#» » n. aiacaaa t nalovim
^t/AVNU IOtiLoiVu V LJUBLJAU
$**(* i. 1934
Cena 1 Din
Značilna poteza stwe*tskeQ» značaja (e- udcužcvanfe. Slovenci ii Unafo si/ofe dcuHvo
in si/op lastno $tasilo
Letna naročnina znaša Din 40'—. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Šelenbur^ova ulica §t. 3/1. Račun pri Poštni hranilnici št. 16.160. Rokopisov ne vračamo! Telefon št. 21-09.
V	iiuoiiani, dne 10. februaria 1934.
Ste«. 6 — Leto lil.
IZHAJA VSAKO SOBOTO
Divideetimpera Rallian balkanskilll
Geslo bivše Avstrije in rajnkega Habs- U H ■	d	■	■	■	■	W	I
Geslo bivše Avstrije in rajnkega Habsburga še vedno ni mrtvo. Propadli so sicer nosilci tega gesla, ostali so pa učenci, ki smatrajo, da se da to geslo uporabljati tudi danes, seveda prikrojeno spremenjenim časom in razmeram v lastni nacionalni državi. Teh učencev ni treba in se ne sPlača navajati imenoma. Predvsem jih je toliko, velikih in malih, da bi bilo škoda Polniti z njimi stolpce našega lista, poleg tega jih pa itak poznamo. Ali se jih pa tudi čuvamo?
Vzgledi mičejo. Danes strašijo vzgledi duceja, Fiihrerja, Pilsudskega, sto in sto
se dviga, vsaka drži prapor jugoslo-v«nskega nacionalizma, na vsakem teh Praporov stoji zapisano: »Za menoj, samo Jaz 9em zveličaven, samo jaz vodim v borbo proti korupciji, samo pod menoj bo vzcvetela srečna bodočnost narodu in državi.«
Da se tudi naša država ne bo mogla izogniti valovom ekstremnega in agresivnega nacionalizma, ki buta z vseh strani ob naše meje in nam zatira z brutalnimi srednjeveškimi metodami naš narod izven meja naše države, o tem ni nobenega dvoma. To vedo vsi, zlasti pa oni prekupčevalci državnih in narodnih interesov, ki vidijo vedno in povsod le sebe, svoje blagajne in svoje položaje. Ker pa vedo, da bi jih val resničnega nacionalizma odnesel kot gnoj iz Avgijevega hleva, so postali tudi nacionalisti in sicer najbolj kričavi. Če se niso pridružili sami^ ker so morda le nekoliko sramežljivi in se boje, da bi jim nihče ne zaupal radi njihove prošlosti ali pa jim tega »ne dovoljujejo« njihovi položaji, si pač poiščejo svoje lutke, ki jih potem vlečejo, da plešejo tako, kot hočejo oni. Kandidatov za lutke ne zmanjka, saj se najdejo fondi, iz katerih se d£ takim lutkam posladiti njih posel. Divide et impera! Razbij grozeči val nacionalizma, razpelji grozeči veletok v majhne rečice in potočke, pa si rešen. In če si lahko privoščiš naslado in zabavo, da se lahko javno in od vseh občudovan okoplješ v kakem takem potočku, prideš iz te kopeli kot ptič Feniks — edini pravi nacionalist z izključno pravico, da presojaš, kdo je in kdo ni Jugoslovan.
Ravnotako ni dvoma, da je borba proti korupciji življenska potreba za našo državo, ker jo bodo sicer uničili vsi oni zaje-dalci, ki se zajedajo v njene korenine. V tem oziru je istega mnenja 99°/o našega naroda, ki soglašajo tudi v tem, da bi bilo treba postaviti nekaj vzornih vislic in jih okrasiti z izbranimi poganjki korupcioni-stičnega močvirja. Toda korupcionisti niso bedaki oni si hočejo ohraniti in zasigurati vse one tajne kanale, po katerih izsesavajo kri naroda in države. Zato pa narod ne sme biti enoten, treba ga je razdvojiti. Zato kriče sami »Držite tatu«, zato iščejo in najdejo pomočnike, ki jim pomagajo vede ali nevede s tem, da razdvajajo enotno voljo teh 99% našega naroda in jo razkomadijo v drobce, ki sicer kriče, ki pa korupciji in korupcionistom niso več nevarni.
Še več! V obeh obravnavanih primerih se najde ali ustvari vedno tudi povod za spore med posameznimi strujami m drobci. Laskaj se enemu in zabavljaj cez drugega, hujskaj enega proti drugemu m kmalu boš imel užitek, da se bodo borci za skupno idejo tepli med seboj in obmetavali drug drugega z blatom. Ti sam pa ostaneš ob strani ter imaš poleg naslade še nimbus edinega čistega, res državotvornega in iskrenega nacionalista. Ta slika odgovarja današnjemu stanju, ki postaja vedno bolj zmedeno in nepregledno in kateremu se pojavlja vedno več ribičev, ki hočejo ribariti v kalnem. Kako dolgo še bo trajalo vse to? Propadla je Avstrija, ker ni mogla zgraditi solidne ^države na nesolidni in nemoralni bazi svojega hinavskega izigravanja naroda proti narodu in Podlega zatiranja nenemških in nemad-i&rskih narodnosti. Tudi sedanja igra teh baje jugoslovanskih mogotcev bo prej ali ®\ej doigrana, tudi ti mogotci bodo morali iti pot rajnke Avstrije, t. j. pot nečastnega
Z balkanskim sporazumom Se niso uresničene naše ielie
V	teh dneh je bil podpisan balkanski pakt, s katerim se obvezujejo štiri države balkanskega polotoka in sicer Jugoslavija,
Grčija, Turčija in Rumunija, da bodo gojile med sabo prijateljske odnošaje in da bodo vse spore, ki bi med njimi nastali, reševale mirnim potom pred razsodiščem.
Gotovo je to lep uspeh, ako pomislimo, kako je bil Balkan razvpit v toku svoje burne zgodovine ter se je celo še do nedavnega prerokovalo, da šine ravno tukaj spet iskra požara, v katerem utone Evropa v prahu in pepelu. Zaradi tega predstavlja mogoče tudi ta uspeh za diplomacijo evropskega jugovzhoda gotove lavo-rike, toda naš narod ima večje ambicije, ker leže pred njim lepše in svetlejše vizije. Ostvarili smo sicer svoje jugoslovansko edinstvo, toda drugi del programa, carstvo Dušanovo, Jugoslavija^ ki sega od Bizanca do Ogleja, še vedno čaka svojega vstajenja. Ta načrt se pa da edino ostvari-ti, če vsa plemena velikega jugoslovanskega naroda, torej ne le nas, temveč tudi naše brate Bolgare preveje ista misel, da smo vsi veje enega in istega jugoslovanskega drevesa, sinovi istega orla, ki mu je zgodovina porezala peroti, da ni mogel poleteti k solncu, da pa še vedno ni zamujeno vse in lahko ustvarimo sedaj, kar so nam stoletja branile tuje sile, ako si podamo roke in korakamo kot brat z bratom.	.	^... ...
S takimi mislimi smo od začetka spremljali balkanski pakt, ki pa zaenkrat žal še ni ustvaril naših želja. Bolgarija je ostala izven njega, zato je tudi ta pakt za nas polovičarsko delo. Priznati moramo, da je bilo v Beogradu mnogo volje in prizadevanja, toda strup nesrečne zgodovine je še vedno dovolj močan, da se Bolgarija še ni mogla odločiti za edino pravo in rešilno pot. Strup zgodovine pravim, ker med nami in vzhodnim bratskim narodom ni onih rasnih razlik, vprašanj prestiža ali hegemonije, ki leže na dnu velikih konfliktov.
Spor je bil umetno ustvarjen in je kot tak le dediščina težke zgodovine. Ako izpustimo srednjeveške slovanske države na Balkanu, ki so se klale med seboj iz dinastičnih interesov, vidimo, da narod, ki živi med Črnim in Jadranskim morjem, živi od pamtiveka po istih običajih, deležen je iste sreče in nesreče in prevejajo ga ista čuvstva in težnje. V dolgih, krvavih uporih proti osvajajočemu Osmanu se je mešala srbska in bolgarska kri. Isti guslar je ubiral svojo otožno melodijo po obronkih Rila planine, kot v košati Šumadiji in na Velebitu. Bolgarska dobrovoljska divizija se je borila pod obzidjem Beograda ob drugem ustanku in srbski topovi so rušili sto let kasneje zidovje neosvojivega Odrina.
Toda narodi žive kot poedinci, tudi oni imajo svoje iluzije in svoje privide, ki znajo postati še posebno nevarni, če jih prinesejo na svet že s seboj ob rojstvu.
Tak nesrečen privid je bil za Bolgarijo san-štefanski mir, s katerim je hotela narediti nad Turčijo zmagovita Rusija pred 55 leti iz Bolgarije pravo velesilo, ki bi bila nositeljica njenega vpliva na Balkanu.
Ta Bolgarija je bila nerealna tvorba, ona ni bila ustvarjena v bolgarskem, temveč v ruskem interesu in je posegala daleč preko svojih pravih meja globoko v naše narodno ozemlje. Toda ta zli, le nekaj tednov trajajoči intermezo je zadostoval, da je ustvaril v bolgarskem narodu psihozo, ki se mu je vsekala globoko v dušo in ki se je ni mogel prav za prav nikdar otresti.
In kakor človek v težkem snu je tavala Bolgarija, ki ji je usoda poleg tega kasneje postavila na krmilo še nemškega agenta
narodom
Ferdinanda, pod pritiskom te psihoze na Golgoto svojega trpljenja, svoje bede in svoje tragedije, ki je recipročno vlekla za seboj tudi tragedijo srbskega dela našega naroda.
