Matejka Belle
Matejka Belle
V SPUŠČANJU LAS
sem šla nabirat lešnike
in zobala sem maline
okušala v vinogradih trgatev
in si iznad
vseh teh stolpnic poželenja
omislila domek
kjer mi burja razčesuje kito
prav na vrhu spet
pleše
zaostalosti
pa kaj
izberem si najobloženejši
grozd naslade
v spuščanju las
*
o sanjah se mi sanja
ko je prišel
in sva se ljubila
in ne imela slabe vesti
nad tem nebom
ampak
dajala sem se mu vseeno
v skoraj krvoskrunstvo
ljubila sva se še in še
tudi potem
ko je bil že majhen
vse manjši
in postal moj otrok
238
239                                                                                    V SPUŠČANJU LAS
malo zanemarjen
a srečen
ker sva se ljubila
mimogrede te ošvrknem
da se senca
prav narahlo
a čisto dovolj zgovorno prevrne
hotela bi
da se tudi v njej prepoznaš
in mi o tem poješ
v nedeljo zvečer
rada bi te še enkrat zavrnila
ko me prosiš za roko
ker vem
kakšni mogočni napevi
so tedaj švigali
skozi votle didgeriduje
tista čudna vročina
se pa še zmerom prebija
skozi pretekle zaspane misli
o poletu
o dvigu
tudi tvojem
in mojem padcu
na vse neboticnine majhnosti
nehote si potem popravim
držo nog
in sem
hote že spet sama
s tabo v prepeličjem gnezdu in sposojenimi jajci kukavice
nič hudega
če se tudi tebi veki zožijo
Matejka Belle
lepo je biti spet v gosteh
in lepo je spet
v vsej tej nasladi omedleti
in še lepše
pokukati v prazno izbico
prihajam
pa le glej
da se ne ustrašiš
moje navidezne moči
šele proti večeru
ker boš šele proti jutru prisluhnil vsem mojim grehom ki se stapljajo vate
240