem mestu, ne zaradi starosti (brat Andrej je bil starejši), ampak zaradi prednosti. 3. Samo njemu je izročil Jezus ključe (oblast) nebeškega kraljestva na zemlji; zanj je molil, »da ne jenja njegova vera in da bi potrdil svoje tovariše v veri«, 4. Sv, Petru je Zveličar najprej umi! noge; njemu je pred vsemi drugimi, razodel svoje božanstvo. 5. Sv. Petru je Jezus naročil: »Pasi moja jagnjeta, pasi moje ovce!« (t. j. vernike in apostole). 6. Peter je prvi pridigoval judom evangelij; zanj je molila vsa verska občina, ko je bil v ječi, 7. Sv. Peter je vodil prvi cerkveni zbor v Jeruzalemu. Na Janikulu v Rimu je bil prvi poglavar sv. Cerkve križan in sicer z glavo navzdol, ker se ni smatral za vrednega, da bi bil svojemu božjemu Učeniku enak. Sloveča bazilika sv, Petra v Rimu je njegov nagrobni spomenik. Tja roma vsako leto na milijone pobožnih vernikov, do-čim je ime onega kruteža, ki ga je dal križati — cesar Nero — pozabljeno. Oj to nesrečno kajenje! (I. Glej »Domoljub« št. 6.) П. Da, navada je železna srajca! — Kakor bi se vragu zapisal, te ne izpusti več iz krempljev, pa bodi, da se že navadij pijančevati, igrati, kaditi ali kar je že takih neumnosti! — Nekdanjemu sovražniku to-bakovega dima je sedaj cigareta prva stvar zjutraj, da si z njo puščobo iz ust prežene, in zvečer spet ne more zaspati, dokler se s cigareto ne omami in uspava! Po jedi mora seve tudi cigareta biti za boljšo prebavo in zabelo (saj druge tako ni!) Ako mi je dolgčas, ga skrajša cigareta, v žalosti mi je tolažba, in veselje tudi ni popolno, če manjka svalčice. Niti pijača mi ne tekne, če se ne zakadi. — V nevarnostih in čakanju smrti v strelskih jarkih mi je umirila razdražene in razburjene živce in če pišem, mi tudi nobena pametna misel ne pade v glavo, če ni čelo zavito v tobakov dim. Torej: tobak je navsezadnje vendarle — potrebno zlo na svetu! Da, posebno v vojni, v bojih in strelskih jarkih je svalčica velikanskega pomena in ob takih prilikah mi ni bilo žal, da sem se je tudi jaz navadil; saj je tudi redek vojak dandanes, ki bi ne kadil, če žc ne cigarete — ki pa je vendarle vsakemu najljubša, — pa pipo pali ali si zabaše v usta tobakove travice. Kaj bi pa počel človek brez tobaka v strelskem jarku, ko mora večkrat noč in dan čepeti na enem in istem mestu ter čakati, kdaj prileti kaka »težka«, njemu namenjena. Tudi pri najsrčnejših grozno trpijo živci, kri burno razsaja po žilah in srce tolče, kot bi hotelo skočiti iz prsi. .. Tedaj je cigareta ali pa pipa dobrodošla pomoč: miri uboge živce, in človek se raztrese z njo, da lažje prenaša grozno čakanje smrti. Par slučajev! Bilo je predlanskim na Oslavju. Jaz Ш moj tovariš sva morala na povelje stotnij-skega poveljnika pri belem dnevu, ob treh popoldne, zlesti iz svojih lukenj, da presedava sprednje strelske jarke.To pač ni bila šala, kajti Italijan je s Števerjana, mnogo višjega hriba, opazil miško, če bi se drznila pokazati iz svojega zatišja. Seveda jc °Pa; zil tudi naju, ker so bili zvezni jarki vsi sestreljeni in sva morala tekati kar p" vrhu! — To ti je nastala muzika! Menda so se vsi topovi, vseh kalibrov, kar jih Ie le polentar gori imel, obrnili na najino m*' lenkost, da bi nama upihnili lučko življenja, ki je takrat že bore malo brlela, iOVZOtju ali predplačilu pri tvdki lel.arla H. Klein-a Paratol-Wcil:e, Budapest VI.-10. Eiilvcs 1!. 