Čeprav se danes po tolikih^ letih in tolikih zlih izkušnjah Bolgarija še vedno ni čisto iztreznila od sanštefanske fate mor-gane, vendar le lahko z veseljem zabeležimo ugotovitev, da tam ta nesrečni privid bledi. Vedno bolj se v Bolgariji uveljavljata zavest in prepričanje, da žive na bogatih ravnicah, ob šumah in bistrih rekah severnega Balkana sinovi istega naroda, ki iščejo lahko svojo moč edino le v lastni slogi. Vsaka druga politika je fikcija in utopija. Predvsem je pa medla misel, da bi Italija Mussolinija znala ali hotela čuvati nad veličino kakršnegakoli dela jugoslovanskega naroda. Mussolini pravi, da je učenec Rima. Rim je pa bil tudi učitelj onega Bizanca, ki je že davno pred stoletji vodil na ozemlju naših pradedov ravno isto politiko, ki jo skuša danes izvajati fašistični Rim. Če ne bi bilo Rima in Bizanca in njihovega pohlepa, bi jugoslovanski narod ne preživljal tako jadne zgodovine. Mlado bolgarsko pokolenje, ki dora-šča sedaj v Bolgariji in ki ne pozna onih strasti, katere so semkaj zasejali tuji interesi, katere skuša sedaj na novo tod podpihovati fašistična Italija, že sprevideva, da zapadni sosedje Balkana smatrajo naš nacionalni teritorij, jugoslovanski in bolgarski le kot predmet gospodarske in politične eksploatacije in prodiranja. Na obeh straneh nastaja spoznanje, da imajo balkanski narodi danes res samostojnost, vsak pa čuti na lastni koži, da je samostojnost le prednost velikih narodov, za male narode je pa le fraza, s katero se jih tolaži. Recimo, da bi tudi Bolgarom v kaki novi evropski konflagraciji in bratomorni vojni uspelo odtrgati nam del našega narodnega ozemlja, kaj bi s tem pridobili? Nekaj kvadratnih kilometrov, ostala bi pa še vedno ona vazalna Bolgarija, s katero bi se Evropa še naprej igrala kot z žogo, a v svetu ne bi predstavljali ničesar. Sporazumno in složno z Jugoslavijo bi pa tvorili silo, v senci katere bi zatemnela marsikatera velesila Evrope. Njena udarna moč, podprta z morjem bajonetov in tankov, bi vzbujala rešpekt pred vsemi, ki se jim danes še cede sline po tej lepi slovanski zemlji.
Ker moč narodov se ravna po njih
slogi in življenski sili. Slednje nam ne manjka, ker ona je kakor pri človeku-poedincu biološki produkt ter zaradi tega po naravnih zakonih pri mladih narodih večje kot pa pri starih. Zaradi tega se tudi lahko stari, degenerirani in izmozgani narodi napihujejo kolikor že hočejo, mi vemo, da se s frazami ne da izpremeniti krvi in verjetno tudi ne psihe naroda. Starca tudi če se še tako napihuje podere, lahko že lahek vetrič. Mlad narod je pa kakor mlad hrast v planini, po njem mora pasti, če ga hoče podreti, sekira in sicer ne enkrat, temveč tolikokrat, da ga poseka. Naša življenska sila se kaže v naši sposobnosti za življenje in našemu množenju, za kar ni treba drage propagande, zato pa tudi nam pripada bodočnost, če se enkrat sporazumemo, pozabimo, kar je bilo in gledamo le v bodočnost Šele tedaj bomo dobili ono, na kar imamo pravo v razvoju in življenju Evrope in sveta.
Iz vseh teh vzrokov nam balkanski pakt ne zadošča. Ni nam pa dovolj tudi še zato ne, ker je spet samo le defenzivno sredstvo. Nam je pa že dovolj defenzive in hočemo že enkrat ofenzive, ker le v tej je življenje. Hočemo, da se tudi nas Slovane začne že enkrat upoštevati v Evropi in da se ne tresemo več neprestano pred nemško in italijansko nevarnostjo. Klica »nach Osten« in »a Dalmazia« bosta prenehala šele tedaj, ko se nas bo zapad zbal in ta ura bo udarila le, če se bo na vsem evropskem jugovzhodu zavedal z nedolji-vim instinktom vsak slovanski delavec, kmet in inteligent, da je le v nas samih in naši slogi rešitev. V tem smislu obstoja za nas le ena rešitev, le ena orientacija.
Trdno smo prepričani, da so tudi v Bolgariji že zadeli na to edino pravo pot življenja. Njen mladi vladar nam nudi jamstva, da so se v tej smeri založile vse sile. San-štefanska mentaliteta izginja sicer po-lagoma, toda gotovo. Vedno širši sloji naroda uvidevajo, da je prijateljstvo z Italijo fikcija in neiskreno in da bi fašistični Rim ob prvi priliki brez oklevanja žrtvoval bolgarske nacionalne interese, če bi iz tega pričakoval za sebe najmanjše koristi. Tudi čutijo v Sofiji utrip mladine, ki narašča in ki misli drugače, kot mislijo duhovni zastopniki 19. stoletja. Zato smo prepričani, da mora slednjič le vstati naša skupna misel, ker jo žene sila narave, katera je kot vsaka sila narave nezlomljiva in nesmrtna.
Politieus.
Pospeševanje kmetijstva med narodom
pozabljenja. Naša naloga je le ta, da pospešimo tak zaključek njihove karijere in da osvobodimo čimprej sebe, narod in državo njihovega pogubonosnega vpliva.
0 tem se je že vsa leta po vojni in sedaj zopet v zadnjih tednih veliko pisalo. Polemika je morda vendar doprinesla kaj za izboljšanje te službe. Iz nje pa smo opazili tudi kako pogrešeno mnenje.
Jasno je, da namen in pomen kmetijske pospeševalne službe izključuje, da bi sreski kmetijski referent moral biti birokrat in tintopivec, nego se mu mora omp-gočiti, da bo morda še nekak apostol in misijonar, predvsem pa da bo gospodarski organizator in gospodarski nasveto-valec kmetovalca, tako kot je drugje. Pisarniško delo bi mogle po njegovih navodilih opravljati drage, cenejše moči. On ni potreben pisarni. Potreben je gospodarstvu naroda.
Čas silno hiti in napredek kmetijstva drugih narodov tudi. Mi okorno capljamo. Svojega misijonarstva, posebno pa nasve-tovalnega dela sreski kmetijski referent, ki ga vidimo kdaj pa kdaj cokljati po cestah in stezah — danes sploh ne more zadovoljivo vršiti. Kako naj bo njegovo delo uspešno, kolikor ga na terenu sploh more vršiti, ko vrhu vsega skoraj k vsaki stvari
prihaja že od poti utrujen in mora za pot porabiti največ časa. Dokler ne bo sedel vsaj na motornem kolesu, toliko časa njegovo delo ne more dajati uspeha. Misel o motornih kolesih je zahteva in potreba današnjega, hitro bežečega časa, pa najsi bi si jo kdo utegnil slikati za fantastično. To je silno važno vprašanje, ki naj ne služi osebni komodnosti ali noblesi, ampak sposobnosti za delo. Pri njem pa se resno ne pomudi nihče.
Zakon zahteva, da pridi kmetijski referent vsak mesec vsaj po enkrat v vsako občino. Narava te službe pa tudi sama po sebi hoče, da bodi ekonom vsak čas po celem svojem rajonu, zdaj v kmetovalčevi hiši pri njegovem knjigovodstvu, gospodarskih načrtih in računih, zdaj v hlevu pri živini, zdaj na polju in travniku. A kako naj vsak mesec samo pokuka v vsako občino, če jih ima po 30 do 40 ali še več. Pa še ta silna razsežnost rajonov! Kako se jim more nalagati dolžnosti, za katere se pri današnji slabi gibljivosti sreskega ekonoma vnaprej mora vedeti, da jim ne bo mogel zadostiti, ker mu manfka fizičnih
in gmotnih možnosti, in ko je število ekonomov sploh premajhno! Ako bi ti organi bili »motorizirani«, bi z eminentno manjšimi fizičnimi in gmotnimi napori racionalno dosegali zadovoljivejše uspehe, ker bi silno pridobili na času, katerega jim danes najbolj primanjkuje in kar je največja ovira njihovemu delu. Skrb za produktivnost kmetijskega dela je v agrarni državi, kot podlagi vsemu narodnemu gospodarstvu domovine, najmanj tako važna, kot skrb za brambno silo. Za to dvoje mora biti toliko sredstev kakor jih zahtevajo okoliščine. Neosnovana štednja pri izdatkih za to dvoje ni na mestu, ako naj bo narodu zagotovljen mir in naj bo narod čuvan pred gospodarskim nazadovanjem, če se že ne zahteva gospodarskega uspe-vanja in napredovanja.
Drugo, kar želimo k polemiki o kmetijski pospeševalni službi omeniti, je dejstvo, da danes že celo ne gre polagati skoraj vso važnost ožjemu, tehničnemu izobraževanju, nekakem vzgajanju kmetovalca kot »kvalificiranega delavca«, nego je nad vse potrebno gospodarsko usposabljanje našega pridelovalca potom času odgovarjajoče informacije, organizacije, obratoslov-nega pouka in nasvetovanja, vzgajanje za dobro vodstvo obrata, torej za pravega gospodarskega človeka in sposobnega državljana ter davkoplačevalca. V zvezi s tem je potrebna propaganda za primerno skupinsko proizvodnjo s stremljenjem k standardu ter racionalno vnovčevanje po standardnem vzoru pridelovanega blaga. Najbolj vendar šepa konkurenčna sposobnost našega kmetijskega blaga.
Celo med sreskimi kmetijskimi referenti je opažati mnenje, da standardizacija pri nas ni nujna in da je bolj potrebna pospeševalna služba za vnovčevanje na notranjem, domačem trgu.
Noben naš kmetijski pridelek ne pohaja na trg kot pravo standardno blago, dasi na svetovnem trgu vladata samo standard in znamka. Naše blago ni sposobno za uspešen boj v rafinirani konkurenčni borbi. Dobrih cen ne more dosegati in gre sploh težko v denar, izvoz zato po nepotrebnem še posebej zastaja. Kakor tudi Je potrebno delo za povečanje kon-suma mnogih naših kmetijskih pridelkov v državi, vendar nihče ne sme misliti, da bi mi bili tudi ob izboljšanju kupne moči porabnikov — zmožni, ali da bi kaj kmalu mogli postati zmožni v državi potrošiti vse odviške naše proizvodnje.
Izvoz nam je nujno potreben in trgati se moramo za zunanji trg. Naš izvoz moramo nujno povečati. To pa prav nikakor ni misliti, da bi mogli doseči z nestandardiziranim blagom. Pri morebitni uvedbi celo državnega načrtnega narodnega gospodarstva bo potreba izvoza lahko postala manjša in tudi izvoznih previškov bi bilo manj, odpravljena pa potreba izvoza že po naravi stvari ne bo nikoli, pa naj se narodi pehajo za avtarkijami kolikor hočejo. (Te niso nekaj tako absolutnega kakor bi človek v naglici mislil.) Čeprav se zde av-tarkijska stremljenja marsikje trenutno v danih razmerah opravičena in potrebna, ona ne bodo odrešila človeštva. Mi v njih ne vidimo predvsem gospodarske note, nego le bolj politično. Pripomoči pa utegnejo k hitrejši ureditvi svetovnega gospodarstva, ker je pričakovati, da bodo pokazala pot svetovnemu gospodarskemu sporazumu in bodo privedla do spoznanja, da svetovno gospodarsko delitev dela v teme-
NASTANEK IN RAZVOJ MALE ANTANTE
(Nadaljevanje.)
