Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Glas Naroda List Slovenskih delavcev v cAmeriki. S" The first Slovenic Daily in the United States. Issued every" day* except Sundays and Holidays. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. 7., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON SARNE: 1279 RECTOR. NO. 274. — ŠTEV. 274. NEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 21, 1906. — V SREDO, 21. LISTOPADA, 1906. VOLUME XIV. — LETNIK XIV. Iz delavskih krogov. Poravnave in štrajki. SPORAZUM MED ČUVAJI IZOGI-BALIŠČ IN LACKAWANNA ŽELEZNICO. Nova plačana lestvica pri Boston & Worcester uličnej železnici. PREMOGARJI. Seranton, Pa., 21. nov. Delaware, Lackawanna & Western železnica se je sporazumela s čuvaji izogibališč in sklenili z njimi pogodbo, vsled ktere jim poviša plačo za 10 centov na uro pri deseturnem dnevnem delu. Preje so dela.i po 12 ur na dan. South Framingliam, Mass., 21. nov. Vodstvo ulične železnice Boston & Worcester naznanja, da uvede s 1. januarjem novo plačilno lestvico, vsled ktere bode najvišja dnevna plača $2.20 že po 51etnej mesto po lOietnej službi. Bristol, R. L. 21. nov. Štrajk delavcev tovarne galoS tukajšnje National India Rubber Company je končan. Družba je delavcem povišala plačo za pil centa pri paru galoš. WiV.ii'sbarre, l'a., 21. nov. Skoraj vse večje premogove družbe v okraju Wyoming so sklenile, da se v njihovih rovih dela od sedaj naprej po šest dni na teden, in sicer do konca marca. NEZGODE NA MORJU. Žrtve viharjev na Atlantiku. Quebec, Canada, 20. nov. Se vedno prihajajo poročila o nesrečah na morju, ktere so nastale radi zadnjih viharjev. Norveška železna ladija Dvb-vag se je minoli torek potopila. Jadranka Marie Louise, ki je v minolem tednu odplula od tu v Riviere Blanche, se je minoli petek razbila ob skalovju pri Trois Pistoles. Vlačni parnik Spiav se jo potopil pri Madore Jslandu. Pri Riviere Blanche se je potopila neka jadranka neznanega imena in kapitan je utonil. Parnik Canada iz Matane, ki je bil na svojem prvem potovanju, se je pri otoku Ve rte potopil. Štirje mornarji so utonili. — Halifax. N. S.. 20. nov. Tz Cape Sable se semkaj brzojavlja, da se je včeraj popoludne ob 4. uri pri Southwest IxmIitcs potopila neka nepoznana jailranka. Se je li moštvo rešilo ali utonilo, ni znano. Washington, 20. nov. Ameriški generalni konzul brzojavlja iz Havane na Cubi, da se je ameriška jadranka Grace Deerinsr iz Philadelphije dne 1. t. m. potopila. Jadranko je vlekel mehikanski vlačni parnik E1 Presi-dente, kteri jo je pa v viharju zgubil. Sest mornarjev imenovane jadranke se je rešilo na parnik Nicaragua. Pet osob zgorelo. Begina, Manitoba, 20. nov. Tukaj j« zgorel Lotel Windsor in od 65 potnikov jih je pet zgorelo. Mnogo drugih je bilo ranjenih, tako, da bode tudi od ieh marsikdo umrl. Materi-jelna škoda znaša $100,000. PRIJATELJ VSAKOGAR. Ifi ;ro ljudi je. ki so zelo družabni in se spoprijateljijo kmalo z vsakim, kogar najdejo. Brez vsakega formalnega predstavljanja oni govore in se žalijo ter so središče vsake družbe. Vsakdo ima take ljudi rad. Oni so " dobrovoljciZopet drugi ljudje so pa takorekoč mrzli in tihi, kterih prisotnost v družbi pomenja negotovost in pomanjkanje iskrenosti. Oni se izogibajo družbi in ljudje se jih ogibajo, djLsiravno se jim radi tega ne more zameriti. Oni so bolni. Njihovo pre-bavanje ni v redu. Oni ne morejo jesti in apati in se ne vesele svojega življenja. Oni se počutijo vedno neugodno. Rabite Trineijevo ameriško grenko vino pri prvem znaku kake bolezni, izgubi teka, bledem jeziku, slabem prebavljanju, bolezni v hrbtu, hledosti, glavobolu in nervoznosti. Ono Vam uredi ves sistem, ker upliva direktno na prebavalne organe in po njih na vse truplo. Ono napolni Vaše arterij« s čisto, zdravo krvjo. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ceieago, HL Roosevelt na povratku. PREDSEDNIK ROOSEVELT SE VRAČA IZ PANAMSKEGA ISTMA DOMOV. Na potu se danes ustavi na otoku Puerto Rico. V HAMPTON ROADS. San Juan de Puerto Rico, 20. nov. Danes so odpotovali governer Beek-man Wintlirop, več odličnih državnih uradnikov in meščanov iz Puerto Rico v Ponce, kjer jih bode predsednik Roosevelt na svojem povratku iz Co-lona slovesno vzprejel. Poskrbeli so za izredne varnostne priprave za predsednika, kteri se bode peljal z avtomobilom iz Ponce preko otoka v San Juan. V sredo odpotuje predsednik s svojo družba na vojni ladiji Louisiana v Hampton Roads, Va. Washington 20. nov. Predsednik Roosevelt se pripelje vsaj 24 ali 30 ur prej semkaj, kakor je bilo prvotno preračunjeno. V Panami se je mudil jeden dan manje; mesto da bi odpotoval v nedeljo večer, je odpotoval že v soboto. Z obiskom v Porto Rico bode tudi do srede večer gotov. Če bode vojna ladija Louisiana na povratku iz San Juana proti Hamton Roads plula z jednako brzino, kakor na Ca-lon, potem se bode že tamkaj lahko preselil na vladno yachto Mayflower in prišel semkaj v ponedeljek jutro. PRIČETEK ZIME NA JUGU. Sneg in mraz v Texasu, Coloradu, Missouriju in Kansasu; vročina v Louisiani. El Paso, Tex., 20. nov. Včeraj je vso noč snežilo in zavladal je izreden mraz. Vsled snega so se na mnogih krajih potrgale brzojavne žice. Živinorejci so v skrbeh za svoje črede ovac in koz v zapadnem Texasu in New Mexico. V nekterih krajih so imeli pravi snežni vihar. Vlaki imajo po v sod i velike zamude. Med siromaš-njrmi meliikanskrmi rodbinami v južnih pokrajinah Texasa vlada velika beda, ki je nastala vsled snega. Colorado Springs, Col., 20. nov. Od sobote naprej padlo je tukaj leč palcev snega in toplomer je kazal včeraj 2 stopinji pod ničlo. Tudi v okraju Cripple Creek je zavladal izreden mraz. Kansas City, Mo., 20. nov. V zapadnem Missouriju in Kansasu leži več palcev snega in v Kansasu še vedno sneži. Po noči je padla temperatura na 15 stopinj. New Orleans, La., 20. nov. Tukaj vlada še vedno za sedanji letni čas nenavadna vročina in neznosna vlažnost. Toplomer kaže 85 stopinj nad ničlo. Izplačila brownsvillskim četam so ustavljena. Washington, 19. nov. Na odredbo vojnega Tafta je generalni major za-povedal, naj se nadaljna odpustitev zamorskega infanterijskega polka št. 25 ustavi. Ta korak se je napravil v ta namen, da se počaka Taftovega po-vratka- v Washington. Zajedno so pa s predsednikom Rooseveltom v zvezi, da se dogovore, kako je treba postopati v bodoče. Vojni oddelek je dobil vsepolno protestov radi sramotnega i|ključenja treh kompanij. Kot se sliši, se bode začelo vnovič s preiskavo. Upa se, da dobe tisti častniki, kteri so največ zakrivili, da se je tako grdo postopalo z regimentom, odpust. Fort Reno, 20. nov. Z odpustitvijo črnih čet se je danes pričelo. Odpustili so 25 vojakov, izplačali jih in jim dali vozne karte za njih domače kraje. Tako se bode nadaljevalo vsak dan; vedno bodo odpustili po 25 do 30 mož, dokler ne bodo vse tri kom-panije popolnoma odpuščene. Štrajk v tovarni galoš. Bristol, R. L, 20. nov. Štiristo delavcev National India Ruber Works pričelo je štrajkati; oni zahtevajo, da se jim poviša plača od na 6 centov za par galoš. Ako tovarnarji ne privolijo v njihove zahteve, bodo pričeli tudi delavci drugih tovarn za ga-loše štrajkati. Carnegiejeva ustanova za svetovni mir. MILIJONAR HOČE DAROVATI JEDEN MILIJON DOLARJEV ZA USTANOVITEV PISARNE ZA SVETOVNI MIR. Član kongresa Bartholdt potuje v ta namen v New York, da ukrene in pripravi vse potrebno. ZAPUŠČINSKI DAVEK. St. Louis, Mo., 20. nov. Tukajšnji dnevnik "Post-Despatch'' poroča: Čian 'kongresa Rihard Bartholdt je odpotoval danes dopoldne v New York. To se je zgodilo na priprošnjo Andrew Carnegieja. kteri je obljubil, da izroči Mr. Bartholdtu $1,000,000 v namen, da se razširja propaganda za svetovni mir. Pred odpotovanjem je Bartholdt razkazoval svoje načrte raznim pi-ijateljem in izrazil upanje, da bode imela propaganda dober u-speh. Jeden izmed njegovih prijateljev trdi, da je denar zagotovljen. Sedanji obisk Bartholdta nima druzega namena, kakor pripraviti vse potrebno za predajo denarja in za ustanovitev mirovne pisarne, ktera bode skrbela za tozadevno agitacijo. Pomnožiti pa bode treba dohod'ke, kajti stroški bodo znašali od $40,000 do $50,000 na leto. Glavni namen vsega je, da se mednarodne prepire poravna potom mirovnega sodišča. Agitacija se razširi po vsem svetu, zlasti pa med narodi, kteri se večkrat bojujejo ali izzivajo vojno. Izdalo se bode tozadevne spise, sklicevalo skupščine in delovalo sploh z vsemi sredstvi na to, da se ustavi prelivanje krvi. Mr. Bartholdt je imel važno ulogo pri mirovni konferenci v Haagu. Posvetoval se je z najimenitnejšimi zastopniki mirovnega miš.jenja, med drugimi tudi z nemškim cesarjem in angležkim kraljem. Nova mirovna pisarna bode urejena povsem na ame-rikanski način. Nje vodja bode Mr. Bartholdt sam. Madison, Wis.. 20. nov. Državni tajnik Walter L. House je rekel danes med pogovorom, da se res zavzema za mesto zvezinega senatorja. Pri tej priliki je rekel, da je zagovornik pet-deset odstotnega zapuščinskega davka za tiste oso-be, ktere premorejo tako ogromno premoženje, kakor Carnegie in Rockefeller. Na ta način bi se denar zopet razdelil med ljudi. Italijanski ropar ji. Buffalo, N. Y., 21. nov. Štirje člani tolpe 14La mano nera" so včeraj zjutraj na pragu hiše premožnega mesarja Domenioo Ballissimo razstrelili večjo količino dinamita. Vsa — in okna na hiši so razbita. Ballissimo vo rodbino in njega je vrglo iz postelje. Kasneje so zaprli štiri sumljive Italijane. Ballissimo je -dobil več grozilnih pisem, s kterimi so mu lopovi grozili s smrtjo, ako jim ne plača gotove svote. f. ZA BOŽIČ V STARO DOMOVINO. S spodaj navedenimi parniki je mogoče pravočasno dospeti na Kranjsko, Št ajersko, Hrvatsko, Istrijo in Dalmacijo za božične praznike: LA LORRAINE odpluje dne 6. dec. ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre. LA BRETAGNE odpluje dne 13. dec. ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje dne 4. dec. ob 10. uri dop. iz New Yorka v Bremen. VADERLAND odpluje dne 5. dec. ob 7:30 dopoludne iz New Yorka v Antwerpen. ST. PAUL odpluje cLne 8. dec. ob 9:30 dopoludne iz New Yorka v Southampton. Rojaki, kteri želijo z navedenimi parniki potovati, naj nam naznanijo svoj prihod, da jih zamoremo pravo^ časno pričakovati in potrebno poskrbeti za nadaljno potovanje na par-niku. Se priporočamo spoštovanjem Frank Baknr Oo. Strašen čin na , visokem morju. GUVERNANTA NAEGLE JE NAENKRAT ZBLAZNELA, PBI-~ JELA JEDNOLETNEGA OTROKA IN GA VRGLA V VODO. Mornarji so se tri ure trudili, da bi rešili otroka, a ves njihov trud je bil zaman. HIPNA BLAZNOST. Pretresljiv slučaj se je dogodil med vožnjo na nizozemskem parniku Nieuw Amsterdam, kteri je prišel včeraj v našo luko. Z rečenim parnikom je potovala tudi guvernanta Roza Naegle, iktera je bila radi svoje prijaznosti in požrtvovalnosti zlasti med otroei zelo prirjubljena. Peti dan na morju pa je postala naenkrat zmešana. V tem stanju zgrabi jednolet-nega otroka rodbine Guiwowski, dvigne ga visoko v zrak in ga vrže s silno močjo v morje. Gospodična Naegle je potovala v prvem razredu in se je vedno igrala z otroci. Stariši so radi videli to; sedeli so okrog na stolih in se dobro-voljno smejali. Jednoletnega Guwow-skega je imeia posebno rada. Prejela ga je in tekla z njim po (krovu. Materi je začelo postajati tesno. Zato skoči za njo — a bilo je. prepozno. Na krovu je nastala vsled tega velika zmešnjava. Neki mornar začne takoj odpenjati rešilni čoln; drugi pa zgrabijo Naegle in jo zapro na varno. Ko spuste čoln v vodo,. začno iskati t ako j. Obupana mati je jokala, vila roke in zrla zaupno na rešioii čoln. Tri ure so ga iskali, a ga niso mogli dobiti. Otrok se je prikazal le jeden-krat na površju, a še tedaj tako daleč, da so ga komaj videli. Zastonj je bilo vse iskanje. Mornarji so se vrniii utrujeni na ladijo. Gospodično Naegle bodo poslali nazaj. Sedaj je zopet dobra. Svoje grozno dejanje opravičuje s tem. da jo je naenkrat prijela nepremagljiva sila in ni vedela, kaj dela. Pravi, da je otroka neizrečeno ljubila in da ga je zato vrgla v morje. 60. KONGRES. Uradno poročilo o skupinah prihodnje zastopniške zbornice. Washington, 21. nov. Prvo tiskano poročilo o zastopniškej zbornici 60. kongresa '"e ravnokar izšlo. Republikanci bodo imeli 58 glasov večine in njihova stranka šteje 222 članov, do-čim imajo demokrati le 164 sedežev. Preiskovalci vulkana ponesrečili. Ognjenik Colimo v Mehiki se je napotilo prei&kat 14 geologov. Dosegli so že skoro žrelo, ko je ognjenik izbruhnil cel oblak ognja. Smrti so sicer ušli z begom, a večinoma so te-ško opečeni. $100,000 škode. Chicago, 111., 21. nov. V šestnad-stropnem poslopju poslopju 12—14 North Canal St., kjer je nastanjenih več tovarniških tvrdk, pričelo je včeraj zjutraj goreti. Ogenj je napravil za $100,000 škoed. Denarje v staro domovino pošiljamo: za $ 20.50 ............ 100 kron, za I 40.90 ............ 200 krvn, za $ 204.00 ............ 1000 kron, za $1020.00 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma m nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošOjatre izplačuje c. kr. poštni hranilni urad ▼ 11. do 12. dneh. Denarje nun poslati je najprOič-neje do |25.00 ▼ fotovini ▼ priporočenem ali refistrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Ordsr ali pa How York Bank Draft FRANK BAKBbb^ 109 Greenwich Strset, Hew York. 8104 StOIair Af. H.B. Cleveland, O. Vesti iz Rusije. Nadaljni napadi. PREPREČEN NAPAD NA POLICIJSKEGA NAČELNIKA V ODESL Več socijalnih revolncijonarjev ubi-tih. — Ropanja in umori teroristov. PODKUPOVANJA. Odesa, 21. nov. Tolpa socijalnili revolucijonarjev je skušala umoriti glavnega komisarja tukajšnje policije. Lopovi niso preje odnehali, dokler niso policaji med nje ustrelili s topom. Trije so bili ubiti in trije ranjeni, do-čim so ostali ušli. Druga tolpa teroristov si je včeraj v uradu ruskega parobrodnega društva prilastila $2000 in ubila jednega policaja. Dasiravno je "stran'ka mirovnega preporojenja" zakonito pripoznana, so oblasti zaplenile 2000 pozivov, ktere je stranka izdala. Kungur, 21. nov. Ko je policijski komisar preiskaval po tukajšnjih hišah, ga je nekdo ustreiil. Morilca so zaprli. Varšava, 21. nov. Policija je podkupila necega č.ana revolucijonarne roparske tolpe, ktera je izvršila roparski napad na kolodvoru v Rogovu. Sedaj so zaprli 34 napadalcev, ktere bode sodilo vojno sodišče. Petrograd, 21. nov. Odkar se je vrnil grof Witte v Rusijo, se ga od vseh strani napada, samo da se mu odvzame zaupanje. Tudi reakcijo-narni časopisi ga imenujejo lažnjivca in izdajalca. Le poslanec Kovalevskij se zavzema za Witteja. "Unijski vojak". Columbus, Ohio, 19. nov. Vojaštki novinec John McConnagham, ki je bil preje tl unijski" brivec, ni hotei svoje tovariše briti po 5 centov in jim striči lase po 10 centov. Radi tega je moral k poveljniku, kteri ga je kaznoval z ukorom. Ko tudi to ni poinagalov so ga zaprli. Vsak vojaik se mora dvakrat v tednu obriti in enkrat v mesecu ostrici lase. Brivec dobi polovico dohodkov, kar pomenja lepo svoto za vojaške brivce. McCon-naghan bi lahko zaslužil razun svoje plače še $40 na mesec, toda ostal je raje zvest svojim "unijskim" principom. Napadena služkinja. Pri importerju diamantov Oliver M. Farrand v New Yorku služi Roza Schwartz, ktero je včeraj neki človek skozi omrežje hudo obdelal. Žena imenovanega importerja je šla včeraj ob deseti uri ven. Pri tem je naročila služkinji,.ktera je že več let pri nji naj ne odpre nobenemu človeku. Komaj odide iz hiše, že pride neki moški, pozvoni in vpraša, ali stanuje tnkaj Farrand. Roza potrdi. Nato pravi, naj mu odpre, ker mu mora izročiti neki zavojček. Ta pa odvrne, da ne sme odpreti nikomur. Če ima kaj, naj da kar med omrežjem njej. Neznanec ji da mal zavojček in jo prosi, naj pogleda, če je naslov pravilen. Ko se dekle sklone, udari jo ta z nekim trdim kosom na glavo, da se na mestu zgrudi na tla. A še potem jo je obdelaval na tleh, v kolikor jo je mogel doseči. Ko je prišla žena domov, se je komaj toliko sklonila, da je odprla vrata. Na glavi ima vse polno ran. Napadalec je ušel in ga ne bode mogoče dobiti, ker ima polieija le jako slab popis od njega. TJtihotapljeni Kitajci. Providence, R. I., 20. nov. Štiri na-daljne Kitajce, ktere so utihotapili na ladiji Frolic, so danes tukaj izpustili proti jamstvu od $500. "Williama Duncan so stavili pod $15,000 poroštva; on spada med moštvo omenjenega par-nika in je soodgovoren. On pravi, da se ne čuti krivega obdolženega prestopka. BKe sl namenjen ženo, otroka ali pa v Ameriko vzeti, in voine cene na: FRANK pisizapoias SAKSEK. m Oraeawlch SL, New Twk, N. Y ker tu bodeŠ naj pošt ene je in najbolje postreien. Fr. Sakserje priznani zastopnik vseh ipitpitaih parobrodnih druib Iz Avstro-Ogrske. Cesar in ministri. FRAN JOSIPOVE KONFERENCE Z AVSTRIJSKIMI MINISTRI IN OGRSKIM MINI-STERSKIM PREDSEDNIKOM. Grof Tisza gre kot poslanikAvstro-Ogrske v Petrograd. KARDINAL VASZARY UMIRA. Razne novosti iz inozemstva. Dunaj, 21. nov. Cesar Fran Josip zboroval je včeraj da;j časa s člani tukajšnjega kabineta in ogrskim miui-sterskim predsednikom dr. Wekerle-tom. Pri posvetovanju se je šlo za določitev vsebine takozvanega prestol-nega govora, kterega bode Fran Josip o-ital v nedeljo povodom otvoritve delegacij. Cesar bode v svojem govoru povdarjal, da "trozveza" še obstoji. Naslednikom Aehrentliala, bivšega avstro-ogrskega poslanika v Petro-gradu. je imenovan grof Štefan Tiszr.. Slednji je bil vodja znane liberalne stranke na Ogrskem in je bil pred Fejervarvjem ogrski ministerski predsednik. Budimpešta. 