28, 1232 Naročajte .Slovenca' Vam plačam __akoVa- šib kurjih očes, brada-vio in trde kožo tokom 3 Cena kompl. silu s klopčičcm'sukanca, 1 raznimi ' ivankami in porabnim navori.lom K 3-50, 3 kosi iv 10---PoSi.ja po povzetiu, (na bojišče proti predplačilu.) * 1552 H. Svoboda, Цшј, |||/2, Ншош 13-404. МИкакејва xeteotocala več, nobenih no1! brez spanja. „Fides'4 lojfia bol pri votlih zobeh kakor tudi j r i naj i rd o v rat. revniat. zobnih bolečinah, kjor ho odrekla vsa sredstva. I*ri icuepchu denar na/.a ! Cena K 2-— I ü tube K &•--, G tub K 8-— - Nikake ......' zobne prhline več. Snežno bole /obe ■o?.otc s X1 l»T5 7. >hno vodo. Takojšnji učinek. Ceno » alckl. K 5. 1'fMNY, K h behau 1. pošt. pr. 12-7. I« Ogrsko. ¥ £> "0 53П li stane pri nas JUfc, Ji Mi OЧЈ Al mali lot. aparat Omega", vol. sliko 4X4 kompl. в mulo opremo z. natanö. nnvod. za začetnike. Aparat „JPerfekt", vol. fflgjj I 412Хв и motnim steklom, dvojno k a* jfjljL I šoto, dober objekt in malo opremo L tov navodilom za začetnike le IC 5. «Zaldopnakamoru,Gertrud4 vel 0X12; Vina i/.vršitov 7. vsem potrebnim o-nremlj. za razno lege, pr ma alcromat leea, Kompl. s lco vi nas to kaseto in navodilom dokler v zalogi, loK42; zaklopna omara za voiaštvo, za ploščo in tilmo, zopna oblika vol. 4"/aX0 lo K 36; vol. 0X9 lo K 42. Fošilia yo p»vtfot)u. Vostnina i K. Export „Perfekt", Dunaj VII. Neuetlftff. 137/140. 1802 »asanol« ima presenetljiv uspeh pri po-(«akon. v&rovan) končevanju žoharjev, Ščurkov, mravelj itd. 1 Skatljica stane KI. »St. Valentinov recUlnf prašek za praSiče Je edino uspešen pri prebavi krme, zaradi tega iz-redno redi meso in tolščo. 1 zavojček stana 1 krono. Po pošti se pošilja najmanj 6 zavojev. Naroča se pri razpošiljalnici: Josip Berdajs. Ljubljana, Zeljarska ulica 6. 1553 Kupujem stare, dobro ohranjene vrvi iz konopnine po najvišji ceni. Cenjene ponudbe: A. Ealan, Školja Loka, Trata. [gElaBaaaaaBaBasaaaaaaaBjgjj El a a a a a a a a a a a a a MESTNA HRANILNICA U RAUM» ICI dovcljujs si tem potom naznaniti, da bodo pričenši z dnem 1. julija 1917 za stranke uradovale od 8. ure zjutraj do 2 ure popoldne razua v nedeljah praznikih, tel1 prosijo, da blagovoli P. T. občinstvo vzeti to na znanje. Ravnateljstvo Ravnateljstvo a Mestna hranilnice Kmetiko hranilnice ,n poiojllnloe 1*1 O V Radovljici. v Radovljlol. 0 Ravnateljstvo a Q Posojilnice v Radovljici. 0 1647 U VII 303/17/8 V imenu Njegovega Veličanstva cesarjal C. kr. okrajna sodnijo. v Ljubljani je raze o-dtla o obtožbi javnega obtožiteija zoper Marijo Kraljič, rojeno dne 21. tr aja 1892 na Lipi, pri. stojno v Tomišelj, posestnika ženo v Lipah, ät, 13, nekaznovano, radi prestopka po § 18 štev. 1 cesarske naredbe z dne 21. avgusta 1916, štev, 261 drž. zak., v uavzočnosti Potrato kakor ji,v. nega obtožiteija, obdolženkinega moža Ivana Kraljiča, po danes dognanl glavni razpravi, po predlogu javnega obtožiteija, naj se obdolžeuka kaznuje, tako: Obdolženka Marija Kralji?, je kriva, da j» začetkom marca 1917 v Lipah izrabljajo izredne razmere, povzročene po vojnem stanju, zahle, vala za neobhodno reči namreč za en par 7 tednov starih prešičkov 200 K, torej očitno čet. merne cone in je s tem zakrivila prestopek dra. ženja po § 18 štev. 1 cesarske naredbe z dne 21. avgusta 1916, štev. 261 drž. zak. t.er se radi tei;a obsodi, po § 18 štev. 1 citirane cesarske naredile z uporabo § 266 na 6 dni zapora in na 50 K de-narne globe, v slučaju neiztirljivosti pa na na-daljnih 5 dni zapora ter po § 389 k. p. r. v po-vračilo kazenskih stroškov. Šodbo