'Prvi poizkusi organizirati skupno delo treh narodov, ki dane9 sestavljajo Malo antanto, eo se pojavili zadnjih devetdeset let, prejšnjega stoletja.
Enaka usoda Slovakov in Rumunov pod bivio Avsto-ogrsko monarhijo je prirodno prisililo tudi' skupen nastop v madžarskem parlamentu. Po ustanovljenju dvovlade ie bilo tudi v Madžarski eno najvažnejših vprašanj ureditev enakopravnosti narodov, ki se nahajajo v njeni državi. Tako so narodni poslanci napravili zakonski načrt, po katerem bi vse narodne manjšine, ki prebivajo v državi, bile enakopravne Madžarom. Ta načrt je v madžarskem parlamentu propadel, ven-daT pa tudi Madžari niso dosegli tisto, kar so sami želeli. Dasiravno so Madžari odklonili načrt, je pa vendar vzklil med narodne poslance cilj, za katerega se bodo borili skupno, da dosežejo za svoje nacije boiljšo bodočnost.
Tako se je vršil leta 1869 zbor Svetozara Miletiča v Velikem Bečkereku, ki je jasno povedal, da je potreben skupen front narodnih poslancev nemadžarov.
Uspeh se je kmalu pokazal. Tako slovanski kakor rumunski narodni poslanci so delali javno ali tajno za dosego svojih ciljev. Tako se je Seta 1895 vršil kongres nemadža-rov, ki so ga tudi oblasti dovolile.
Ta zbor treh narodov so sprejele vse evropske države z velikim zanimanjem. Na ta na^in so bili storjeni prvi koraki in nedolgo po tem dogodku je organizacija slovanskih študentov v Parizu ob tisočletnici madžarskega kraljestva javno demonstrirala.
lju vendar diktira mati narava. Ravno-tako ne smemo pozabiti, da je plačilna bilanca in da še bo v gospodarstvu vsakega naroda odločilna stvar.
Povečanje domačega trga, celo pa povečanje potrošnje naših domačih kmetijskih dobrin bomo ob zboljšujoči kupni moči mogli s pridom zasledovati šele tedaj, ko bo naše, po naravi v našo proizvodnjo spadajoče kakovostno standardno blago vsaj na taki stopnji, da bo moglo z našega trga uspešno izrivati razno tuje agrarno standardno blago. To izrivanje ni odvisno od carin, uredb ali gorečih želja. Odvisno je od ustvarjalnega dela ljudi, od tistih namreč, ki naj v svojo korist tuje blago iztisnejo s trga in od volje tistih, ki naj bi se odrekli kupovanju tujega kakovostnega blaga in zaupali v našega. Ali končno ni razumljivo, da se pri nas proda razmeroma zelo veliko, res po najmodernejših izkustvih in metodah pripravljenega kalifornijskega suhega sadja, kilogram po 40 do 44 dinarjev? Mi takega blaga sploh ne postavljamo na trg, čeprav imamo sadja dovolj. Ali je čudno, če gredo naši domači, primitivno pripravljeni krhlji v denar kvečjem po 4 do 6 Din kilogram, dasi je oboje iz istega sadu? Zvišajte carine kolikor hočete, tisti, ki si morejo privoščiti, bodo uživali kalifornijsko sušeno sadje kljub temu vse dotlej, dokler ne bo naše ravno tako pripravljeno, okusno in ceneje nudeno, torej dokler ne bo tujemu moglo konkurirati. Takih primerov je še dovolj.	.	v„.
Tisti konsument, ki si lahko privošči in ki bi pridelovalcu mogel dati dobrega zaslužka — se nikoli ni in se nikoli ne bo ravnal po pridelovalcu, nego se mu mora pridelovalec ukloniti, kajti pridelovalec je tisti, ki ponuja, dočim potrošač za svoj denar kupuje kar sam hoče. V količkaj normalnih razmerah kroženja dobrin
—	to ne bo nikoli drugače. To bi morali vedeti vsi, ki še danes mislijo drugače.
Ako naj tedaj bo delo naših sreskih kmetijskih referentov uspesno, morajo biti osvobojeni »kanclije«, dati se jim mora večjo gibljivost, podpreti je njih fizično delazmožnost, povečati njih število, pa jim tudi dati možnosti in prilike za nadaljnje izobraževanje, za njihovo delo pa dati jim času odgovarjajočih smernic (odnosno si jih lahko postavijo samo po svojih udru-ženjih ali sestankih), da ne bodo med njimi celo osnovna mnenja o najnujnejših nujnostih njihovega dela — različna. Brez potrebne osnovne enotnosti ne bo uspehov.
Kakor je služba sreskega kmetijskega referenta lepa, vzvišena in potrebna, taka služba namreč, ki bi bila res organizirana tako, da bi mogla roditi uspehe, ravno-tako je preredka. Je že prav, da je na vsakem srezu vsaj po en agronom, a to število je veliko premajhno. Kmetijska na-svetovalna in organizatorna služba jih zahteva veliko, veliko več. Ko bi v vsaki fari bil vsaj po eden in bi poleg vsega drugega tudi upravljal vzorno posestvo, tedaj bi se ta služba šele približala svojemu namenu in pomenu, tedaj bi mogla res postajati uspešna za gospodarsko^ življenje s takim poudarkom kot je uspešna cerkvena služba za versko življenje.
Tako seveda še dolgo ne bo. V agrarni državi je premalo spoznavana potreba prave Kmetijsko gospodarske pospeševalne službe med narodom, osebja je premalo. Žalostno je, da še to malo kmetijskih strokovnjakov, kar jih imamo, ne najde zapo-
S proslavo tisočletnice madžarskega kraljestva je bilo treba vsej evropski javnosti pokazati, kakšna je Madžarska država in kakšno blagostanje vlada v njej. Poleg tega bi morali dokazati, da so vse nacije, ki prebivajo v okrilju madžarske države, nedeljena cdlota.
Ob tej priliki pa so se sestali meseca aprila 1896 v Pešti vsi predstavniki Slovakov, Rumunov in Srbov, ki so podpisali izjavo, da njihove nacije predstavljajo samo del prebivalstva madžarske države, in da ne bodo prirejali nikakih proslav, s katerimi bi se Madžari samo laskali pred evropsko javnostjo. Protestirali so tudi, da se po nepotrebnem razsipava z narodnim denarjem pri pripravah za te proslave.
Ta akt solidarnosti je žel velik uspeh v njihovih domovinah. V Beogradu, Bukarešti in Pragi je šolska omladina javno manifestirala. Te manifestacije so bile komentar vsega tedanjega tiska.
Da bi Madžari zmanjšali značaj teh protestov, so poizkušali pokret nacionalnega zbližanja nemadžarskih manjšin, kakor tudi borbo proti madžarskemu šovinizmu kompromitirati v očeh Evrope posebno pa Francije.
Ker so hoteli Madžari na vsak način prikazati svoja dela napram njihovim manjšinam v najlepši luči, so se zbrali leta 1896 Srbi, Čehoslovaki in Rumuni v Parizu, na katerem so določili, da se bo vršil dne 11. julija velik politični miting.
Miting se je vršil dogovorjenega dne v dvorani v Wagramu pod predsedstvom bivšega ministra zunanjih zadev Emila Fluransa. Francoski tisk je prinesel o sestanku zelo laskava poročila ter iskreno simpatiziral z borbo treh združenih nacij za enakopravnost. Tako je francosko javno mnenje z veseljem sprejelo izjave govornikov, ki so prikazali po-
slitve. Absolvente kmetijskih učilišč raznih stopenj smo srečavali in še srečujemo po raznih poklicih izven stroke: pri orož-ništvu, pri finančni kontroli, po trgovinah, med trgovskimi potniki in agenti itd. in med brezposelnimi.
Nočemo očitati, da se pri nas za kmetijsko pospeševalno službo nič ne stori. Če bi trdili to, bi delali krivico. Toda stori se za njo premalo. Na vse skupaj se gleda preveč birokratsko in premalo narodnogospodarsko. Ta greh izvira odtod, ker
nimamo prave agrarne politične osnove, ne smeri, ne cilja.
Menimo, da morajo udruženja kmetijskih strokovnjakov (žalibog razdeljena na inženjerska in neinženjerska) in nič manj udruženja kmetovalcev (strokovna, poklicna in politična) zastaviti vse sile, da 6e kmetijska pospeševalna služba med narodom uredi tako kakor je treba. Poleg pre-skrbovanja služb (kot eksistenc) mora iti glavni namen za uspešnostjo znanja in dela.
Glavna skupščina Savczne strelske družine na Jesenicah se je vršila 22. januarja 1934 v dvorani kolodvorske 'restavracije. Udeležilo se je je 54 članov. Predsednik br. Cop Miha je otvoril skupščino, pozdravil navzoče ter lepo orisal delo družine. Tajnik br. Stegu je poročal, da ima družina 98 članov. Prejetih dopisov je bilo 16, oddanih pa 37. Strelske vaje so se vršile skoraj redno_ vsako soboto in nedeljo na strelišču, s sobnim streljanjem pa se je pričelo 9. novembra. Blagajnik br. Pelkuš je poročal, da je imela družina 4912 Din dohodkov ter 4716 Din izdatkov. Dolg, ki je ob pričetku leta znašal 5783 Din, se j*e pa med letom znižal na 2993 Din. — Br. Kerstein Franc je kot strelski mojster v svojem obširnem poročilu omenjal, da je znašala skupna udeležba pri vajah 582 strelca, povprečno 20 na vajo. Gospodar br. Jelinčič ie med drugim omenil, da je bilo med letom posTreljenih"' 4500 bojnih in 830 sobnih met-l-ov — v novo upravo so bili izvoljeni sledeči: predsednik Cop Miha, podpredsednik dr. Obersnel Maks, tajnik Stegu Milan, blagajnik Dagarin Peter, strelski mojster Kerstein Franc, gospodar Slavujevič Djoka odborniki Ogrin Rudolf, Humer Lovro, Klabus Avgust Oražen Anton. Nardzorm odbor: Cer-mak Franc, Bajič Stanislav, Vinter Joža m dr. Novak Janko.