21. nov. Kardinal Va-szarv, ki je tudi škof v Granu, umira. Papež mu je že poslal brzojavni blagoslov. Celovec, Koroška, 21. nov. Stara cerkev v Žihpolju, kamor so prihajali vedno božjepotniki, je zgorela. Budimpešta, 10. nov. Visokošolei in člani Kossuthove zveze so nameravali sinoči prirediti srbskemu generalnemu konzulu bakljado in serenado kot protest, da je vlada prepovedala v Oršovo došlim Srbom udeležitev pri Rakoczyjevi slavnosti. Vlada je tudi bakljado in serenado prepovedala. Visokošolei so nato pred srbskim konzulatom napravili Srbom prijazno demonstracijo. POLOŽAJ V MAROKU POSTAJA VEDNO NEVARNEJŠI. — ŠPANSKE VOJNE LA-DIJE POSLANE V MAROKO. Panika v pariškem gledišču, ker so električne luči nepričakovano ugasnile. ZOLA POKOPAN V FANTHEONU. -o- Madrid, 21. r. v. Vlada dobiva redno brzojavna poročila, da je položaj Evropejcev v Maroku ve inn nevarnejši in radi roga je mornarični minister Alvara>i.> '."Itnil j>t'>Iati v Maroko jkijpiu^o iV.a\-. iioi:i odpluje že danes v lan^'T, Jn -c pridruži francoski a vojnim ladijn-n >"s Pelavi je u:<.tr:iai'iexiili vijakov. Tudi špansko lir. »do v j«? .- f'adizu je dobi.o povelje pripravili na pnt v Maroko. Paris, 21. n v. V'-eraj pred polu-nočjo nastala je \ i Beroliard panika, ker so ek-i;1. ririie luči nepričakovano ugasnile in Ult je i.ekdo zakričal, da gle.li'ee gjri. Ljudje šo bežali na vse stran: in pri tem je bilo več oso-b ranjenih. Paris, 21. nov. Frau^oski senat jo včeraj s 144 proti 9t> glasovom sklenil, da se prenese pepel pis litija E-mile Zola v Pantheon. Florenea, 21. nov. V Poggibonsi, 10 milj daleč od tukajšnjega mesta,, je bilo včeraj čutiti jak potres. Jelen v zlatarskej trgovini. Xew London, Conn., 20. nov. Na najživahnejšo ulico tukajšnjega mesta prišel je včeraj krasen, tri leta star jelen, kteri je veliko šipo neke trgovine z zlatnino razbil in odšel v notranje prostore. Ker tam ni mogel naprej, je po istej poti odšel zopet na ulico. Minuto kasneje odšel je v provizijsko trgovino, kjer je lastnika trgovine podrl in zopet odšel na ulico, kjer ga je množica zasledovala, dokler ni ušel na nek vrt, od kjer so ga potem spustili. Jelenov je v Con-neetieutu vse polno. Včeraj je jeden jelen s šestimi košutami napadel "Woodbury S. Graya, kteri se je pa k sreei rešil na bližnje drevo. Ukradli lokomotivo. Newburgh, N. Y., 20. nov. Tukajšnji detektivi iščejo lopove, kteri so v minolej noči o polunoci ukradli lokomotiva New York, New Haven and Hartford železnice v Hopewell Junction in se odpeljali v Fishkill Landing. Tu so lokomotivo ostavili in pustili na progi. Peljali so se deset milj daleč po jednotirnej železnici, ne da bi na lokomotivi prižgali kako luč. Lokomotivo so našli nepoškodovano. Nezgoda na morju. Blizo otoka Barbuda ob obrežju Nove Škocije obtičala je železna jadranka Reform na pesku. Jadranka je bila namenjena v Zapadno Indijo. Politik — ponarejalec. V Parsons Boroughu pri Wilkes-barre, Pa., se je spoznal sodnik Ambrose Reese, ki je tudi znan po.ititk. krivim ponarejanja listin in zarote, radi česar je bil obsojen v 4".etno ječo. Cementiranje trupel Zdi se, da dobe krematoriji povsem resno konkurenco. Zdi se, da nadvlada pogrebno reformo sežiganjem še druga pogrebna reforma. Dr. Schatt priporoča namreč v nekem listu, da se stavi truplo v cementno krsto in da se ta zalije z goščo cementa. Po nekoliko dneh bo ta krsta formalni steber od cementa. Truplo infiltriranjem apna in kremene kisline formalno o-kameni in ako se bo kteri potomec zelo interesiral za svojega prednika, bo lahko steber kar razbil in našel svojega okamenelega deda povsem ohranjenega. Oropali pošto. V Unionville pri Middletownu, N.Y. so tatovi z dinamitom razstrelili blagajno tamošnje pošte in odnesli za $300 gotovine in poštnih znamk. Trgovinski potnik okraden. Philadelphia, Pa., 20. nov. Nepoznani ropar je trgovskemu potniku C. F. Willeminu iz New Yorka odvzel zabojček zlatnine v vrednosti $4000. Vihar v Alabami. V Athens, Ala., je vihar, ki je divjal minolo nedeljo, podrl državno poljedelsko šolo in več druzih hiš. Ubit ni bil k sreči nihče. Velik požar. V Stocktonu, Md., je zgorel ves trgovski del mesta. Zgorelo je 16 hiš in škoda znaša ,«360,000. KRETANJE PARNIKOV. Dospeli so: Sofia Hohenberg 20. nov. iz Trsta s 1347 potniki. Bovic 20. nov. iz Liverpooia. La Gascogne 20. nov. iz Havre s 1068 potniki Dospeti imajo: Gregorij Horč iz Odese. Astoria iz Glasgowa. Macedonia iz Hamburga. Smolensk iz Libave. Erny iz Trsta. Patricia iz Hamburga. Main iz Bremena. Cedric iz Liverpooia. La Provejice iz Havre. Ca roil ia iz Liverpooia-Columbia iz Glasgowa. Vaderland iz Antwerpena. Victorian iz Liverpooia. Statendam iz Rotterdama. Kaiser Wilhelm der Grosse iz Bremena. Odpluli so: Baltic 21. nov. v Liverpool. Noordam 21. nov. v Rotterdam. Odpluli bodo: Amerika 22. nov. v Hamburg. La Savoie 22. nov. v Havre. Friedrich der Grosse 22. nov. v Bremen. St. Louis 24. nov. v Southampton. Lucania 24. nov. v Liverpool. Batavia 24. nov. v Hamburg. Astoria 24. nov. v Glasgow. La Gascogne 24. nov. v Havre. St. Laurent 24. nov. v Havre. Sofia Hohenberg 24. nov. v Trst. "GLAS NARODA" U»t slovenskih delavcev v Amerild. Ixd*j* slovensko tiskovno društvo FRANK SAK^EI^ predsednik VIKTOR VALJAVEC, tajnik. Inkorporirano v državi New York, dne 11. julija 1006. Za leto velja list za Ameriko ... $3.00 " pol leta............. 1.50 Za Evropo, za vse leto.......4.50 " pol leta.......2.50 " " " četrt leta......1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. "GLAS NAHODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every day, except Sundayb and Holidays^ Subscription yearly $3.00. Published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY Incorporated under the laws of the State of New York, Advertisement on agreement. Za og'ase do deset vrstic se plača 30 centov. Donisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov rrosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo raslov-nika. Dopisom in pošiljatvam naredite naslov; "Glas Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. Telefon 1279 Rector. - New Mexico in Ari= zona. Zadnje glasovanje v teritorijih New Mexico in Arizona je dokazalo,, da t »mošnje prebivalstvo, k.jub želji predsednika Roo-sevelta, neee ničesar vedeti o ustanovitvi skuipne države, oziroma spojitvi obeh imenovanih teritorijev. Ker neee niti zvezina vlada, niti sedanji kongres spremeniti imenovana teritorija v samostojni državi, bodeta New Mexico in Arizona najbrže že več let zaman skušali postati državi. Temu je kriva le politika. Republikanci namreč ničesar n« pridobe, ako postaneta New Mexico in Arizona državi in radi tega mora za sedaj ostati vse pri starem, ne oziraje se na neopravičene zahteve obeh teritorijev. Oba teritorija tvorita del velikega jugozapada naie republike in v političnem. kakor tudi trgovinskem pogledu morata biti v zvezi z državami Mis-.,ari, Kansas. Texas. Arkansas in Oklahoma. Kot državi bi oba teritorija po-i.jala Štiri nove zastopnike v zvezin senat. Missouri in Texas sta -f* torej prebivalci New Mexica in Arizone nečejo, da se njihova domovina -poji v skupno državo, morajo imeti gotovo posebne vzroke za to. valnih dvoranah, v Washingtonu, oziroma v kapitolu, se eubansko vpra-sanje ne da rešiti, in ako bi se to že moralo zgoditi, mora to storiti edino-le eubansko ljudstvo. Pri tem za-moremo Cuibancem pomagati in jih v slučaju potrebe varovati, toda pri tem mora imeti glavno ulogo le eubansko ljudstvo. Poljsko pismo. (Konec.) Navesti hočem še en slučaj ruske justice: V občini Unerel v okraju Opoczyn-skem je bil ubit občinski pisar; vzrok zločina in morilec je doslej ostal neodkrit. Drugo jutro po umoru pa so prišli vojaki v stanovanje Jiosipa Ostrowskega, poslanca v državni zbor. in ga izpraševali, 'kdo je morilec. Po-s.anec seveda ni mogel biti, za to je imel dokaze. Vlekli so ga iz stanovanja, postaviii na dvorišče pred plot. obrnili proti njemu cevi pušk in mu rekli, da ga ustrele, če ne pove morilca. Poslanec je prosil, naj mil puste nekaj trenutkov, da opravi svojo molitev in ko je odmolil, je rekel, da je pripravljen na smrt. Ustrelili ga sieer niso. pač pa močno potolikli s kopiti pušk in častnik ga je obreal s čevlji. Tako so ga obdelovali 15 minut in poslanec leži zdaj nevartio poškodovan v bolnici. Na Ruskem narašča zdaj reakcija v taki meri, da ni izključena domača vojna. Vsi opozicijski listi so prepovedani. vsak vladi neljub članek se hudo kaznuje na moči paragrafa, ki prepoveduje "razširjanje lažnjivih novic. Prvi beloruski list "Naša doba" je bil za prvo številko ikaznovan z globo 200 rabljev, po drugi številki pa prepovedan. Maloruski listi so, razven jednega, vsi prepovedani. Med poljskimi listi vlada nepopisljiva zmešnjava. Vedno nastajajo listi, se l>o nekaj številkah od vlade prepovedo in nato izidejo pod novim imenom novi. Podobno je na Ruskem. List "Rusj" se je že trikrat prelevil, bil je prepovedan in izšel spet pod drugim imenom itd. Zdaj je pa menda vendarle popolnoma ubit. Dasiravno leg tega grozi Rusiji še vedno agrarno vprašanje in denanfi polom. Na teh dveh pečinah se bode moral razbiti dosedanji ruski sistem preje ali