Za poduk in kratek čas. Antou Magdi6 doktor vsega zdravilstva, bivši zdravnik v Ormoži. XI. Dr. Magdic je z neutrudljiVim delo^anjem 7 87ojem poklici kot zdra^nik, svojo neomabIjivo značajnostjo zaslužil 8poato7anje alednjega posteujaka bodi kterega koli političnega miBljenja. Edo tudi nebi ljubil tako blage duše? Somuačani so ga 7selej volili 7 občinski zastop celib 27 let. Bil je ud okrajnega šolskega 8veto7alst7a, ud in odbornik okrajnega zaalopa do stnrti. V krajnem šolskem s^etu bil je do 1. 1873 pr^omestnik. Tako je meato Ormož in njego7 okraj pocastilo moža, kakoanjib nam le redko rodi mati Slava. Da so se 7 prvi dobi naaega narodnega gibanja po mestib in trgih narodnjaki na piste jedne roke lehko aošteli, je obce znano. Tako je bilo tudi 7 Ormoži. Ce ra^no neiziečeno po malem, 7ender po^aod se na bolje obraSa. Tudi 7 Ormoži je prirastlo zadnja leta lepo ate^ilo odlicnib narodnjako7, tako, da so pri zadnjib 7olit7ah 7kljub mrša^im 7olilnim redom 7 okrajni zastop zmagali in pr^okrat pri^eslali do 7e8ine. Ali blagemu dr. Magdiču ni bilo dano gledati teh lepšib dne707. Že nekoliko let sem začela je podjedati njego^o zdra^je huda bolezen, za ktero še menda 7sa zdravilska umetnoat do sedaj ni našla zdravilne tra^e. Lotil se ga je znotranji rak. Da^no je dr. Magdič kot skašen zdravnik že spoznal, da so mu šteti dne^i ži^ljenja. Njego7 prijatelj od mladostnih let in sošolec mi je pra^il, da je pred 5 letmi, ko še od njego^e bolezni nikdo nič 7edel ni, nekega dne djal: ,,Eakih 5 let še je mojega bi^anja na zemlji." Ni se zmotil. Blizo ia7no tako je prialo. Blažilua moč 7erekega prepričanja, ktero 81o7ek kot žlahtno c^etlico od mladosti goji 7 870jem srci, se pa8 najlepae pokaže 7 trplenji in smrti. S70J0 jako hudo bolezen prenašal je 768 8as z izgledno potrpežlji^ostjo. Mesto da bi bila ujega, je on 87ojo žalostno družino, ktero je on tako sr8no ljubil, 7edno tolažil. Go^oiil je s^ojej blagej to^araici, naj si po njegovi smrti nikakor ne delajo britke 7esti, kakor da nebi za ozdra^ljenje bili zado8ti storili, naj^ečje prizade^auje bilo bi zastonj. OBeni dni pred sinrtjo želi prejcti «7. popotnico. Eo mu domači 7ele7ajo: saj ni tako ^elike ne7arno8ti, jitu za^rne: 61o7ek mora s svojim Bogom sklenoti račun pri zdra^i pameti in popolni za^ednoati. Po mestih ae ta krščanska dolžnost rada odlaga do zadnjega trenutka, ko je na7adno že prepozno. Pra^oc je: Eako življenje, taka smrt. Pri naaem blagem dr. Magdicu se je tudi ta pravo8 uresnicila. Veren kračanski duh je 7odil celo njego^o življenje, in tako je bila tudi žlahtna njego^a auirt pred božjini obličjem. Eo je neate^ilnokiat Boga zah^alil za 7se prijete dobrote, je 7es 7dan izdibuil 87ojo blago duao 23. jan. 1879. 59 let star. Edor ima kako premoženje, mora še zato skrbeti, da se tudi po snirti 7se lepo pora^na, da ne nastanejo potem med zapuščeno družino prepiri in pra^de. Dr. Magdič je najiravil 1. 