Strelska družina v St. Vidu nad Ljubljano je v novem letu postala agilnejša. Zanimanje občinstva za njo se je povečalo, tudi predpriprave za letošnjo otvoritev strelišča so že v teku. Zimsko sobno streljanje se vrši redno v narodni šoli vsako soboto in nedeljo. V nedeljo zvečer dne 11. t. m. pa priredi strelska družina svojo prvo pustno prireditev z igro v dvorani g. Kratkyja na sokolskem odru. V splošnem se opaža, da se je v Št. Vidu strelska družina premaknila z mrtve točke. Želimo ii obilo uspeha.
Streljačka družina Trboje-Smlednik pridno vežba in pridobiva članstvo. S sobnim streljanjem, ki ga prireja po svojem delokrogu vsako nedeljo, je zanesla res^ pravo veselje in smisel te važne korporacije.
V	tem listu smo že poročali, da je imela družina sobno streljanje v Sv. Valburgi. —
V	nedeljo, dne 28. januarja 1934. pa je priredila sobno streljanje v Smledniku, kjer se je zopet izkazal naš vrli strelec brat Mahme-dinovič Pašan. žandarmerijski narednik, kot prvi strelec in je za to svojo spretnost prejel zopet lepo darilo. Na svečnico je pa družina ipriredila sobno streljanje v Mavčičah. Na tem streljanju se je pa izkazal brat Cuješ Jakob, komandir stanice Smlednik, ki je od sto dosegljivih točk postal prvi strelec v družini z 96 točkami. Drugi boljši strelci v družini so Burgar Jožef iz Podreče in Matija Burgar iz Podreče ter Dolinar Franc iz Moš. Družina priredi v nedeljo dne 11. februarja t. 1. veliko sobno streljanje na dobitke in za prvenstvo v Trbojah pri bratu predsedniku Komurka Rudolfu. Streljanje se prične ob 9. uri dopoldne in bo trajalo do 14. ure položaj manjšin v takšnem podožaju kot je bil v resnici. Inozemski takratni madžarski agenti pa so dolgo občutili svojo blamažo.
Ko je s svetovno vojno za vedno zatisnila oči Avstro-ogrska monarhija, so se nekatere države povečale s tistimi manjšinami, ki jih je tlačila. Jasno je, da se ostali del ruševin habsburške trdnjave ne more uživeti v to stanje in še vedno sanja, ceš da se kralj Karol ni odpovedal prestolu. Povratek na prestol je še samo vprašanje časa. Tako Madžari še vedno fantazirajo o edinstvu krone Sv. Štefana.
To politično mnenje vseh madžarskih politikov so oprijele posamezne skupine, iz katerih je vzrastla zahteva po reviziji. Ti pojavi so bili eden glavnih vzrokov, da se je ustvarila Mala antanta. Vse tri države antante so vezane na skupne interese, sorodno usodo in prošlost ter imajo ista načela pri ustvarjanju svoje notranje politike.
Zavedajoč se opasnosti, ki ji preti od strani raznih evropskih držav, so pričele Rumuni ja, Češkoslovaška in Jugoslavija sklepati med seboj sporazume, iz katerih izvira Mala antanta. Mala antanta je odločno zahtevala spoštovanje pogodb, ki so bile sklenjene za ohranitev miru.
Rumunski politik Take Jonescu je bil eden prvih tvorcev teh predlogov. Po njegovem načrtu naj bi se ta savez razširil od Baltiškega do Egejskega morja, predstavljajoč branik pred Nemci in Madžari. V ta savez naj bi vstopili Cehi, Poljaki, Rumuni in Grki, ki bi tvorili trdnjavo za ohranitev evropskega miru.
Med zunanjmi ministri bi bil stalen kontakt ter bi nastopali enotno v Društvu narodov. Vsaka država bi izmenoma imenovala
poldne. Nato je priznanje prvenstva najboljšemu strelcu in razdelitev nagrad še dvema najboljšima strelcema. Po tem se predvaja igrokaz »Mutasti muzikant« nato pa prosta zabava in maskerada združena s plesom. Tem potom vabimo vse ljubitelje Streljačkega programa, da se v velikem številu udeleže te prireditve. V nedeljo pa ima družina se v načrtu, da priredi sobno streljanje še v Vogljah in Zapogah.
V polni zavesti, da smo na pravem pohodu, pričakujemo od vseh somišljenikov ojx>re in podpiranja ter dne 11. februarja velike udeležbe. Vstopnine pri celokupni prireditvi ni.
Naš pokret
BLANCA
V nedeljo, dne 4. t. m. se je vršilo tu predavanje banovinskega starešine Omladine Narodne Odbrane br. Sancina Borisa o tenu: »Razdolževanje kmeta«. Tema predavanja ie privabila mnogo kmetov, saj jih je bilo gotovo preko 70. Predavanje se je vršilo v šoli na Blanci. Vsi poslušalci so z velikim zanimanjem sledili predavateljevim izvajanjem, saj je zvenelo iz njega poznavanje resničnih potreb in stanja našega kmeta ter zahteva P° pravičnejši ureditvi kmečkih dolgov, da se bo uvedba brez večjih ekonomskim pretres-ljajev naše vasi dala realizirati. S tem predavanjem je N. O. pridobila na Blanci tudi one, ki so z nekakim nezaupanjem spremljali pozitivno delo. Le tako naprej do končnega uspeha.	—oo—
VIDEM-KRŠKO
V nedeljo, dne 28. januarja se je vršilo na Vidmu predavanje br. Sancina Borisa, banovin, starešine Omladine N. 0. o temi: >Razdolžitev kmeta in vladni uredbi«. Predavanje je bilo zelo dobro obiskano, saj je bila šolska soba nabito polna. Predavanje je otvoril tuk. šolski upravitelj, ki je v gvojem govoru povdaril potrebo nacionalne ojmladin-ske organizacije in nalogo omladine za bodočnost. — Nato je predaval br. Sanein. Za svoja izvajanja je žel splošno odobravanje in vsi želimo še mnogo takih predavanj.
Popoldne se je vršila v Krškem konfe: renca delegatov Omladine N. 0. v zasavski in krški dolini. Sestanku je prisostvovalo poleg delegatov iz Blance, Raideč. Sevnice, Novega mesta in ban. odbora 0. N. 0. tudi oblastni starešina Oml. N. 0. iz Sombora. Ta konferenca je bila za razvoj pokreta zelo važna, kajti na nje so bili narejeni razni sklepi v svrho enotnega nastopa Oml. N. 0. v vsej državi.
Krajeni odbor NO Ljubljana—Št. Peter— Vodmat—Moste javlja vsem članom. — Ker se redni letni občni zbor ne bo mogel kmalu vršiti, zato sklicujemo po sklepu odborove seje od 24. januarja članski sestanek za petek 16. februarja ob 20. uri v gostilno Zupančič Leoj>olda, Ljubljana. Jegličeva cesta 15. —
Dnevni red: Dosedanje delovanje krajevnega odbora in reorganizacija Narodne Odbrane glasom novih pravil. — Udeležba za članstvo obvezna, prijatelji pokreta vabljeni!
Zdravo!
svojega zastopnika, vojna obveznost bi bila organizirana po skupnem načrtu.
Drugi načrt, načrt g. Beneša, predvideva grupacijo držav: Jugoslavija, Češkoslovaška in Rumunija. Takoj za tem so se sklenili do-govori mod poedinimi državami Male antanto
v obliki saveznih konvencij.
Pričetkom leta 1921 se je dogodil slučaj, ki je dal povod za manifestacijo treh držav in ki dokazujejo skupne interese vsej Evropi-Ta slučaj je bil poizkus bivšega cesarja Karla, da ponovno zasede Madžarski prestol. Države Male antante so, videč v tem opasnost za mir v Evropi, protestirale s pretnjo, da prekinejo diplomatske odnošaje z Madžarsko in izvršijo gospodarsko blokado, ako madžarske oblasti ne izženejo člana habsburške hiše. Zahvaljujoč se čvrsti slogi Jugoslavije, Češko; sllovaške in Rumunije je bil onemogočen tudi drugi poizkus Karla Habsburškega, da pride na madžarsko ozemlje. Vse tri države so protestirale diplomatskim potom ln so tudi i&* vršile delno mobilizacijo. Po izročitvi not® treh držav, v kateri se je zahtevalo, da se taki izpadi proti mirovnim pogodbam onemogočijo, so zavezniške sile zahtevale od madžarske vlade, da formalno odstavi Habsburgovce s prestola.
S svojo doslednostjo, s katero je Mala antanta izvedla svojo politiko miru, je dosegla leta 1921 s tem uspeh in ob enem dobila zasluženo priznanje na konferenci v Genov*, na kateri so Poljska, Češkoslovaška, Rom -nija in Jugoslavija bile predstavljene k veiike sil©.	•
Prve dni meseca julija 1922. leta ob pri liki poroke Nj. Vel. kralja Aleksandra, so_ sestali državniki Male Antante v B g » da bi se dogovorili za skupen nastop n Haaški konferenci, ki ie bila P
PO NAŠI ZEMLJI
Jesenice
, Ni še dolgo Od' tega, kar se je znan jese-Piški advokat izjavil napram dvema Omladin-cema, da se on ne peča z takimi stvarmi, kot so Narodna Odbrana, zlasti ne radi tega, ker jo ni slovensko ime. Mogoče se mu je ob '&m imenu oglasila njegova nekdanja puhla nacionalna vest? Zato bi ga v prvi vrsti profili. da nam kar potom »Pohoda« sporoči Pravo slovensko ime. Njemu bi pa seveda Priporočali, da se v prvi vrsti odvadi nemču-riti in to zlasti v vlaku, kot smo ga nedavno cUli. Obstoja namreč nevarnost, da bi se kak vozeči dijak pričel spakovati iz blažene nemščine. Postala bi mešanica nemško-slovenske-jezika in zopet bi morali otvoriti nov tečaj 28 nemščino.
Neki gospod pa Omladine sploh ne prizna, On meni, da so gospodje kot je on za •zvrševanje vseh del kar se tiče nacionalizma. Ali ta gospod naj pač ve, da bi na način njegovega delovanja lahko polovico našega mesta Pelo nemško. Lahko tudi rečemo, da bi po nie?ovih izjavah in našem mnenju bilo pri r-as malo kapitalistov in veliko beračev, ter Pialo treznih in veliko pijancev.
IZ DŽUNGLE NACIONALNIH JESENIC
Planinski ples v Sokolskem domu je zvabil lepo število veselih Jeseničanov v predpustno raianie in v prav lepem spominu bi ostala celotna prireditev, da se niso ti Nebodijihtreba« nacionalisti spodtaknili zo-Pet ob neki »malenkosti«.