pozneje. Mi ne dvomimo, da bode Rusija prestala tudi te svoje čase in se zopet dvignila kljub Gringmuthovim črnim slutnjam in nemškim jrftiker-jem v ruski uniformi. Nevarnost za Slovanstvo je samo, da Nemčija zasede konresno kraljestvo, po kterem hlepi že od davna, baje, da bi bil potem Poznanj na varnem. Nemčija daje ruski vladi vedno slabe nasvete in prepreči vsako reformo, ki bi pomirila deželo, z druge strani pa po šilja velikanske svote denarja na Ru sko v podporo štrajkujočim, da bi uničila sosednjo deželo ekonomično in zamola pri priiiki pod enim ali dragim izgovorom s podporo Avstrije zasesti kraljestvo poljsko. S—c. Sonet. Spisala Utva. Oni dan sva šla z Rastom na sprehod. Ko sva po zadušljivih mestnih in predmest-nih ulicah prišla na piano ter se je pred nama razprostrla narava, sem zapazila, da so vinograd-ski nasadi že opustošeni. Polja so se rjavila; po njivah je tupatam samevala 'kakšna repa ali dremal kakšen kapus. Sadno drevje je bilo skoro docela golo ter je stezalo svoje nage roke v precej hladno ozračje. Ko sva šla po gozdu, nama je šumelo listje pod nogami, izmed kterega je pokukal semintam skromen pod-lesek, zarit v višnjev plašček. Na veji je zakrakal vran ter odfrfotal pred nama. Izpod grma je pa odpeta! zajček. Glej, saj to je jesen! In pri vsem tem in spričo vsega tega sem se spomnila jaz na svoj zimski — klobuk. Bilo je pred dvemi leti, tako-le jeseni, — in sicer prvi jeseni po najini poroki, — ko mi je nekega večera moj tedaj mladoženja napisal sonet, kjer mi je povedal, da: "je- videla obupanost in bojazen na mojem licu, poklieala je ravnateljico. Prišla je ženska s tolstim licem in s tolstimi rokami in prijela je mojega revčka. Pretipala ga je z debelimi prsti ter zmajala z glavo. "Hm, če ga denemo pod operacijo, je njegov obstanek ri ski ran", dejala je od važno. "A ee ste zadovoljni, da ostane v tej obliki, ga bodemo sami polikali in poravnali ter zna postati iz njega še kaj prida, ker je dobre in fine konstitucije." Pri tem ga je mrc-varila in mu natezala krajevce, kakor da bi mu jih hotela* odtrgati od temena; surovo je potegnila podvle-•ko raz njega, da so niti bolestno za-ječale, in že mi je bilo, da bi ga potegnila iz tolstih rok, a premagala sem se. S krvavečim srcem sem ji ga pustila, priporočila ji ga najtop'eje, naj mu pomagajo, kolikor se da, in sla sem. Čez par dni, dolgih in mrzlih, prišlo je k meni šibko dekletce z ogromno škatljo. prašala je po gospe God- ( lji, in ko sem rekla, da bi bila to jaz, J odprla je ogromno Škatljo in dvignila iz nje ličen in modern klobuk, kakor-šen še ni doslej sedel na moji glavi. Bil je moj! Oni ubogi mršavi klobuček. Spoznala sem ga le po njegovi fini, mehki dlaiki, črni, kakor bi bila iz same čiste, pristne krtovine. Sicer pa je bil popolnoma drugačen.: Drasroceni svileni trakovi so bogatoj Nemiri v MacedonijL Carigrad, 2. nov, (Poštno poročilo.) Bolgarska četa pod vodstvom Apostola je napadla vas tkizla v solanskem viiajetu. Pet patrijarhistov in dve ženski so vstaši umorili. V Blavkovču in Negorieu so srbske čete požgale več hiš. Turška vlada je naročila vrhovnemu nadzorniku, naj izžene metro polita iz Gravene, 'ker je v svojem govoru ozmerjal Kucovlahe. Sofija, Bolgarska. 2. nov. V katoliški vasi Hači, vilajet Skader, so turški vojaki oplenili več hiš ter oskrunili križ. NAZNANILO. sen že v deželo kuka, jaz ideal, ne vlada še trdi, da hoče biti nestran-1 kupim si še zimskega klobuka!" In ker je bila res jesen in od strani mo- karska, je vendar popolnoma prestopila na stran črnih stotnij. jega ljubečega moža taiko nežen mig- 1 — Protektorat na Cubi. Razvoj položaja na Cubi je tak, da 1 sam dokazuje, da na Cubi pomanjkanje stanovitnosti, ktera je za uspešen razvoj vsake dežele neobhodno potrebna. Mogoče bi pred intervencijo Zjedinjenih držav na Cubi prišlo "končno še do sporazuma med obema strankama na otoku, toda sedaj — vs ed našega posredovanja — ni več misliti na to, da bi se liberalci in konservativci sporazumeli. Radi naše vojaške okupacije se je sovraštvo med obema strankama v tolikej meri povečalo. da je državljanska vojna neizogibna, 'kakor hitro ostavi naše vojaštvo Cubo. Kljub temu pa moramo š«» vedno upati, da končno 1 ride vendarle do -poraznma. Ta nada je naravno zelo majhna, kajti iaz:m ljubosumnosti, ki vlada med obema strankama, pride na Cubi tudi v [k štev razlika med belimi in zamorci. Prejšnja leta se za to vprašanje ni nihče brigaj, kajti ljudstvo je bilo jedino v svojem so v raz t vu proti Spancem, ne irlede na razliko poltne barve. Kako naj naša vlada pomaga na Cubi, nam je r«ranjfka, kajti nihče ne rabi boljšega sveta, nego baš washiu#lonska vlada. In vse. kar bi zamoiHa naša vlada storiti in kar naj tudi stori, je to, da prepusti poravnavo teara vprašanja eubanskemu ljudstvu. Pri tem zamorejo Cubanci napraviti velike pomote, toda tako nespretno ne bodo mogli postopati, kakor aiko bi naša v>ada opravila to delo mesto njih samih. Jedino, kar naj stori naša vlada, je, da prepreči eventualne nemire in izgrede povodom novih volitev in da čuvajo mir, ustanovljen po novem redu. Dalje naj naša okupacija ne seza. V zboro- ne in poljsko občinstvo samo, ki ne vidi druge pomoči, si želi okupacije Nemške. V tem slučaju bi imeli vsaj mir in varnost. Nemška okupacija poljskega kraljestva je postala v resnici skoraj neizogibna. Za Slovanstvo bode to nov, grozen udarec. S tem pride Nemec Rusu do kože in sedanja birokratiena Rusija ne bode imela si o ustavljati se nemškemu vplivu. Nemčija deluje z vsemi silami na to, da bi v kraljestvu poljskem ostal nered in se. če mogoče, še povečal. General Skalon gleda, vedno le na migljaje iz Berolina in poskuša, -kaj mu bodo naŠepetali nemški politiki. On je eleganten gigerl brez vsake energije in brez vsakih zmožnosti. Človek bi se vprašal, kako je tak človek prišel na tako važno mesto, ako bi ne bila javna skrivnost, kako so se na Ruskem ustanovile razne birokratične iklike. Ako se gre pri njih nekoliko nazaj, se navadno zadene na metreso kakšnega velikega kneza. J eden se oženi s kaikšno tako matreso in dobi v doto kakšno veliko službo, postane genera, ni gubernator ali kaj posebnega, če ne na Kavkazu ali na Poljskem, to je že postranska stvar, saj so ljudje radi njega, ne pa on radi ljudi. Da se mu, 'kjer je ravno mesto prazno, in naj bode sposoben ali ne. Potem pridejo na vrsto njegovi bratje, bratranci, strici, nečaki, otroci itd. — vse se spravijo polagoma tu in tam na toplo pod streho in klaka je u-stvarjena. Takšna birokracija je nesposobna napraviti red in uvesti reforme. Rusija se zamore urediti le, ako pade dosedanja birokracija, kar se pa mirnim potom ne bode zgodilo. Revolucija je zdaj za Rusijo prva državna potreba. liusua vlada se čuti torej zdaj dovolj silno, da nastopi odprto reakcijsko pot. Jako naraščajo tudi društva "resničnih ruskih .judij", ki imajo baje že nad tri milijone pristašev; razitfrne se. da vse uradništvo, ; olicija, del duhovništva, a ne več večine, svetnega duhovništva malo, a več menihov in škofov, da je veliko nezavednih mas, ktere ščujejo zoper liberalne sloje, češ, da so to samo od judov in od Japoncev podikupljeni izdajalci. Javno govore in pišejo, da je pobiti vse jude in upanje bogatega plena privabi mnogo temnih elementov v njihove vrste. Voditelj tega " bokserskega" gibanja je Nemec G-ringmutht urednik sliovanofilskih "Moskovskih Vjedomosti"; samo-držanje, pravoslavje in rusko Slovanstvo je njihovo geslo. Denarja dobijo od visokih krogov na mernike. Ravnokar so imeli velik shod v Kijevu, kjer so določili program in začrtali svojo delavnost. Domača vojna Najbolj težaven je položaj na Polj-' yaj na ta zimsti klobuk, šla sem nekem. Tu so razmere res že neznos-1 £ne potem res na Korzo, kjer so mi po raznih izložbah kimali prijazno in vabljivo najrazličnejši klobuki in 'klobučki. Izbrala sem si enega, ki je skromen stal prav tam v kotu na kovi-nastem stojalcu. Bil je lepo črn, precej dolge žametne d ake, kakor da bi bil iz same čiste, pristne krtovine. Krajevce je imel široke, zadej ponižno upognjene, popolnoma primerne. da pokrije vse siromaštvo mojih nebujnih las. Na strani sta 'krotko cvete.i dve zeleni roži iz svilenega traku v skromnih, a raznobojnih ni-jansali svoje lepe barve. Spredaj je bilo istotako skromno puranovo pero, zavito pri držalu v črn baržun, okrog kterega se je ovijalo malo zelenega traku. Torej taik je bil oni klobuček, ki mi je najbolj imponiral. Stopila sem h kramarici, in ker ni zahtevala zanj več, nego deset kron, sem rekla, no, če ga ne daste boljši kup, pa naj bode. Zavila mi ga je lepo v papir in odjadrala sem ž njim domov. Lepo mi je služil dve zkni zaporedoma ob vsakem vremenu. Sieer se je puranov ostanek včasih zibal in majal, (kadar je brila butrja, a klobuček, kolikor ga je bilo, se je držal prav junaško— In ko sem se torej oni dan dodobra prepričala v naravi, da je jesen, in sva se