1878 jasno poslednje sporočilo. Mialim, ako nekaj iz tega na^edem, bodo dragi bralci njego7 zna6aj bolje spoznali, kakor po slabih crticah, koje sem o njego7em ži^otopisu nai isal. Sporočilo ima 3 dele. V 1. je 7se ura7uano, kar zadeva njeg070 premoženje; 2. del ima napis: ,,Moje želje" in 7 tem delu go7ori: nVse že irueuovane naredbe se iniajo smatrati kot moje želje, in pričakujenj od ljubezui moje družine do mene in med seboj, da se bojo po mogočnosti izpolmle; vendar nekaj se imam na srci, kar posebno želim in tu izrečem: 1. Eakor najsrSneje želim, da 7i otroci S7ojo mater 7isoko 7 časti imate in njo 7 7odst7U gospodarst^a na 7se strani po mogočnosti podpirate. 2. Prcsrčno želim, da 7i otroci 7es čas ži^ljenja med seboj 7 miru in složnosti živite in drug diugega po moči podpirate. 3. Eakor naJ8rčneje želim, da 7i otroci dobljena posest^a lebkomišljeno ne zapra^ite, temo8 8 780 železno odločnostjo ohranite in mogoče dobro nadaljujete. Božji blagoslo7 z 7ami!" Res, zlate besede! ,,Na7ed«ae želje, so le želje in upam, da se bodo izpolnile; pa moja 7olja je 7olja očeta, kterega 7oljojemoja družina 7 življenji 7edno cenila, in po pra^ici smem pričako^ati, da jo tudi po moji snirti izpolni. V 3. oddelku se naroča: kako se naj njego^o telo na oder položi, kako Z7oni, kake 87. meae služijo, in slednjič pod šte7. 5 je naročeno : 7sak nagrobni spomenik je ostro prepo7edan, samo lesen križ se naj posta^i s tem le napisom : ,,Tu poči^a Anton Magdič, doktor zdra7ilat7a in ranocelat^a. Rojen 17. januarja 1820, umrl? (23. jan. 1879.) Naj poei^a 7 miru." — Blaga gospa je se do slednje pike po tem naro8ilu ravnala, samo 7 eni ne. Naročil je namreč: le domača gg. duho^na ga naj spiemljata k zadnjemu počitku. Veleč. g. Velikonedeljski dekan, sošolec in najstarejši prijatelj 7 celern okiaji, si ni dal zabraniti. Vodil je sprevod in tako skazal zadnjo cast biagenia možu. Naj jioči^a v miru. *) Jakob Meško. Smešničar 52. V Bosni uže na sledeči načiu nemškutarijo. Sodec Boanjaku: gdo sc ti z^alio ? Boanjak : gospodiuc, nisam se iz^alio. Sodcc 7praša pisarja Hrvata: was sagt er? Pisar, ki slabo neuiaki zna : dass er nicht gestliizt bat. Sodec Bošnjaku : nereklo ja tebe: palo, nego kak ae ti Z7alo. Bošnjak zarad rimc misli, da je to kaka pescn in se sineje: Sodec: ti 7rag, ti t7oja moja mater, kak se amijala mene? Bošnjak: sniijeui se, ato pje^aš. Sodec: k....fiks aleluja! aber fragen sie ihn, wie er heisst? Pisar: kako se zoveš? Boanjak : Marko Stepič. Sodec: aufschieiben. Eople si (od kodi si)? Boanjak: nisaui kopile, joa mi otac i niajka živu. fcJodec: was murmelt der Eerl? Pisar: dass er kein Seitenkind sei. Sodec srdito Boanjaku: aada ne malo časa, ti čekala vani jedua bodina, idi! Obzor in Edinost. *) Vsein p. 11. gospodom, ki so rai stregli uetmnno in pisnieno z različniuii pudatki za ta životopis. prisrčna hvala! Pis.