Včasih smo našli na bonbonih, ki se ob jakih prilikah prodajajo, verze, ki so se prižgali srcu zaljubljene Micke in njenega Ja-Peza, sedaj so pa nekateri nadvse narodni 'p zaslužni Jeseničani ubrali drugo struno, je boli moderna, času primernejša in ljudem dopadljivejša. Pa tudi sirensko moč ima nien glas.
Polj miselnosti divjega kozla kakor pa zavednega Jugoslovana podoben je bil nam-'’eč tale verz na enem izmed na prireditvi 'fUpliemh bonbonov:
Ni mi mar za politiko, ne za naciio.
da imam le planinsko legitimacijo!
Posebnega komentarja k temu niti Jeseničanom. niti merodajnim ni treba. Taka je naša mladina!
Kranf
V	nedeljo, 10. februarja bo v Narodnem domu predvajan veliki češki zvočni film >Pasjeglavck, po istoimenskem zgodovinskem romanu nesmrtnega pisatelja Alojzija Jiraska.
To je že četrti čežki film. ki bo predvajan v Kranju in upamo, da doseže pravo zanimanje v krogih občinstva, kajti pri prejšnjih čeških filmih je bil obisk prav slab, Posebno še pri filmu »Vsesokolski zlet v Pragi«, ki bi zaslužil večjo pozornost.
Hrastnik
Malo odgovora »delavski politiki«
IN NJENIM DOPISNIKOM
V	zadnjem času postajajo hrastniški sodrugi izredno delavni posebno, kar se tiče dopisovanja v »Delavsko Politiko«. Pa ne da bi morda kdo mislil, da se pečajo v teh dopisih s kakimi socijalnimi vprašanji, ki tarejo našega rudarja, steklarja ali kemičnega delavca, ne, pečajo in zaletavajo se, ne
v	kapitalistične magnate ampak v N. 0. in N. S. Z. ter v razne »gospode«, kot jih oni uazivajo.
Vsi ti dopisi pa ne predstavljajo prav za Prav nič drugega, kot pretakanje krokodilovih solz nad1 izgubljanjem terena pod nogami. Marksistični generali vidijo v vsaki šte-
vilki naš poraz, kdor pa pozna prilike v Hrastniku ta ve, da za nacijonalne organizacije kot sta N. 0. in N. S. Z. ne more biti poraza, ker sta šele začeli nastopati in pridobivati pristaše na terenu, katerega so do-sedaj marksisti smatrali za izključno njihovo domeno. G. sodrugi želimo vam še več takih zmag kot so volitve v Delavsko zbornico, pa volitve delavskih zaupnikov v kemični tovarni itd., saj so to samo »Pirove« zmage, katere vam mi od srca privoščimo. Jasno pa je, da boste po vsaki taki zmagi še bolj jokali nad »neslogo« v delavskih vrstah. Zato ni čuda, da vidite povsod tudi bombe, revolverje, četnike in mrtvaške glave, saj pravi pregovor »strah ima velike oči«.
Pobaviti se hočemo malo obširneje z dopisom, ki je bil priobčen v 10. številki »Del. Politike«, z dne 3. februarja. Dopisnik tega članka je najbrže preživljal 40 danski post, ker drugače si ne moremo predstavljati, da bi rabil za odgovor na dopis v 52. številki »Pohoda« toliko časa. Da si bomo takoj na jasnem glede občinskih volitev, bi vam cenj. sodrugi povedali zaupno samo to, ko nam očitate nezavednost, da ste bili vi prvi, ki ste moledovali okrog ravnatelja g. D., ki je tudi Nemec, da bi ga najbrže postavili na kandidatno listo in, da bi se čisto sigurno obrnili tudi na g. ravnatelja Abela, ako vas ne bi drugi prehiteli. Sicer pa tudi zveza s klerikalci za tako »dosledne in zavedne socialiste« ni posebno častna. Stališče N. O. do vseh teh zvez pa je bilo mislimo dovolj jasno izraženo. Torej v tem pogledu primite lastno senco.
Gospod1 K - - os priznamo tudi, da je naše delavstvo zbralo res že ogromne fonde, od katerih je pa to delavstvo imelo bore malo koristi, tem več pa izgub in žalostnih dni. Danes pa niti eno niti drugo delavsto ne more več zbirati fondov, ker zaslužak oziroma miloščino, ki jo prejema za svoje delo, ne zadošča niti za pasje, kamoli za človeka dostojno preživljanje. Niso pa lačni danes pri vsej krizi in po vseh stavkah ter ob vseh zbranih fondih vsi sodrugi, ampak samo ogromna večina, dočim se marsikateremu so-drugu bolje godi kot ostalim. Najbrže ti srečni niso toliko izgubili v strokovnem gibanju (ker se ga niso udeleževali), ali pa so tudi stali ob strani. Kaj ne g. dopisnik, tudi na lastni koži do danes še ne občutite bede sodruga rudarja. Ali ne spadate potem tudi
vi	in še nekaj ljudi iz Vaše bližine med »gospode«?
Pregovor pravi, da pometaj najprej pred svojim pragom, potem pa šele pred tujim. Zato bi storil g. dopisnik veliko bolje, ako bi začel reševati brezposelnost v zvezi z dvojnimi zaslužkarji v lastnih vrstah v neposredni bližini konzumnega društva rudarjev kot pa, da se je zaletel v spodnji del Hrastnika. Poznamo rodbino, katere en član je ravnatelj, njegova hčerka seveda poročena je v službi, in tudi njen mož ni brezposeln. Vsi pa so navdušeni pristaši marksističnih idej. Torej pozna tudi socijalezem oz. marksizem dvojno mero? Najbrže g. K--os pa znaša tudi vaša plača vsaj toliko, 'kot one dve navdušenih nacijonalistov. Ako ste pripravljeni. jih bomo primerjali. Iz tega se vidi, da tudi marksizem nese, pa ne najbolj navdušenim ampak ... Zavedajte se tudi g. K - - os, da je predvsem vaš zaslužek odvisen od trpinov v tej dolini, ter da zna s časoma postati tudi manjši, dočim je moj zaslužek in sicer dvojni, odvisen od splošnih prilik in neprilik v celi državi.
Glede Ačkuna sledeče. Priznamo vam pravilnost pogodbe, sklenjene med konzumnim društvom rudarjev in med g. Ačkunom; Res je pa tudi, da je po končani učni dobi in pred volitvami, ko je bil gosp. Ačkun še kandidat na vaši listi, obljubil g. Malovrh
g. Ačkunu. da bo zadržal fanta toliko časa v službi, dokler mu oče ne najde druge zaposlitve. In sicer je bil pripravljen g. Ačkun, da dela sin brezplačno. Najbrže zato niste vedeli g. K - - os, g. Ačkun pa vam to lahko dokaže. Torej je bilo potem morda le krivo odpustitve glasovanje g. Ačkuna za nasprotno listo.
Mislim, da je zaenkrat dovolj. Ako nimate v bodoče bolj pametnega dela. potem lahko pišete še nadalje kilometrske članke, samo pazite, da ne dobite žuljev, jaz se zase ne bojim, ker moje roke so utrjene, ne bom vam pa več odgovarjal na slične izpade, ker se mi zdi škoda papirja in časa za take stvari, kot ste jih do sedaj iznašali v svojih dopisih.
J. K.
Koprivnik pri Kočevju
Svoječasno sem že posredoval radi ukinitve slovenskega razreda na naši šoli, ter se mi je zagotovilo, da se je to naredilo le radi praktičnosti oziroma boljega uspeha. Povdar-jam, da dvomim.
Pa končno, da tu za splošnost cele šole vse v redu; ni pa na mestu, kar povdarjam z mojim dvomom, ter poleg tega pripominjam, da so me na to opozorili zopet starši otrok, da v razredu, kjer poučuje gdč. Rosa Meditz, ne vodi ta praktičnost skupnega pouka k uspehu in sicer:
Mislimo, da Jugoslovanska nacionalna načela pri mladini pospešuje le šolska oblast potom šol, a na žalost sem dognal, da se ravno na naši šoli v razredu imenovane gospodične zamenjuje cirilica oziroma latinica z gotico (Kurentschrift), o čemer se je pisec delno tudi sam prepričal. Slučajno so se vršile pevske vaje kakor tudi seje Sokola v tem razredu, ter sem se res čudil, kadar smo se sešli, da nas je pozdravljala čez celo tablo napisana gotica, to še premalo, temveč je še neko stojalo za okladanje črk, katere so seveda tudi same za tolmačenje gotske pisave. Pripominjam, da nikdar ni bilo na tabli napisanega kaj v latinici ali cirilici, kljub temu, da se nahajajo v tem razredu otroci popolnoma slovenskih staršev. Torej kje je praktičnost. morda v tem, da dobi slovenski otrok takoj prvo leto šole osnovni nauk o pisavi, katero ne bo nikdar rabil v svojem življenju, namesto povsod rabljene latinice ali vsaj cirilice. Pa tudi za nemško deco sta ti dve pisavi dosti večjega pomena nego gotica.
Mnenja sem pa tudi, ako se hoče ostati ravno pri stari metodi, da se potem izločijo vsi slovenski otroci iz tega gotskega miljeja, ter naj se porazdele v ostale razrede. Mislim, da mi ne more nihče zanikati, ako trdim, da na otrokovo dušo za gotovo bolj vpliva tisto, o čemer se ž njim ne razpravlja, še bolj ga pa moti tisto vkladanje gotskih slovov v stojalce. Kar se lahko tolmači s kakim dopadajočim dražljaju pričakovanja, a na žalost je pa duša otroka le oguljufana; prvič ker ne razume, za kaj gre, drugič se pa navaja ta mlada bitja v ekstazo razoračanj, kar je naravnost proti vzgoji. Bodimo kratki, ter svetujemo, da se izločijo slovenski otroci iz tega razreda, ali pa. da se preneha s poučevanjem gotice nemških otrok ob navzočnosti slovenskih otrok.
: Rogaška Slatina
Sv. Peter na Medvedovem selu. V nedeljo je tukaj prvikrat nastopilo »Društvo kmetskih fantov in deklet« pod vodstvom agilnega domačega učiteljstva. Najprej so nam fantje zapeli par lepih pesmi, na to pa je sledila dobro uvežbana gledališka igra. Prostor je bil nabito poln kmetskega naroda. Navzoč je bil sreski načelnik dr. Maraž iz Šmarja. Tudi iz drugih krajev je prišlo lepo število inteli-
gence, saj je bil prekrasen zimski dan. Obr žalovati pa je, da nas iz okolice Rogaške Slatine ni prišlo več; in da se iz samega zdravilišča pismenim vabilom sploh nihče ni odzval. V tem našem kulturnem središču nekaj ni v redu. Je premalo zanimanja za podrobno prosvetno delo med narodom. Tem večjo hvalo zasluži učiteljstvo pri Sv. Petru na Medvedovem selu, ki je z velikim trudom izvež-balo pevce in igralce in nabavilo v teh hudih časih nov oder. Vsa čast gre tudi vrlim fantom in dekletom, ki so z vztrajnim sodelovanjem dosegli tako lep uspeh. Le tako naprej!