vračala domov po Korzu, kimali so mi, kakor pred leti, iz izložb razni iklobuki in klobučki v najzape-ljivejših in najmodernejših barvah in oblikah, a ker ni spisal takrat moj soprog nobenega soneta, ki bi vsaj od daleč namigaval na nov zimski klobuk, sem se umirila in se spomnila na svoj stari pred etni klobiuk. Spomnila sem se pa tudi, da je bi zadnjo spomlad nekako bolehen; po-■ebno se je to na njem pokazalo, ko sem si izposodila njegove trakove, pero in sploh ves njegov nakit za svoj letni klobu'k. Tedaj sem ga zavila skrbno v papir ter ga položila v omaro, da se spočije in opomore do jeseni. Prišedša oni dan domov, poiskala sem ga in vze.a v roke. Toda revček je bil ravno talko mršav, kakor sponi adi, in še več; kajti krajevce je imel vse pomeekane. Temu je bila seveda kriva gneča v omari. Z odkrito srčno žalostjo sem ga gledala in pomilovala. Da bi se ločila? Ne! Toda kaj storiti? Po dolgem ukrepanju sem se odločila, da ga ponesem k moaisfcki. Morda mi ga še reši. Ljubeznivo sem ga pogvadila in malo okrtačila s ščebko, zavila ga v papir in nesla sem ga v bolnico za — klo-t » _ mm. Asistentka ga je pogledala, pobo- je potemtakem skoraj neizogibna. Po- žala in — zmajala z glavo. Ko je odevali in pokrivali hibe, ki mu jih je zadalo kolo časa. Droben ptiček! je sedel med njima z razprostrtimi i peroti in odprtim kljunokom, kakor da bi lovil — muhe. Na strani pa ^ so se šopirile temnordeče, baržunaste j rože. Skratka, jaz sem bila veselo presenečena in zadovoljna. Pomerila sem ga takoj in vrlo je pristojal moji! glavi; le tako skromen ni bil več: in nebujnosti mojih las ni tako lju-J beče pokrival, 'kakor nekdaj. No pa ' to nič ne de. Temu se dandanes že opomore. . Bel listič, ki ga je deklica 3 škatljo vred prinesla, izročila jeJ mojemu soprogu. Jaz ga nisem nitij pogledala. CuJa pa sem soproga, da je nekaj mrmral, ko ga je čital; men-j da je "*koval drug sonet na zimske •klobuke. NEMŠKI SPOMINI. Že zopet govori vse o Nemčiji, v ospredju pa je Viljem. Spomini Ho-henlohejevi so ga hudo razburili. In pravzaprav ni nič na celi stvari. Ho-henluhejeva knjiiga ni za nas nič novega, ker vemo, da se z osodo narodov še sedaj igrajo diletantje in ge-neralštabovci. kaj še le takrat, ko sta Bismarck in Mol tke nemške državice z ženijano zvitostjo združila v cesarstvo. Morda je v tej knjigi najbolj zanimiva sledeča epizoda: Nekoč so ti visoki dip'omatje šli v gledališče k predstavi "Hannele". Ho-' henlohe opisuje, kako se je fini dru-; žbi igra studila, ker je plebejska, za' ministerijalne tajnike in feldmaršal-: lajtnante nerazumljiva. Pri kavijar-ju in šampancu so se gospodje še le znebili te demokratske more iz 'Hannele*. t Nekoliko večjega pomena je za nas nekaj spominov visokoizobraženega 1. 1S96 umrlega nemškega državnega svetnika Geffkena. Priobčil jih je odlični hrvatski politik v "Agramer Tagblattu". Geffken je leta 1894 prepotoval južno Evropo, Balkan in' Bosno ter obiskal tudi Zagreb, kjer ■ se je pogovarjal s hrvatskim rodoljubom. GefEken je bil desna roka nemškega cesarja Friderika in je dobro poznal sedanjega Viljema. Hrvatu je dejal, da je Viljem skrajno nedosleden vladar, ki ima pač živo domišljijo, a nobene dalekovidnosti. O ruskem earju je dejal, da ni nič drrizega kot preoblečeni Anglež: ve-se ijo ga angležki športi, obleka, čevlji, rokaviee in angležki konji. Sicer pa je car velik prijatelj nemške kulture. Zato Nemčija niikakor ne misli nato, da stare francosko-rusko dvozvezo, ker je prva in glavna naloga Nemčije, zjediniti' evropske vele-vlssti proti Angležki. To so torej nemški spomini, ko so sedaj na dnevnem redu. Izpozna se iz njih, da sedanja Nemčija živi zgolj od Bismarekovih idej. ki jih Viljem nerodno kopira. Zato je tudi um:jivo, da so radi Holienlohejevih odkritij diplomati zagnali toliko krika. Izkaza o se namreč, kakor tudi poprej že večikrat, da se državniki do danes še ničesar niso naučili in da je njihovo rokodelstvo ostalo isto, kot za časa Tallavrandov in Metternichov. Njegovo slaibost smo videli v teh knjigah in brezpomembnost. In ti mrliči niso vredni to.ikega zvonenja. S—c. Slovensko katoliško podporno dru-žtvo SV. JOŽEFA, št. 12 J. S. K. J., Allegheny, za Pittsburg, Pa., in okolico, ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu. Družtvecikom se naznanja, da bi se istih v polnem številu udeleževali ter redno donašali svoje mesečne prispevke. Nekteri udje, ki se radi oddaljenosti ali dela ne morejo sej udeležiti, naj svojo mesečnino na ndkterega izmed izvršujočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dopošiljajo. Predsednik Dominik Strniša, 221 Spring Garden Avenue, Allegheny; podpredsednik Fran Kresse 5106 Natrona Alley, Pittsburg; L tajnik Josip Muška, 57 Villa St., Allegheny; H. tajnik Fran Strniša, Water Alley, Cor. Basin St., Allegheny; blagajnik Vincenc Volk, 28 Tell St., Allegheny; delegat" Fred Volk, 122 42nd St., Pittsburg. — Odbor: Ivan Borštnar, 57 Villa Street, Allegheny; Fran Golob, Nikolaj Povše 28 Tell St., Allegheny. — Zastavonoša Anton Drašler, 416 Bell Avenue, North Braddock, Pa. Podpisani naznanjam vsem znancem in prijateljem, da sem dne 15. marca 1906 odprl LEPO UREJENI SALOON S KEGLJIŠČEM IN DRUŠTVENO DVORANO na 163 Reed St., Milwaukee, Wis. Za obilen obisk se priporoča FRANK LESKOVIC, lastnik gostilne. Zlata ali niklasta ura z verižico 1 X zastonj Z ! Ameriško uro z solidno pozlačenim ali niklastim pokrovom , jamčeno da kaže travi čas, jednaka uram po $10, dobe brezplačno dečki in dekleta, oziroma vsakdo kdor proda '24 koma iov naše zlat- __nine po 10 centov komad. Pošljite Vas naslov in mi Vam pošlje« mo zlatnino po pošti. Ko razprodate, pošljite nam $2.40 in mi Vam pošljemo uro in verižico, ali kako drugo aarilo. CROWN JEWELRY CO., Dept. 173. 163 E. Randolph St., Chicago, I1L NAROČNIKOM NA ZNANJE. Cenjenim naročnikom našega lista, zlasti pa onim v Pennsylvaniji, naznanjamo, da jih v kratkem obišče zastopnik "Glas Naroda" in bančnega podjetja tvrdke Frank Sakser Co., Mr. Janko Pleško. Imenovani rojak bode nabiral naročnino za list in opravljal tudi droge t našo stroko spadajoče posle ter ga cenjenim rojakom najtopleje priporočamo. Knjige družbe sv. Mohorja smo pričeli naročnikom že razpošiljati Vsak naročnik dobi a KNJIG. V zalogi pa imamo par sto iztisov več in te prodajamo, dokler zaloga ne poide, po $1.30 s poštnino ali ekspres stroški vred. Rojaki iz Clevelanda, Ohio, in okolice dobe iste tudi tudi pri našej podružnici v Clevelanda, O., 6104 St. Clair Avenue, N. E. Upravništvo "Glasa Naroda". t -" i diliiA DELO! DELO!! DELO!!! Potrebuje se 200 delavcev za delo v šumi v Richwoodu, W. Va. Delo je dobro in stalno za več let. Plača je od $1.75 do $1.90, vozniki dobe pa po $2 na dan. Natančnosti je po izvedeti pri: Frank Homorcb, P. O. Bvx 205, Biehwood, W. Va. (6-11-—6-1-07) Ako hočeš dobro postrežbo z mesom in grocerifo, tako se obrni na Martin Oeršiča, 301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo. Tudi naznanjam, da imam y zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: klobase, rebra, jezike, Sunke itd. Govorim v vseh slovanskih obilni obisk. Slovensko* katoiišk 0= podp. društvo svete Barbare V) Z]edln]ene države Severne Amerik©. Sedež: Forest City-, Pa. 3». januarja 1902 v državi Pennayr' ^.- rrrr -0-0- ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ALOJPIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest Ciiy, Pa. NADZORNIKI : IVAN DRASLER, Box' 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Durvea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Va. FRAN SUNK, Luzerne, Pa. POROTNI ODBOR: KAROL ZAL AR, Box 28, Forest Citv, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. " ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: Ivan Telban, P. <5. Box 607, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Vabilo na PLESNO VESELICO, ktero priredi Kranjsko-slovensko podp. društvo sv. Barbare postaja št. 17 v Broug-htonu. Pa., v svoji društveni dvorani v četrtek dne 29. novembra 1906. (Zahvalen dan.) Vse rojake in rojakinje, kakor vsa sosedna društva vljudno vabimo, da se te zabave obilno udeleže. Začetek ob 9. uri dopoldan s sv. mašo in potem bode veselica. Za dobro godbo, fino pivo. dobra jedila, ka'kor tudi za najboljšo zabavo skrbel bode odbor. Štefan Stucin, tajnik. Box 161, Broughton, Pa. (21-22—11) Iščejo se AGENTI v vseh ameriških mestih s stalno plačo in provizijo. Ni treba znati an-crležko. temveč zadostuje poznanje med Slovenci, Hrvati in Srbi. Dobra plača, delo lahko. Pišite na: Room 1, 67 W. 67th St., New York, N. Y. (v d do prekl) Išče se dober ČEVLJARSKI POMOČNIK. Ako kterega veseli, naj se zglasi pismeno ali osobno pri spodaj podpisanemu. A. BLAŽIČ, 209 So. Harris. m St., Alexandria, Ind. (16-22—11) Bratom Slovencem in Hrvatom naznanjam, da imam na prodaj po ZNIŽANEJ CENI izvrstna domača NARAVNA VINA, bodisi bela ali č-rna. Cena je 35c galona