je v smislu razsodbe c. kr. deželne kot vzklicne sodniie v Ljubljani z dne 31. maja 19t7. BI XII 296,17 ? zinislu g 23 imenovanega cesarskega ukaza objaviti enkrat v ljublianskem tedniku „Domoljub" in nabiti na občinski deski občine Tomišelj -na stroške obtoženke. V Ljubljani, dne 19. junija 1917. Dr. Hočevar mp. 1493 • ■ e i c. kr.priv.juž. železnica na Dunaju Ponudbe pismeno ali ustmerio na administr. ravnateljstvo Južne železnice na Dunaju Х/2. Ghegaplatz 4 III, vr. 13. Efllnl slovenski zavofl brez tujega kapitala jo: f VZAJEJVIfiR ZAVAHOVALif4lGA f proti požarnim škodam in poškodbi serkvenih zvonov 1 Ltjubljarm, Dunajska cesta 17, Ltjubljana. % Zavarovanja sprej»mn proti požarnim žkodam i 1. raznovrstno izdelane stavbo, liakor ludi stavbo med časom S zgradbe. A vso premično blago, mobillje. pol,siti orodje, stroje, živino zvonovo m enako, B. vse polisJie f ri-■g dclko. žila m krmo. 4, zvonove proti prelome, 6. spreiema tudi znvsrovnnia na živlldije. oziroma dozivet.o -s in druge kombinacijo iu proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrli kakor ludi posamezno osebe za deželno ш nižjcavstriisko zavarovalnico, od liaiero ima tndi deželni odbor kranjski podrninlco. Vavnoetnl zakla« tn nflnlne, ki so znašale 1. 1012 K 073.361-17, so poskočile koncem 1. 1813 na K УЗб.147'17, ■f» 'iodai. čimveč jo zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolj bo rastni zaklad. Ponudbo In pojasnila daje ravnateljstvo, glavno poverjenlütvo v Celju ln na Froseku, kakor u «= po vseh laral» nastavljeni poverjeniki. Ceno primerne, hitra cenitev m takojinjo lüplao ■ Edino dobri in solidni stroji so samo „Gritzner" in „Äfrana" Prednosti - krogi jičen tek, biserni ubod (Perlstich). Pouk o vezenju in krpanju brezplačno v hlSl. Edina tovor, zaloga Šivalnih strojev Josip Peteline Ljubljana büzn Iranč. mosta, 3. higa za vodo. МГ 10 letna garana/a. Kmetooalci 1 s. gnojenje u jeseni »rodite takoj 40»/0 kalijevo soli Cena K 22-80 ta 100 kg iz postaje Žalec. Z naročilom treba Tposlati vreče! Razpošilja se po povzetju najmanj 100 kg'. Vinko Vablč, vefetižec, Žalec, Jnžno Štajersko. ta odstotke garancija I Postrežba solidna! Srbečico, lišaie odstrani prav riaglo dr. Flesch-a izvir, „rujavo mazilo*. Mali lonček K 1'60, veliki K 3'— porcija za rodbino K 9-—. Z upor bnim navodilom se naroCa pri: Zalogi za Ljubljano: lekarna pri jelena, LJubljrtia, Marijin trg. Ustanovljeno 1.1893. rlrilffllfl 1 Мешпо mm društvo v Ljubljani registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Dovoljuje Članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestva, vrednostnih papirjev aH proti zaznambi na službene prejemke. Vračajo se posojila v 7V«, 15 ali 227г letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v Ljubljani, Kongresni trg štev. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila. Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 519.84840 kron. Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in jih obrestuje po 4 '/2% Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,089.850 kron. !! Hk® iß niste, pošljite mčnino !! Ü v I - i ■ -''аУ ;'•••.:T..; i—■---J seNeuga°ajočeu zamenjam! Dobro „KK0" uro vsak občuduje in zaželi, kajti ona je iojsfisho delo urarske umetnosti 3 Razpošilja Velikti izbira ur, verižic, prstanov, Iepotičja, daril 'td. v velikem tapim ceniku, katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosto. if St. 99410 kovinasta anker Roskopf ura .......K 1240 » 99449 Roskopf ura, grav. močna, 2 pokrova.....K 1680 » 99600 Radijska žepna ura ponoči sveteča......K 16'20 » 99865 kovinasta verižica K l-60 » 99645 Uhani amer. double zlato K 340 » 99022 Srebrni rožni venec K 9 50 Lastnn znamka „1K0" svetovnoznana. Svetovna razpošiljalnica Las,na prolokolirana tovarna ur v Svtcf. ÜSUTTÜER samo v LJUBLJANI št. t. Nobene podružnice. Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur. Nobene podružnice. ^Ј^ 8 vinarjev (za 1 dopis.; Vas stane glavni ce-ulk» se tloP°6* Шр ^ЦШ i|o na zahtevo ^Ij^JlMr brezplačno. дВШВћ» Prva tovarna ur •••• Jan Konrad ■■» Ci In kr. dvor. zal. Brüx 1554 (Češko.) Nikol ali jekl. nro na sidro K « 7'-. 8 - Vojno-epomin. nikln. ali |ekl ure K 11 12 -, arinadne radii ure iz niklja ali jekla K 12. Masiv, srebrne Roskopt remont, uro e sutr. K iv-, 20 - Budilko stenske ure v veliki izberi po nizUih conah. 3lotno pismeno j»m-stvo. - Posilia po povzetju Zam. dovolj.ali denarnaza). Dobri brivski in lasestr)2ni aparati JI a britev iz srebro-,ekla K 5-50. 4. 5 varnostni brivski a, arati, ponikl K 3. fr. zn .Perfekt1 s b rezili K 16; 20; dvorez. [И res rezila tucat Hi K 6. Zamena dovoliena ji Ji aU denar nazaj. Po- 1 || SiljaDopovzetjuali \ I predplačilu c, in kr. Jak. dvorni zalo2. JÄN KONRAD, izvoz- ^vJP rm tvrdka, Brüx ™ št. 17 1, Češko 112 s svoiimi I8ö cm doxfinn oriaSklnU Lorelejsklmi lasmi, ki sem ilb dobili po 14 mesečni rabi pornadc ki sem io iznašla sama. To ie edno sred-stvf proti izpadanju las, га niih rast m uegovanie, za Ojačitev las šča, Er mošk h кгерко oospeS rast rade, m ?e po kratki dob. dpie lasem in bradi naravni blesk in polnost, in lih varuie pred prezoodniim os. venjem dc najvišje starosti Po pošti se pošilja vsak r^an )o vsem sveiu s poštnim povzet eni tli dem r naprej iz tvornice Kamor ;e naslavljati vsa naročila sprejema znvatovama na doživele «p smr otroških dot. renina in hudska nezgodna ш lamskvena zavarovanja. Javen zavod Absolutna vnrnost. Nizke premije, Udeležba na divideni'nh pr» živi enskl znvarov že po prvem .etu. Stanje zavarovani Koncem 1914 K 173,4У0 838--lanje mu. lonoov koncem 1914 K 48,7i*2.C22,76 V letu 1914 se e izplačalo /.»-varovii ncein na dividendali cisiesja dobička . . K 432.232-C( l'Cor ifP '.rnva skienili žlvUcrsko zRvprcvanlr veljavno hkrati za voinc za varovan le. ra ■ Sf v lastno ^ orisi olrnt do rori imenovane portruinier, ProspoHti zastoni in poštnine prosto. t . Sposobni zas opnilc se sprej > '"—j I B mejo po najplodnejšim pogoji, p__ 8 i Morije Tereziie cesta 12. i " Ra G&renjskem se dobi v »Pivi Gorei^Flu razposlani« Ivo)! SsviM, Kreni UftnjsLo, p i celem svetu znana »C cicnjsbo R n«, \sakenu kmetovalcu ?elo p i ljubi jena l\dor se ni i oskusil te nepieluisljjve »C orenjßt« l ose«, za k lero se .mnifi, (gerwitiiai naj pi?e t;il oj jio nio! — lolposti in ceric „Gorenjske kote' so: Novo t KvicmatiSRa za podgane ii5 E0, za miši K400, ('■'; love brez nadzorstva do 40 ži- vali v eni noči. ne ztipuste ni-' kake sledi in se same zopet iiomuvijo 1'ast za Ш rke „Rapid" vjame nati-soče ščurlto» v eni noči, po tt 5-70. Pastгаmuh« »Kova« lu>mad li. 2-SO Povsod najboljši uspehi Mnogo ?.s\T \ alnic 1'ošiIib ^e po povzetiu nI i proti predplačilu. Poštnine K) v.izvoz. tvrd. Tintntr, Lnnaj Ш, Neulfnfjg 28-L. z močnimi :eseniml podplati ln opremo ic.l:ravlcga uunja prav lopo in praktično, ^г"" ч ? 'S Sä.21 K 6-86 ---A a S :8 30 „ e-65 /\