Velenje
RESOLUCIJA VELENJSKIH RUDARJEV
Za povečanje kalorične električne centrale pri drž. rudniku Velenje je že davno prispel ves potrebni materija! za montažo tretjega turbo-agregata na račun reparacij in je montaža sama že popolnoma osigurana na podlagi sklenjenega dogovora med kraljevsko bansko upravo Dravske banovine in ministrstvom za šume in rudnike. Prvi obrok plačila za montažo je že položen ter se ima z isto pričeti te dni.
Tudi za oddajo električnega toka iz Velenja mestni občini ljubljanski so med isto in kr. bansko upravo ugodno potekla, s čimer bi bilo zagotovljeno polno izkoriščanje povečane električne centrale in s tem v vezi obstoj in razvoj drž. rudnika v Velenju.
V	zadnjem momentu pa, ko je rešitev bede velenjskih rudarjev s tem aranžmajem bila tako rekoč že pred pragom, se je pričelo od izvestne strani s polno paro delovati proti izvedbi tega načrta, za kar se je angažiral celo univerzitetni profesor g. dr. Milan Vidmar z obširnim člankom o »Bodočnosti ljubljanske mest. elektrarne« v dnevniku »Jutro«.
Naša naloga ni, ovreči s strokovnega gledišča trditve imenovanega g. profesorja, dasi so iste tudi v očeh lajika neosnovane in nevzdržne, tudi ne, iskati vzrokov za tako pisanje tik pred ustvaritvijo predvidenih elektri-fikačnih načrtov, temveč se omejimo v vsej svoji težki bedi le na sledeče konstatacije:
Drž. železnice so za februar t. 1. znižale svoje dobave velenjskega premoga od 3500 na 1150 ton, Cinkarna d. d.. Celje, eden največjih odjemalcev, ki je odjemala svoječasno preko 3000 ton mesečno, celo na samo 900 ton. Ogrožajo nas torej ponovno že itak neznosne redukcije, tako glede staleža delavstva. kakor tudi glede skrčenja števila delovnih dni, in sicer v taki meri, da življenski obstoj rudarskih rodbin v Velenju ni samo v opasnosti, ampak je isti absolutno nemogoč.
Velenjsko delastvo se v železni disciplini, ker je zaposleno v državnem podjetju, do-sedaj ni zatekalo v svojem naravnost obupnem položaju v javnost, ampak je heroično prenašalo pezo bede, ker pa gre sedaj v najkrutejši resnici za življenje nad 400 na robu obupa se nahajajočih rudarskih rodbin, se usojamo z vsem poudarkom apelirati na celokupno pošteno nacijonalno in socijalno čutečo javnost in zlasti na vse merodajne činitelje v javnem življenju, da onemogočijo vse intrige proti dovršitvi električne centrale v Velenju in proti odobritvi dogovora glede oddaje električnega toka iz Velenja mestni občini ljubljanski.
Državni rudnik Velenje je dobil dragoceni materijal na račun reparacij za eno najmodernejših električnih central v Jugoslaviji naravnost podarjen od strani države in bi nastala nepopravljiva škoda, ako se vsi javni činitelji v Dravski banovini tega ne bi zavedali in onemogočili velikopotezni elektri-fikacijski načrt, ki je po zaslugi visoke kraljevske banske uprave tik pred uresničitvijo.
Velenje, 3. februarjal934.
Delavski zaupniki rudarjev dri. rudnika Velenje.
njem. Na tem sestanku so zastopniki treh držav sklenili, da se morajo periodično vršiti sestanki Male antante ter da se na njih utrdi enotna in skupna politična linija. V smislu teRa sklepa se je vršil prvi tak periodični sestanek dne 27. in 28. avgusta leta 1922. v Pragi. Drugi periodični sestanek Male antante se je vršil leta 1923. v Sinaji. Na tej Se je določil skupen nastop pri Društvu narodov. Dva meseca kasneje pa je dobila Mala antanta stalne prostore v Društvu narodov,
* čimer je potrjeno, da je njen obstoj v skladu ^ilsonove ustanove.
Tretje periodična konferenca se je vršila J Beogradu januarja 1924., ki je poleg vprašanj domače politike, reševala tudi vprašanje o priznanju Sovjetske Rusije, četrta konferenca se je vršila v Pragi julija leta 1924., a Peta v Bukarešti meseca maja 1925. leta. Na šesti konferenci Male antante, ki se je vršila v Temešvaru, meseca februarja 1926., sklenili, da mora vsako grupiranje držav odgovarjati osnovnim linijam Lokarnskega Pakta. Sedma konferenca se je vršila 1. 1926. "a Bledu. Na osmi konferenci, ki se je vršila Joahimovu, meseca maja 1927. leta so se demantirale vesti o nastalem sporu, ki naj bl bil med člani Male antante.
Pričetkom leta 1928., je imela Mala an-Janta priliko, da pokaže evropski javnosti od-lc;cen skupen nastop proti vsem onim, ki jim niso po godu mirovne pogodbe ter nimaio interesa za ohranitev miru. Na deveti konferenci v Bukarešti meseca maja 1928. leta }e nastopila Mala antanta proti revizionistični Kampanji.
Pri naslednji konferenci v Beogradu me-maja 1929. so se države Male antante ^razumele o arbitraži treh držav in so na način podpisale prvič skupni mednarodni
dogovor. Na konferenci v Štrpskom Plesu meseca junija 1930. je bil podpisan dopolnilni akt dogovora o prijateljstvu in na ta način je bilo ustvarjeno formalno edinstvo zveznega odnosa držav Male antante. Ob priliki te konference se je razpravljalo o znanem memorandumu o evropski uniji, ki ga je poslal francoski minister zun. poslov Aristid Briand.
Dvanajsta konferenca Male antante je bila v Bukarešti meseca maja 1931., in 2. februarja 1932. je bil izredni sestanek Male antante v Ženevi, na kateri se je razpravljalo o razorožitveni konferenci. Ob tej priliki se je še enkrat naglasilo, da vse tri države izključujejo vsako možnost revizije mirovnega dogovora. Trinajsta konferenca je bila nato v Beogradu meseca maja 1932.
V	poslednjih mesecih 1932 so v politični delavnosti Male antante in v njenem notranjem sestavu nastopile izmene, ki so v marsičem povzdignile njen ugled v očeh drugih držav. Ta perijoda njene delavnosti zasluži, da jo bolje naglasimo, kajti v tem času je bila vsaka poedina država članica Male antante postavljena pred veliko preizkušnjo.
Revizionistična kampanja, ki je prej samo tlela, se je jeseni razplamtela s polnim plamenom. V prvem redu je bila ta kampanja naperjena proti Jugoslaviji, proti integriteti njenega teritorija. V neprijateljskem tisku so se pojavljali nizi klevet, laži in najbolj nemogoče izmišljotine o naši zemlji v želji, da se Jugoslavijo predstavi kot neprijatelja miru in kot element nevarnosti do mednarodnih odnosov.
Vse te okolnosti so postavile odgovorne činitelje naše zunanje politike pred neobičajno težko in zavito nalogo. Toda že ob priliki prvega udarca je imela zainteresirana evrop-
ska javnost priliko, da se simpatijami spremlja izmišljeno bajko in dostojanstveno mirnost, s katero je naš minister zunanjih poslov gospod Bogoljub Jevtič branil našo zemljo obtožb, s katerimi so jo gotovi njeni sosedi naprtili in ni jim dal niti možnosti, da poskušajo razgibati neomajno čvrstost argumentov jugoslovenskega odgovora.
Izredni sestanek ministrov zunanjih poslov držav Male antante sredi meseca decembra 1932., ki je bil sklican na inicijativo jugoslovenskega ministra zunanjih poslov, predstavlja pomemben preokret in novo peri-jodo v skupnem delu Male antante za ohranitev miru. Ob priliki tega sestanka v Beogradu je bila izgrajena osnova, na kateri bo februarja 1933. izgrajeni pakt podpisan v Ženevi.
S podpisom pakta o organizaciji Male antante, ki je izvršen 16. februarja 1933. je bila Mala antanta pretvorjena v mednarodno za-jednico svoje vrste. Po odredbah pakta je ustanovljen stalni svet Male antante, ki ima za svojo nalogo, da izvrši edinstvo zunanjepolitične akcije pred tretjo državo. Da bi v zunanji politiki Male antante bilo zagotovljeno edinstvo akcije, kar je najvažnejša odredba tega pakta, so se vse tri države dogovorile, da ne bodo podvzele niti enega enostranskega akta, s katerim bi se menjala obstoječa politična situacija katerekoli držav Male antante napram kaki tretji državi, niti da se ne bo sklopil katerikoli gospodarski sporazum, ki tangira važne politične posledice, prej nego bo dosežen enoglasni pristanek celokupnega sveta Male antante.
Boreč se za konsolidacijo miru in za odklonitev nevarnosti, ki mu prete, je Mala antanta nadaljevala svojo politiko ne samo na mednarodnih sporazumih in na varstvu last-
nih interesov, temveč tudi na velikih principih pakta Društva narodov, kakor tudi na ostalih mednarodnih aktih, s katerimi se je prišlo do zaključka v cilju trajne organizacije miru. Težeč za konsolidacijo in napredek v Evropi se je, ob priliki zaključenja pakta o mednarodni organizaciji Male antante, Mala antanta vedno izkazala kot prva pobor-nica za ohranitev miru. Upoštevajoč važnost ekonomskih vprašanj v današnjem življenju so Jugoslavija, Češkoslovaška in Rumunija ustanovile s tem paktom tudi gospodarski svet držav Male antante, da bi koordinirale svoje gospodarske interese ne samo med seboj, temveč tudi v odnosih do kake tretje države.