in sicer do 1. marca 1907. Za vsako posodo računam $2.00. Z naročilom naj se pošlje polovico zneska in ostanek se plača pri sprejemu vina. Za obilna naročila se toplo priporočam. Frank Stefanich, posestnik vinogradov, R. R. No. 7, Box 34, Fresno, CaL GLAVNA SLOVENSKA HBff)iILJiIG0 IH POSDJILjNCjl registrovana zadruga z neomejeno zavezo v JUjuh>ljanI, Kongresni trg 13., u spr ti uu:iske c rkve sprejema ia izplačuje hi-arsilots vlcge ter jih o" restuie po to je od vsacih 100 kron 4 K ."0 vin., in sieer takoj cul dneva vložitve po do dneva d »riga, tako da vlagi.tvij, bodUi »Ia vi /i bodisi da dvigne začetkom, v -sredi aii koncem mesecu, ne izgubi n č na obrestih. Za vložene zrn*- ke pošilja vlož e knjižice priporočeno poštnine prosto. Hranilnica šteje300 članov, ki reprezentujejo 5 milijonov kron čistega premoženja. Ti člani jamčijo, vsied registrirane ne«'mej-n - zaveze zav »da, s c l in svojim premoženjem za vloge, tako da se kake izgube ni bati. Zatoraj poživljamo vsaeega Slovenca v Ameriki ki se misli povrniti v domovino, da svoje prihranke direktno pošilja v slovensko hranilnico v Ljubljano, s čem..r se obvaruje nevarnosti da pride njegov s trudom prihranjeni denar v neprave roke in ima ob jedneok to dobro, da mu ta takoj obresti nese. Naslov je to: GLAVNA SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA v LJubljani, Kranjsko, Avstrija. Predsednik: Dr. Matija Hudnik. n - ' ■ ^ [j Denarne pošiljatve iz Zjed. držav ia Canade posreduje j FRANK SAKSER, 109 Greenwich St., New York, fffWW* V V V Jugoslovanska Inkorporir&na dne 24. januarja 1901 v držav? Minnesota, Sedež v ELY, MINNESOTA. URAD^na: Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7th St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM. P. O. Box 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik. Bi x 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, III, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAKOB ZA BUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4S24 Blarkberrv St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich. JOSIP PEZDIEC, III. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joliet, HI. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zasti pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake poiiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa, Pridejani morajo biti natančni podatki ▼sake pritožbe. 3 _ Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". Ki PRISTOPILI društvu sv. Frančiška št. 54 v Hibbingu, Minn., 29. okt.: Matija išek rojen 1SS1 cert. 5925, Ivan Manjarič 1S74 cert. 5926, Fran Ji./iia 1S74 cert. 5927. Jernej Tisounek 1866 cert. 592S, Anton Jurga 1S-4 cert. 5929. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 54 udov. K društvu sv. Ciriia in Metoda št. 9 v Calumetu, Mich., 29. okt.: Rado Bukovič 1S75 cert. 5930, Mile Slotkuča 1885 cert. 5931, Stojan Mal-kovič 1S76 cert. 5932, Ivan Rajačič 1SS3 cert. 5933, Anton Skufca 1884 cert. 5934, Martin Simonie 1S7S cert. 5935, Jurij Malkovič 1S7S cert. 5936. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 254 udov. K društvu sv. Mihaela Arh. št. 40 v Claridge, Pa., 29. okt.: Anton Cesler 1874 cert. 5937. Anton Marineič 1S82 cert. 5938, Matija Ovnišek cert. 59.39. Jakob Jerina 1S84 cert. 5940. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 99 udov. K društvu sv. Mihaela Arh. št. 27 v Diamondville, Wyo., 23. okt.: Fran Arnol IS^O eert. 5941 I. razred, B.až Kos 1SSS cert. 5942 I. razred, Grc-irr Sabec 1SS0 cert. 5943 n. razred. Društvo šteje 30 udov. K društvu sv. Alojzija št. 3G v Conemaugh, Pa., 30. okt.: Alojzija K-.lar cert. 3245. Društvo šteje 3S članic. K društvu sv. Barbare št. 4 v Federalu, Pa., 30. okt.: Marija Doli-nar 1S37 cert. 654. Društvo šteje 21 članic. K društvu sv. Barbare št. 47 v Aspenu, Colo., 30. okt.: Marija Lipič •t. 5273. Društvo šteje 42 članic. K društvu sv. Jožefa Št. 53 v Little Falls, N. Y., 21. okt.: Marija 1S83 cert. 4880. Društvo šteje 16 članic. 1 1S9( Kav* K društvu -- Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minn., 21. okt.: Pavla V.n-ar 1^71 cert. 5373, Matilda Ljube 1886 cert. 211. Društvo šteje članic. K Ai M: 1S7S K < a No K i ;;štvu sv. Alojzija št. 31 v Braddoeku, Pa., 30. okt.: Marija Šux- rert. 3193. Društvo šieje 103 članice. uštvu Vitezi sv. Jurija št. 49 v Kansas City, Kansas, 30. okt.: r'i 1S$7 cert. 5286. Društvo šteje 14 članic. K Ilrvatii K Goš -I Vil s\ l^So cert. ruštvu sv. Društvo š Mihaela Ark. št. 27 v Diamond ville, "Wyo., 30. okt.: eert. 1269. Društvo šteje 15 članic. Jožefa št. 30 v Chislio mu, Minn., 30. okt.: Frančiška 5602. Društvo šteje 46 članic. Petra št. 50 v Br loklynu. N. Y., 21. okt.: Antonija -ar 1862 cert. 5545. Društvo šteje 11 članic. K društvu sv. Štefana št. 26 v Pittsburgu, Pa., 30. okt.: Ivana Bre-eelnik 1>73 cert. 5715, Marija Iskra 1873 cert. 17S5. Društvo šteje 21 članic. K društvu sv. Cirila in Metoda št. 16 v Johnstcvvnu. Pa., 30. okt.: Marija Maček 1870 eert. 5881, Tereza Čekada 1S7S cert. 540S. Društvo šteje 50 članic. K društvu sv. Martina št. 44 v Barbertonu, Ohio, 21. okt.: Neža Lu-žar 1SSS cert. 3260, Marija S:atner 1SS2 cert. 5421. Društvo šteje 25 članic. K društvu sv. Petra in Pavla št. 15 v Pueblu, Colo., 14. okt.: Elena Dougan 3^84 cert. 5731. Druištvo šteje 41 č.anic. K društvu sv. Jožefa št. 23 v San Franciscu, Cal., 14. okt.: Katarina Govednik 1S80 eert. 573S. Društvo šteje 31 č.anic. K društvu sv. Barbare št. 39 v Roslynu, Wash.. 14. okt.: Frančiška Čop 1878 cert. 5744, Katarina Pečarič 1881 eert. 4605. K društvu sv. Petra in Pavla št. 35 v Llovdellu, Pa., 14. okt.: Marija Penko 1875 cert. 4269. Društvo šteje 24 članic. K društvu sv. Jožefa št. 45 v Indianapolisu, Ind.. 29. okt.: Marija Zorrnan 1879 cert. 4164, Antonia Hva iea 1884 cert. 5904, Marija Špilar 3881 cert. 3812. Društvo Šteje 13 članic. K društvu sv. Mihaela Arh., št. 40 v Claridge, Pa., 29. okt.: Ana Povše 1881 cert. 45S4, Marija Možan 1876 cert. 5630. Dručtvo šteje 46 članic. K društvu sv. Cirila in Metoda št. 9 v Caiumetu, Mich., 29. okt.: Agnesa Bohhte 18S5 eert. 5250. Društvo šteje 130 članic. JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik. ortfrTiiSTi KRANJSKE NOVICE. Nag človek je prišel 5. novembra v Postojno. Usmiljeni ljudje so ga spravili na gorko in ga oblekli. Govoril je le nemško in menda ni bil pri zdravi pameti. Dvanajst ovnov je nedavno odpeljal i.eki pastir svojemu gospodarju v Kranjski gori in jih hotel potem prodati v Beljaku nekemu mesarju za 32 kron. Ker se je pa temu stvar zdela sumljiva, je obvestil o tem-policijo, kjer je nepoštenjak svoj greh priznal. Nov dnevnik. Za časa prihodnjih državnozborskih volitev bo izhajal "Rdeči Prapor" kot dnevnik. Ako pojde, poskusijo z dnevno izdajo tudi nadalje. Likvidacija v ljubljanski predilnici. Akcijska družba, ki je lastnica ljubljanske predilnice, je sklenila, kakor se je nedavno poročalo, s 1. decembrom likvidirati. Vzrok temu je to, i ker si je družba postavila novo tovarno na Ogrskem, ki bo imela prostora za 700 delavcev in ker bo mesto para uporabljala za obrat vodno moč, ki bo mnogo cenejša, kot para. Začetkom drugega leta bo šel ravnatelj ljubljanske predilnice iz Ljubljane in ž njim tudi več delavcev in uradnikov. Ljubljansko predilnico, kakor se čuje, kupujeta skupno tržiški tovarnar Gass-ner in litijski tovarnar Schwartz. Tovarna se ceni blizu en milijon kron. Ali bi se morda ne mogla sestaviti kaka slovenska akcijska družba, če že ni posameznikov, ki bi kupili to tovarno. Vsekako bi se dalo tu mnogo misliti, da bi delali tudi Slovenci po nemškem smislu in bi tako ohranili kapital in moči domovini. Legar v Postojni. Tu je bilo nedavno pet novih slučajev legarja, sedaj je pa umrla sope t neka služkinja, doma iz Gradca. Vse govori, tudi lepaki od županstva, da je vzrok legarja voda, ter da naj se jo prekuha, predno se jo rabi. V takem kritičnem i položaju je dolžnost časnikarstva, o-pozarjati na nevarnost, ne pa jo tajiti PRIMORSKE NOVICE. Nasledki ženske nezvestobe. Nedavno se je vršil v Kapucinski ulici št. 9 v Gorici žalosten prizor. V tej hiši stanuje skupaj z nekim 231etnim Jožefom Komelom iz Gorice omožena Pršula Čuferin, ki je ločena od svojega moža, s k te rim pa ima že 21 let starega sina. Njen pravi mož je težak v Trstu, sin pa je v Gorici, a ne sta nuje pri svoji razuzdani materi. Dne 3. novembra je prišel oče iz Trsta v Gorico ter šel v družbi sina Edvarda in še nekega Pericona v Kapucinsko ulico, kjer živi žena. Gospodar in go spodinja Bizjak jih nista pustila noter ter sta zaprla vrata. Sin Edvard pa je udaril s pestjo po vratih ter jih odprl s silo. Žena in njen ljubimec sta se skrila pred razjarjenim možem in sinom, a ju niso mogli najti. Vsled tega so se lotili zakonskih Bizjak. Edvard je udaril njo zadaj po glavi, njega pa ranil po obrazu. Ubili so šipe. DoŠIa straža je vse tri aretirala. Ko so jih