Koncem marca preteklega leta je Mussolini poslal vladam Francije. Anglije in Nemčije predlog o stvarjanju sporazuma in o organizaciji skupnega dela med velikimi silami in Italijo. Dogovor, ki bi moral biti zaključen na podlagi tega projekta, naj bi veljal deset let. Na podlagi njega bi največje evropske sile sprovajale v Evropi skupno svoje sporazumne odloke v važnih političnih vprašanjih. One bi priznale, če bi ga zaključile, princip revizije dogovora o miru, enakost pravic v oboroževanju po določeni postopnosti za Nemčijo, Avstrijo, Madžarsko in Bolgarijo in bi se obvezale za skupno držanje v vseh evropskih in izvenevropskih vprašanjih.	(Dalje.)
Vodstvo radijske postaje v Ljubljani rai-pisuje za svojega desettisočega naročnika nagrado v obliki zlate ure. Ker se bliža število naročnikov naglo številu 10.000, vabimo vse interesente, da čimprej postanejo naši naročniki. — Desettisočega čaka zlata ura.
Porotllo idravniike sekcije NO
Ministrska odredba, ki se
ne vpošteva
V	beograjski »Pravdi« od 2. februarja 1.1. je izšel članek o prekomernih zaslužkih gotovih zdravnikov. — Ker veljajo izvajanja beograjskih mladih zdravnikov tudi za naše razmere, prinašamo članek dobesedno.
MINISTAItSKA NAREDBA KOJOM SE ZABRANJUJE LEKARIMA DA IMAJU NEKOLIKO STALNIH SLUŽBI
Ova narcdba ostala je, medjutim, mrtvo slovo na hartiji.
U napisima o borbi beogradskih mladih lekara protiv starijih radi revizije sistema raspodele honorara izneli smo nekoliko veoma drastičnih primera kumulacije raznih honorara u rukama jednog lekara, dok se na dru-goj strani medu mladim lekarima pojavljuje 8ve veča besposlica. Mladi lekari su zbog toga u svojim redovima poveli akciju za za vodenj e jedne reforme u tom pogledu, kako bi se jed-noj grupi lekara onemogučila velika zarada na štetu ogromne večine pripadnika lekar-skog staleža. Madi lekari traže da dTžava interveniše u ovoin njihovom pitanju, tojest da zabrani lekarima da imaju više honorarnih službi. Prema predlogu koji su izradili mladi beogradski lekari, a koji je več bio i predmet rasprave na jednoj od sednica uprave Beogradske lekarske komore, lekari pored privatne prakse mogu imati samo još jednu stalnu honorarnu službu. Ukoliko se nade da jedan lekar ima više honorarnih mesta, ističe se u predlogu, država če takvom lekaru oduzeti sva ta mesta i popuniti ih onim lekarima koji nemaju možda ni jedan sporedni honorar.
Lekari su poveli tu borbu, ali čini se da nisu ni upotrebili ono oružje koje im je još pre nekoliko godina dala država. Da li je to došlo kao posledica nepoznanja propisa. ili drukčije, ne možemo objašnjavati, tek fakat je da je država lekarima stvarno još 1929 godine zabranila da imaju po nekoliko spo-rednih službi, ukoliko su te službe u režiji države. U tom pogledu, postoji raspis ministra narodnog zdravlja i socijalne politike još od 24. septembra 1929 godine, kojim se reguliše to pitanje lekarskih sporednih službi. Pomenuta naredba glasi:
»Mnogi lekari u državno j in samo-npravnoj službi vrše pored svoje redovne dužnosti i po jednu ili više sporednih službi. Dosadanja praksa u tom pogledu dovela je dotle da su pojedii lekari imali nekoliko honorara, a na uštrb svojih kolega, koji nisu mogli biti zaposleni.
Veliki deo tih lekara vršio je soo-redne službe, bez prethodnog odobrenja nadležnih faktora, što je protivno postoje-čim zakonskim propisima. Sem toga, ne može se pretpostaviti da če jedan lekar, pored redovne svoje dužnosti. moči dobro obavljati nekoliko sporednih službi.
Kako je ovakvo stanje štetno po sani-tesku struku i lekarski stalež, ministar socialne politike in narodnog zdravlja doneo je sledeče načelno rešenje o vršenju sporednih službi:
Upravniki bolnica in bolniški lekari koji u bolnici imaju stan, ogrev i osvet-ljenje, upravnici higijenskih zavoda in lekari higijenskih ustanova koji primaju epidemijski dodatak, ne smeju da vrše sporednu službu opštinskog lekara, niti bilo kakvu službu nad kojom su po zakonu kontrolni organ.
Lekari koji su vršili sporedne službe bez pismenog odobrenja nadležnog ne smeju te službe zadržati ni u kom slučaju, osim ako su sami u jednom mestu, a radi se o sporednoj službi pri radnič-kom osiguranju ili železnici, u zdravstve-noj zadruzi, a za šta če tražiti naknadno odobrenje od nadležnih.
Ove se odredbe ne bi odnosile na one lekare v državnoj ili samoupravnoj službi, koji se sami nalaze kao lekari u jednom mestu. No, čim se u njihovom mestu službovanja nastavi ili postavi drugi državni ili samoupravni lekar, odmah bi za njega važile ove odredbe.«
Kao što se vidi, još pre četiri godine nadležni su učinili što je potrebno da se spreči kumulacija honorara u rukama pojedi-nih lekara. Več tada. na kraju ere privred-nog prosperiteta, osetilo se da dolazi talas privredne depresije i u javnosti su se čuli prvi glasovi o hiperprodukciji intelektualaca, a u vezi s tim i o hiperprodukciji lekara. Nije, medutim, sve zlo bilo u hiperprodukciji, koja u stvari nije postajala ni tada niti postoji danas. Ta hiperprodukcija bila je stvarno samo jedan bauk koji su upotreb-ljavali u svojo j agitaciji protiv prosvete i nauke oni kojima se ni prosveta ni nauka nisu činile korisne za narod i koji su mislili da narod može i bez lekara. učitelja, profe-sora i uopšte dobrih intelektualaca.
Pomenuta ministarska naredba samo je dokaz da se još tada uvidela potreba za iz-menom dotadanjeg režima u lekarskoj štruci. Na jednoj strani počeo je da se obrazuje red lekara koji su zauzimali sve moguče dobre pozicije, sa kojih su pljuštali veliki honorar, dok su sa druge strane dolazili sa univerzi-teta novi mladi lekari koji nisu mogli da udu u posao samo zbog toga što je večina lekarskih mesta bila zauzeta.
U tom pogledu, danas ima i velikih ne-pravdi koje se teško mogu razumeti, kad se ne shvati ljudska žed za gomilanjem bogat-stva. I. kao što rekosmo, nadležni su odavno uvideli da stanje u Iekarskom staležu postaje sve ozbiljnije, jer se pojavljivala u sve straš-nijem obliku besposlica lekara. Izdana je naredba, ali ta naredba, u večini slučajeva, ostala je nažalost samo »mrtvo slovo na hartiji«. Naredbom je zabranjeno da bolnički lekar bude istovremeno i opštinski lekar, a niz njih ostao je u toj službi i danas. I tako dalje.
Ali, nije celo pitanje samo u materijalnoj strani ove stvari. Ima u toj stvari i teškog ataka na samu takozvanu lekarsku etiku. Jedan lekar koji vrši nekoliko službi ne može potpuno odgovarati svima; on če obavljati jednu na račun druge. Lekar koji je zaposlen u nekoj zdravstvenoj ustanovi jedva čeka da dode vreme njegovog napuštanja posla i kad to vreme dode on formalno beži glavom bez obzira i nista ga se ne tiče da li če posle toga možda neki od bolesnika i da umre. Netačno bi bilo ako bismo tvrdili da su svi lekari takvi. Ali, fakat je da je večina takva. To je donekle i razumljivo i fizički i psihički. Jer, lekar koji se rastrže na nekoliko strana nije u stanju čak ni fizički da izdrži velike napore.
Prigovor da je sadanja besposlica lekara posledica hiperprodukcije potpuno je bez osnova. Kad bi se izvršila pravilna raspodela mesta i sprovela potpunija organizacija sani-tetske službe uvedeta bi se brzo da ni sada-njih pet hiljada lekara nisu dovoljni. N. K.
Delna prehrana revežev pasivnega okraja Kočevje
Da je kriza, je znano. Niso pa povzročili ne pospešili tega stanja nižji sloji, to so oni, kateri nimajo nič svojega, še strehe ne, a se gleda navadno iz občinskih uradov na te uboge plebejce zelo krivično, kakor na kake nebodigatreba.
Sej in sestankov je bilo že tudi dosti, kako odpomoči tem ljudem in njihovi bedi. Na žalost se ne more pokazati nikakega dovršenega dejstva in uspeha v tej stvari, razen, da so se drž. finance zopet same sebe oškodovale za lepe vsote potom pomožnih podpor iz bednostnega zaklada. Zakaj? Pravilna in hvale vredno delo je bila odredba za popravo potov potom podpornih nakazil bednostnega zaklada. Dobro! A na žalost čevljar ni bil še nikdar krojač, ali narobe; tako pa tudi kak županov miljenec (kajti tudi na vasi poznamo protekcijo in korupcijo) ni vešč biti delovodja za popravo potov. Razumljivo, da na ta način pota niso bila popravljena v redu, končno pa je samo to še dobro, da niso dobili reveži prav zastonj podpore.
Vrnimo se k revežem in brezposelnim, kateri nimajo ne strehe, ne zemlje, to poslednje je za nas glavno. Preje je veljalo pravilo, kdor ne dela, naj ne jč. A sedaj imamo mnogo takih, ki bi radi delali, a nimajo pri kom, ne kje. Vedeti je treba, da na deželi so res vsi potrebni, ker brez-
poselni koristolovci so jo že itak pomaknili v mesta. Sedaj pa velja pravilo, kdor se pogovarja z zemljo, ima pravico od nje zahtevati, da ga preživi. Ergo, ena pot, da se pomore tem nesrečnežem. Dajmo, preskrbimo jim zemlje, da bodo govorili ž njo — jo bodo obdelovali ter bodo tako vsaj delno preskrbljeni potom svojega dela. Na ta način bo tudi olajšano stališče občinam, sreskim načelstvom, kakor tudi ostalim prostovoljnim humanitarnim društvom. Taka izpeljava leži v prvi vrsti čisto v rokah posameznih občin, nadalje župnih uradov, delno pa tudi sreskega načelstva. Čemu to, bo vprašal slednji. — Veliko je občin, katere imajo v svoji posesti še nerazdeljeno zemljo, nadalje zemljo, ki so jo pridobile potom testamenta-ričnih volil izrečno za občinske ali vaške reveže. Tu in tam je v posesti zemlje kako gasilno društvo. V poštev se tudi lahko vzame cerkvena ali župniška zemlja. Tu ni vprašanja, kje naj se dobi, da se vzame. Zadovoljni bodimo, da imamo kje kaj vzeti, pa vsaj tudi vojska ne vpraša, kje je kaj, ampak vzame samo, da je kaj. Torej vidite, tu je še vedno dosti zemlje za naše prepotrebne ljudi — reveže z družinami. Seveda je treba energičnega ukaza iz višjih mest, nego so občinski uradi, to pa vsaj iz sreskih načelstev in sicer: da
se dajo vse njive, tudi take, katere so se zapustile in zarastle s travo, to je prejšnje ornice, in ki so last občinske ali vaške politične uprave, oziroma gasilnih društev, takoj zakonitim potom na razpolago pomožnim odborom občinskih uprav, kateri odbor potem polnomočno odda to zemljo v nadaljnje obdelovanje interesentom proti primerni malenkostni odškodnini, oziroma najemnini. Ne pa, kakor je sedaj v navadi, po Din 200—300 ali še več za eno njivo. Na ta način plača samo ena njiva za več let zemljiški davek celega posestva. Cerkvene in župniške urade se pa naproša, da gredo tem revežem tudi kolikor mogoče na roko, ali pa da stavijo tudi kaj od njihovega posestva takim odborom na razpolago, seveda vedno proti odškodnini.
Torej, recimo da njive že imamo, sedaj pride pa še glavno vprašanje. Kje vzeti gnoj za te njive? S trgovskimi krediti, posebno ako gre za reveže, danes gotovo nič ni. Ako pa malo premislimo, je pa dana možnost, samo dobre volje je treba, in sicer, da se naredi potom pomožnega odbora občinskih uradov popis potrebe za umetni gnoj za obdelavo zem-
lje revnih upravičencev. Ker bi pa bili i« bodo ravno ti upravičenci zainteresirani kot občinski reveži ali brezposelni do podpor iz bednostnega zaklada, za popravila potov in drugih javnih del, lahko potemtakem srez ali občine iz istega kritja jamčijo za popolno plačilo dobavljenega umetnega gnojila.
Ako se bo počelo s tem delom, sem prepričan, da bomo v jeseni zabeležili lep uspeh za prehrano preko zime našim revežem, povdarjam pa, da se mora pričeti takoj, ker pomlad je pred durmi. Iti moramo vsi na delo brez razlike stanu, ker to zahteva naravna pravičnost socialnega čuta, ker drugače pride gotovo maščevanje nad našim pomladkom naroda potom vseh mogočih rahitičnih in tuberkuloznih pojavov. In tako bomo kaznovani mi vsi, ker ne bomo imeli zdravega naraščaja. Vprašanje poliklinike na deželi bo rešeno, ko bo imela tudi deca revnih staršev v zadostni meri za jesti.
Končno naprošam v imenu vseh revežev, kateri pridejo tu v poštev, sresko načelstvo v Kočevju, da vzame ta predmet v najnujnejši pretres.	—e
Bolezni naše družbe
Ce opazujemo našo sodobno družbo, moramo z zaprepaščenjem uvideti njeno spremembo in se vprašati ali smo res ustvarili Jugoslavijo s svojo krvjo in ranami, z grobovi očetov in bratov po tisočletnem suženjstvu? Ali smo res oni, ki so prenašali neustrašeno vse muke k. u. k. soldateske in njenih zaveznikov? Koliki izmed nas so pokazali svoje viteštvo in značaj v najstrašnejših časih samotajeva-nja in težkih preizkušenj, medtem ko so drugi podlegali in padali na kolena pred sovragom.
Po svetovni vojni so vsi začeli Pa novo graditi in poskušali s svojimi silami ustvariti novo naše gospodarstvo. Toda takoj, ko je začel narod delati, so se začele širiti vesti o raznih aferah. Vsak dan so prihajale na dan nove afere, toda narod se ni brigal za javno življenje, ker je imel preveč posla z urejevanjem svojega, med vojno porušenega ali zanemarjenega posestva. Narod ni vprašal ali so te vesti resnične ali ne. Običajno so govorili o aferah ljudi, ki so čez noč obogateli in oblasti se tudi za te govorice niso mnogo brigale, ker so bile zaposlene preveč z urejevanjem države in drugimi posli. Oni pa, ki so na ta način obogateli, in 'ko so uvideli, da jih nihče ne preganja, so se zbali poštenih, da jih ne bodo nekega dne pozvali na odgovornost in so delali z vsemi silami na to, da jih onemogočijo. V svojih peklenskih zamislih so se odločili, da izkoristijo to indiferentnost javnosti z ozirom na iskanje resnice v korupcijskih aferah in da sprejme javnost vsako vest kot resnično, so začeli potom svojih ljudi trositi v javnosti o najboljših in najbolj poštenih ljudeh najgrše vesti. Zaman se je pošten človek revoltiral in poskušal oprati svojo čast. Zaman je iskal izvor teh laži. Glas v javnosti je bil tak in proti temu ni pomoči. S tem so onemogočili one, pred katerimi bi morali trepetati. Javnost je na ta način izgubila vero v svoje dobre sinove. Vsi njihovi poskusi, da se konča s lem zlom, je javnost sprejela s skepso in je videla / vsakem delu teh poštenih ljudi ozadje, ki ga ni bilo.
A oni korumpirani so vsako svoje delo zavili v kopreno patriotizma in ni čuda, da je narod izgubil tudi vero v nacionalizem. In uspeh tega je, da se je pri nas uvedlo nezaupanje proti vsemu, vsi proti vsemu.
Nizki instinkti so prišli na svoj račun. Intrigira se povsod in koliko nedolžnih ljudi, poštenih in častivrednih je bilo radi mafije korumpcijonašev izločenih iz javnega življenja! To so tisoči in tisoči!
Nikdar pa se ni našel niti eden, da bi se prej prepričal o resnici govoričenj, predno je dotičnika obsodil. Nihče ni pozval prave korumpcioniste na odgovor, da bi poskusili sladkosti kazenskega zakona. In zakaj? Vsakdo se je ustrašil korump-cionistične mafije, ki je uporabljala najstrašnejše orožje, to je podlost in ustrahovanje posameznika. Ta način borbe je inficiral tudi našo javnost in bacil podlosti je začel delovati. Take podle vesti so postale orožje posameznikov, ki so se uverili, da se bodo lahko obdržali samo na ta način.
Morala naše družbe poka in ali sme" mo mi nacionalisti dopustiti to? Ne! Naš narod tega ni zaslužil in zato moramo energično vstati proti onim, ki širijo neresnične vesti o poštenih članih naše družbe. Mi moramo iti preko njih in iskati onih pravih izvirov vesti, kajti na ta način bomo odkrili marsikatero leglo korup-
cije. Vsakdo se bo vprašal, kako pa bomo spoznali, kdo je korumpcionaš? Na deželi ga gotovo ne boste našli. Pojdite v mesta in iščite take, ki potrošijo več nego imajo, ne da bi se radi zapravljanja morali zadolžiti. Malo je treba računati izdatke in dohodke takih zapravljivcev, potem bomo lahko videli, ali je kdo od teh korumpeta' naš ali ne? še prej pa jih bomo našli, ako pogledamo po premoženjih nekaterih lju' di, ki so obogateli preko noči in se vprašali, na kak način je bilo mogoče pridobiti si tako hitro tako ogromno premoč' nje, moramo priti do logičnega sklepa, da to na pošten način ni bilo mogoče.
Z ozirom na pridobivanje imetja na nepošten način poznamo v glavnem dve vrsti korumpcijonašev. Prvi so oni, ki se za razne protizakonite usluge pustijo plačati ali bolje rečeno podkupiti in to uslužbenci korupcije, ki jo omogočujejo in vzdržujejo še naprej radi sebe.
Druga vrsta pa so pravi korupcijonaši in to je klika. Ti poznajo samo en smoter: denar. Z denarjem in radi denarja ruši vse. Razbijajo složnost, kupujejo duše, ropajo in požigajo narodno imovino. In tudi ta tip, ki gre na roko v željah onih drugih, tudi ta dela to v želji, da pride do denarja. Ko pa kdo vstane proti njim, se postavijo složno v obrambo. Vse, zveze, denar in vpliv mobilizirajo in se postavijo vsi, ne glede na to, ali ste vstali samo proti enemu ali proti vsem, v boj, da vas onemogočijo.
Da se korupcija izloči iz našega javnega življenja, moramo za vsako ceno onemogočiti ljudi te vrste in jih postaviti tja, kjer je njihovo mesto. Na prvem mestu so pozvane oblasti, da v interesu države nastopijo proti korupciji in jo enkrat za vselej onemogočijo, kajti sicer se bo narod sam začel boriti proti njim brez ozira na levo in desno.
Ker je korupcija najnevarnejša bolezen naše družbe, je dolžnost vsakega državljana naše države, da vsakega tipičnega predstavnika korupcije čimprej preda sodišču, kajti hujša bo sodba naroda kot pa sodišča, ker je narod le predolgo trpel pijavke na svojih prsih.
DEMAGOŠTVO
V	zadnji nedeljski (4. t. m.) »Slovenčevi* številki ima 580. odgovor »Kotičkovega strička« zeta zanimivo tezo: »Deklica« iz Karlovca je v veliki zadregi, ker ne ve. če je Slovenka ali Hrvatica. Namreč mati je Slovenka, a oČe Hrvat, zato se obrača k »Stricu« za nasvet v tako težki razdvojenosti. »Striček« pa se ,ie trapil dolge štiri ure; na njegovih redkih osivelih laseh je ostal samo en prototip oris*" nalne barve in še ta preostali edinec je vsled tolikega napora osivel.
Za vsakega povprečnega Jugoslovana m bil odgovor pač enostaven in spontan, a »striček« je šele po štirih urah nepopisnega n8' penjanja senilnih možgan dobil nenaden P®* dvig iznajdljivosti. Nekaj se mu je »zasvetil0: in v tej »luči« ie videl tale odgovor: »Im611'’: se slovensko Hrvatico ali hrvaško Slovenk
—	oboje namreč! — zato. da ne bo zame*? na eni ali drugi strani. »Deklico« pa pohvali-menda zato. ker se tako mlada bavi z eln°’ loškimi vprašanji, češ, ida mu je glavno, ke je pridna.
Imamo podjetja, ki dobivajo državne dobave, zaposlujejo pa izključno tuje inozemske moči____________
Odgovorni urednik Miroslav Matelič. — Isdaja sa Narodno obrambno tiskovno zadrugo, r. s. s o. z., Ernest Vargazon. — Tiska tiskarna Merkur (predstavnik Otmar Mihalek). Vsi v Lju jan