zaslišali na stražnici, so bili izpuščeni. ŠTAJERSKE NOVICE. Iz Eoračove. Tatje so vlomili v noči 30. oktobra v hišo občinskega predstojnika Josipa Velerič ter odnesli obleke in posteljne oprave v vrednosti nad 300 kron. Iz Luč pri Ljubnem. Na dan Vseh svetnikov je ves dan lilo iz otožnega jesenskega neba. Savinja in Luenica ste prestopili svoje bregove in umazana voda se je razlila po bližnjih vrtovih in travnikih. Most pri Bevšku je peneča voda porušila, tako da pošta sedaj ne more voziti do Solčave. Zvečer ob luninem svitu smo videli mavrico. Poštnohranilne knjižice ponarejal je trgovec Peterlinz iz Št. Vida pri Ptuju. Oblast mu je prišla na sled in sedaj so ga orožniki ponoči ob 2. uri aretirali in odvedli k sodišču. Ponesrečen otrok. Dne 1. novembra se je igral rejeneek Mihaela Murko iz Jelenič, triletni Karol Savec, z nekim šolarjem. Pri posestniku Gosniku so delali rezanico in je Savec prišel z roko tako nesrečno v bližino stroja, da mu je desno roko pri sklepu čisto odtrgalo. Vojaški begunec. Infanterist Ivan Novaean, doma iz Zadobrove pri Celju, je dne 25. oktobra pobegnil iz garnizijskega zapora v Solnogradu. Doslej ga še niso našli. Glavo razstrelil si je s takozvanim vodnim strelom neki ptujski vrtnar na Mestnem vrhu v bližini Ptuja. Vzrok samomora ni znan. Mož je prišel nedavno v Ptuj s Češkega. KOROŠKE NOVICE. Z vilicami se je zabodel. Posestnik Janez Laznik v Kotičah je v zmedenosti radi pijanosti nedavno hotel svojo ženo s sekiro pobiti. Žena mu je ušla. Nato se je pa zabodel z vilicami v prša, tako da je kmalu potem umrl. Truplo nekega utopljenca je našel na produ Drave pri Zgornji vasi na Zgornjem Koroškem neki železniški čuvaj. Obraz in desna roka sta bila že zelo strohnela. Ker je obraz popolnoma spaČen, se ne more spoznati,. kake starosti da je utopljenec. Spo-' znati se tudi ne more, kdo da bi bil, ker pri njem niso ničesar našli v žepih. Ležal je že delj časa v vodi. Na zatilniku je bilo Še nekaj las kostanjeve barve ter en del rujavih brk je bil ohranjen. Ali se je izvršilo hudodelstvo, nesreča ali samomor, se ni moglo dognati. Prepeljali so ga v mrtvašnico v Špital. BALKANSKE NOVICE. Nemški upliv na Turškem. Ruskemu listu "S. P. V." se iz Carigrada poroča, da je turška vlada dala koncesijo za napravo električne železnice, ki bo vezala - predmestji Skutari in Kadikioj, sinu Šejka Ul-Islama, enemu izmed najbolj vnetih predstavite-ljev germanofilstva na Turškem. Ta pa jo je sedaj prodal nekemu nemškemu sindikatu za dva milijona frankov. Druga koncesija za električno železnico, obljubljena maršalu Ceki-paši, je provzročila zanimive spletke- Nemčija tudi steguje svoje pohlepne roke po tem podjetju, dokazujoč, da se je ta koneesija že nekoliko let poprej obljubila nekemu nemškemu društvu. Kako se bo cela stvar iztekla, še ni znano, toda na vsak način dokazuje, da nemški upliv raste na Turškem čedalje bolj. Sedanji sultan sam je velik prijatelj Nemčije, ker. kakor se v Carigradu v obče govori, namerava s pomočjo Nemčije po svoji smrti spraviti na turški prestol svojega sina Burhan-Eddina. Ministerska kriza v RumunijL Ruin r.n ski predsednik Cantaeuzene naj-brže odstopi. Kralj ga je pozval k sebi v Sinajo, da poroča o položaju. Rekonstrukcija ministerstva je baje izključena. Kralj je pozval k sebi tudi voditelja liberalne stranke Sturdzo, da mu poroča o položaju. Nameravan napad na turškega sultana? Nedavno so bili v Carigradu zelo razburjeni. Policija je doznala, da nameravajo napasti sultana, ko se poda v Carigrad, da obišče mošejo. Policija je odredila obširne varnostne odredbe. V Dardanelih in ob Bo sporu so morale ostati vse ladje. Popolnoma so blokirali galaški most in ustavili v pristanišču vsa dela. Voziti so smele le policijske ladje, v pristanišče ni smela nobena druga ladja. Neki grški parnik je ustavila policija. Malo je manjkalo, da se ni ladja razbila. RAZNOTEROSTL Poljski dobrotnik. Nedavno umrli Wlodzimierz Spasowicz, odvetnik, pisatelj in politik, je v svoji oporoki poleg drugih darov, daroval poljski akademiji umetnosti v Krakovu 100,000 rubljev. Poljski Mar javiti ne bodo šli v Sibirijo. Nedavno se je poročalo, da ruska vlada namerava poljsko sekto Marjavitov pregnati v Sibirijo. Sedaj se pa iz Varšave poroča, da je vlada to sekto postavno potrdila, tako, da Marjaviti morejo sedaj ustanavljati cerkvena društva, smejo javno opravljati božjo službo in na svoje stroške voliti si duhovne osebe in predstojnike. Blazni morilec in samomorilec. V Aarau je zblazneli sin gimnazijskega profesorja Winklerja ustrelil svojo mater in svaka, nato pa samega sebe. Potres na Japonskem. V Akibi je bil silen potres, ki je napravil veliko Škodo. Istočasno je nastala v zemlji odprtina, iz ktere je pričel najprej bruhati par, potem pa ogenj. Prebivalstvo je silno prestrašeno. Koliko škode je napravila katastrofa, še ni znano. Naval dijakov v ruske univerze je ogromen. V Petrogradu se je vpisalo več nego 8000 poslušalcev, v Moskvi do malega 9000. Ni potem čuda, da je v taki množici toliko nemirnih živ-ljev. Petindvajsetletni«) po smrti Petra N. Ivermekčijeva bodo Bolgari obhajali dne 25. novembra. Peter N. Ker-mekčijev je velik bolgarski dobrotnik, ki je ustanovil "fond" Peter Kere-mekčijev — narodno obrazovanie, ki ima sedaj 500,000 frankov premoženja. Od obresti te ustanove so se podpirali in se še sedaj podpirajo dijaki bolgarski, ki študirajo na tujih višjih zavodih. Število takih dijakov znaša sedaj 76. Bismarck o trozvezL Berolin, 5. novembra. V najnovejših Bismarckovih spominih, ki so ravnokar izšli v Lip-skem, piše o trozvezi: "Vkljub zaupanju v trozvezo vendar ne morem pustiti izpred oči možnosti, da nam trozveza odreče. V Italiji monarhija ne stoji na trdnih nogah. Sloga med Italijo in Avstrijo je v nevarnosti vsled iredente, Ogrska se lahko zaplete z Avstrijo v prepire, ki se jim moramo umakniti. Zaradi tega si vedno prizadevam, da ne pretrgam mostu med nami in Rusijo. Carja Aleksandra sem tako utrdil v mirovnih nazorih, da se ne bojim več vojne z Rusi jo.'* Ženin umoril nevesto. V Nakofalvi so našli mrtvo 171etno hčerko posestnika Schiemanna. Zabodena je bila v srce. Sumijo, da jo je umoril njen bratranec Nikolaj Schiemann, ker se je branila, da se poroči ž njim. vam zamore pomagati: Ako ste bolni, slabi ali v nevolji? Na svaki način samo oni zdravnik, kateremu so dobro znane vse človeške bolezni, trpljenja in slabosti ! ROJAKI! Pazite komu poverite zdravljenje Vaših boleznij! Kajti v Vašem zdravju obvisi Vaša prihodnost, kakor ttuii Vaše družine, Vaših malih in dragih za katere se mučite in delate. Zatoraj rojaki, ako Vam je potreba nasveta ali zdravniške pomoči vedite da je naš stari, izkušeni in po celem svetu zuami in slavni: Dr. B. C. COLLINS Medical Institute, edini, kateri zamore m kateri garantira, da Vas zagotovo ozdravi od katere koli akutne, kronične ali zastarele bolezni kakor: boezm na plučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vse bolezni v trebušni votlim bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje m bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bluvanje krvi mrzlico, vročino težko dihanje nepravilno prebavljanje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu! rokah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo (hemoroide), grižo ali pre liv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico bozjast, slabosti pri spolnem občevanju, polucijo, nasledke onauije (samoizrabli-evanja), šumenje m tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh na glavi srbenje hsaje mazolje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastenični glavobolj, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternini i. t, d., kakor tudi vse ostale notranje iu zunanje bolezni. On je prvi in edini, kateri ozdravi jetiko in Sifilis kakor tudi vse tajne spolno l>olozni liiowkc in zenslce. .. ! zdravniki ali zdravniški zavodi nimajo pismenih zahval ali slik od ozdrav ljenih bolnikov ! Odgovor ! Zato ker niso nikogar ozdravili —potem je popolnoma naravno, da se iin ljudje ne zahvaljujejo. J Tu donašamo parslik onih bolnikov katere \e naš slavni Dr. E. C. COLLINS, M. I., v zadujem času popolnoma im do kraja ozdravil. Ozdravljen: bolezni v pfsih, težkega dihanja in slabosti. Ozdravljena: ooležnt v prsih želodčnega tata. Ja tenkega dihanja in bolezni srca. Ozdravjen : bolečin v križu in rheumatizma v rokah in nogah, JOŽO PERXAR, Bo* 212. Richmond. W. V a. Ozdravljena:težke prsne bolezni in reumatizma v križu in ledjih. TEREZIJA. KUXTOR, 10113 Commercial Ave., Chicago, lil. Ozdravljen : Rheumatizma in stisnenja mehurja. BOŽO DOBRAŠ, Bor 51 Boston. N.Y. Ozdravljen: Dispepsije in želodčnega katarja. MILOŠ IiAVRNIC, A. V. S. Co. _Lead ville. Colo. Ozdravljen:prebadanja v rebrih. MARKO TRBOVIČ, 23 River Bank. Kansas City. Kans. Imamo še na stotine dragih pismenih zahval od ozdravljenih bolnikov, — katerih pa radi pomani- kanja prestora nemoremo vsih naeukrat abjaviti. — Zatorai rol iki si.v. ,,,; t Pr ? 1 L-iL-tio-« _-i• j - , J . IU1 "J IUJ«IK1 »lO^eilCI i Iredno se obrnete na kakega zdravnika ali zdravniški zavod — prašajte nas za svet - ako ste bolni, slabi ali nemočni - VLADIMIR S. JOVANOYICH, New Albany, Ind. M1CMAL1NA MOKRAWICKA, 45—oth Street, Passaic, N. J ali ako Vas drugi zdraviki niso mogli ozdraviti, — točno in brez vsacega sramovanja opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku — pišite koliko ste stari - kol,ko časa traja bolezen ter vS ke bolezni. A l-r^ Vom knio^; ----1------—.— - - > J . rse glavne zna- pismu Szni. Ako Vam bolezeni popolnoma znama, pišite po knjiga Zdravje katero dobite zastoiii ako priložite nekoliko postnih znamk za poštnino. — Pisma naslavljajte na slediči naslov • J' DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE, 140 WEST 34tU ST., > E\V YOKK, TV. Y. potem nmete z mirno dušo biti prejpričani Vašega popolnega ozdravljenja. Kedorhočeosobno priti v ta zavod, ie ist. odort vsaki dan od 10 pred poldnem do 5 popoludne. - ob nedeljah in praznikih od 10 do 1 Za bližajoče se božične praz* priporočamo rojakom krasne božične razglednice Sta. CIaus, Zvonovi, Angelji, Božje drevce, itd. itd. Cena : ena 3c, tu cat 30 centov. FRANK SAKSER C0. 109 Greenwich St., New York, N.Y, ROJAKI, NAROČAJTE SE NAJCENEJŠI DNEVNIK! NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI EN ZA BOZIC in NOVO pošiljajo venci kaj danil« svojcem v staro domovino in LETO ;Slo-radi ________ ^ 2ie- dinjenih držav zgolj gotov denar-; to panai= oolje, najceneje in najhitreje preskrbi iz Rojakom na znanje ! Ne kupujte likerjev in žganja od trgovcev. Zakaj bi kupovali za dr£Tdt ® kar si lahko sami napravite in sicer za 80 odstotkov ceneie Mi ' za . uii e/ui xemat::.:< n- 14. i iia so r. i >l»raž' l>rsih i« >!t I l=oli jetiili, <» v staž i n svetu, hi: al lioinanal« jk vini in 1»> lcm .15« vrancali, feluden, l.olost v križu, kila, astma, kiv, 'i i':- »t no ino ke in ženske, bolezni Gonorea il i , 7 lstrnplj; no kri, ženske • an lu.c-i 'Iravila l>ol>ezni na heli t*.k oči, nos, ušesa, usta i.t.d. OTIO^I" V.ts lindejo ozdravila Šest oči vidijo bolje kakor dve oči ! .ko ua nas pi-ete, bode Vaše pismo prišlo ired celi zbor z iravnižtva, kateri se bodejo aed seboj posvetovali zaradi Vaše bolezni. T > za ite da so trije zdravnik o g'oto smožni za da Va di.bra zdravila kakor saii jeden to jo čisto ne mogoče da bi Vam j»ozabili kaj dati karbi bilo v korist Vaše bolezni. Naši zdravniki so tako gotovi da Vam morejo bolje in pred pomog-at, in da se prepriča te da je to rezidca imate tukaj naše g-arancije NAŠA PONUDBA. Ako pet dni kasneje ko ste sprejeli naše zdra-i!;].sa up čutite lioJjSp in ne vidite da A as !) >ue:i; ozdravili, pu *jile nuni jili nazaj po e rpre.su • ' i .:.o z dozvoljt'lij'm pregledanja, iii ak;j i i.i i>* Vi u! i.- • .'»Hi več k..ki>r ei.o tretinjo [i!:i*aUi» \ .a t - k«»j denar nazaj. pre poročajo a ter a w Najboljši zdravniki na svetu „OKOSI ' zdra\il^, katera so dosegla željo Profesorja Dr. Vulpiana, kateri je izrazil željo na zdravniškomn kongresu v Parizu, 22. Oktob. 1SS2 da bi se iznajdel jen ljek za ozdraviti kri brez da človeškem organom škoduje. Naša garancija je tiskana jasno v tem easo-^ pisu zato Vam mora biti to gotovi dokaz da smo mi popolnoma prepričani Vas vselej ozdraviti od rsake bolezni. Zato bratje Slovenec ne pojdite nobenim dragim zdravnikom kateri ne morejo to spolusti kakor mi. Pridate ali pišite na : Zdravniški oddel'ek za Slovence od: AMERICA-EUROPE CO. 161 COLUMBUS AVENUE NEW YORK "Winnetou, rdeči gentleman". Spisal Karl May. Priredil za "Glas Naroda" R. V pa so tre >pa pri vit OZ] ra s ok: si , je, d bit i pr Vc za s diši nec, i tolik Zd <1K ne na M (Nadaljevanje.) Columbusu izstopi mnogo mirnih Ijudij, a pride dosti drugih, kteri bili žalibog baš nasprotnega prepričanja. Med drugimi pride tudi H-tnajst do dvajset pijanih Ijudij, ktere pozdravijo rowdyji izredno o. Tudi drnsri novinci kažejo njim prijazno prepričanje; takoj spre-da so razgrajači v premoči. Pijanci se spravijo v prvo vrsto brez li je komu prav ali ne; med mirnimi potniki se prerivajo in sujejo kot bi bili oni gospodarji vsega. Kapitan jih pusti v miru; mislil] a je najboljše tako. Dokler niso motili vodstva parnika, se sploh ni zanje. Obraza nima prav nič ameriškega. Postave je polne, obraza j t, po kterem se giblje vedno dobrovoljen smeh. Stavil bi bil, da mora j i vi Evropejec. rina secesijonistov odide v parniško gostilno, odkoder se kmalu j divje vpitje. Steklenice lete v stene in na tla; kmalu pride neki j , -^kakor natakar, teče h kapitanu in mu britko toži. Razumem ga j n, da so ga tepli s korobači in da ga mislijo pozneje obesiti, aj se kapitan zamisli. Pogleda, ali ima parnik pravo smer in gre r^roti srostilni. Kar mu pride sprevodnik nasproti, [apitan." pravi, "tega ne smemo trpeti dalje. Ljudje nameravajo rožnega. Spustite Indijanca na suho! Hočejo ga obesiti. Včeraj je pivtepcl jednejra izmed njih. Vrhtega sta pa dva bela, a ne vem, ta n at; era vajo linčati, ker sta bila tudi pri pretepu. Pravijo, da sta »va oglednim." "-i vragi! Zdaj se gre zares. Ktera dva pa sta to?" Pogleda iska potn.kih. i >va. Sir," pravim in stopim predenj. No, če sta vidva Juarezova ogleduha, pa snem svoj parnik za -Delavci na prostem- izpostavljeni mrazu in vlažnosti se nbranijo dolgotrajnemu bolehanju zareumatizmom in neuralgij*, ako rabijo Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller, ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 let. V vseh lekarnah, 25 in 50 centov, ali pa pri izdelovalcu. AD. RICHTER & CO., 215 Pearl St., New York. A "Xi-va re. imate čisto prav. Jaz sem Nemec in se ne brigam za tu-kajšno politiko." "Nemec? Potem sva rojaka. Prvo tekočo vodo sem videl v Nekarju. Vam sie ne sme zgoditi ničesar. Takoj pristanem z ladjo k bregu, da vaju spravim na varno." "Teira ne morem storiti. Jaz moram vsekakor potovati s tem parnikom in ne smem zzubiti nobene minute." "Tako! To je neprijetno. Čakajte malo!" Tire k Winnetouvu in pravi nekaj. Apach ga posluša, a strese potem zanič]jivo glavo in se obrne v stran. Kapitan se vrne in pravi nevoljno: "Sem si mislil! Rdečniki imajo železne glave. On tudi ne mara iti na suhe.' ti vodnik K tem sta gospoda zgubljena, kajti oni mislijo resno," pravi spre-"Kaj napravi par mož od nas proti taki sili." >itnn pogleda zamišljeno v tla. Potem napravi dobrovoljen obraz, ed vs rar pr D( m< hm sta s potni >t bi se bil kaj dobrega domislil in pravi: ".ia7. h..čem tem secesijomstom jedno zaisrratl, da jim bode se dolgo ■< nilo v u:t-ih. Toda vi se morate zadržati tako, kot zahtevam od vas. m ne rabite orožja. Vtaknite puške pod sedlo. Vsak odpor bi labial." All devils! Ali naj se pustiva midva mirno linčati?" zavpije Old nevoljno. Ne. Vidva se skušajta le braniti! V pravem trenutku bode delovalo iv istvo. Capine hočemo ohladiti z vodo. Zanesita se name! Zdaj i iti, pijanci že prihajajo." es začno prihajati pijani capini iz gostilne. Kapitan se obrne in daje ma povelja sprevodniku. Ta hiti potem h krmilarju, poleg kterega ala dva stražnika krova. Kmalu zatem ga vidim, kako daje mirnim om tiha povelja; opazovati nisem mogel natančno, za kaj se gre, ker so se secesijonisti spravili na Old Deatha. Le toliko zapazim, da so bili v desetih minutah vsi mirni potniki stlačeni na prvem delu krova. Ko pridejo pijani secesijonisti. naju takoj obkolijo. Midva odloživa v smislu kapitanove želje najino orožje. r "Tukaj je!" pravi včerajšnji vodnik čete in pokaže name. "On je og^eduh severnih držav, ktere drže z Juarezom. Včeraj je bil opravljen kot gentleman, danes je pa že v kožah. Zakaj se preoblači? Ubil je mojega psa; oba sta nam grozila z revolverji." "Ogleduh je, ogleduh!" vpijejo ostali vsevprek. "To dokazuje njegovo preoblačenje. Pa še Nemec je. Napravite poroto. On mora viseti na vrvi! Proč s severnimi državami, proe z Yankeeji in njih zavezniki!" "Kaj pa počenjate tukaj, gentlemen?" vpraša v tem trenutku kapitan iz svojega mostu. "Jaz hočem imeti mir in red na krovu. Pustite potnike ''' "Molčite, Sir! znkriči jeden izmed tolpe. "Mi hočemo tudi red in si ga sami preskrbimo. Ali je to vaša zadeva, da jemljete ogleduhe na krov?" "M<>h zadeva jt>, da prepeljem vsakega potnika, kteri mi plača prevoz. Če pridejo vodje secesijonistov, se smejo pravtako peljati, če plačajo in če so dostojni. To je moja sodba. In če mi vi hočete kvariti zaslužek, vas postavim na suho, pa pojdite peš v Austin." Njegovim besedam sledi le zaničevalno krohotanje. Spravijo se okrog mene in Old Peatha tako skupaj, da sva se komaj gibala. Midva ugovarjava. a naju ne sliši nikdo radi divjega, surovega kričanja. Suvajo naju proti kaileTemu se ognišču, kjer bi imela biti obešena. To je bilo tako pripravljeno. da bi se naju zlahka obesilo. Nad njim so namreč visele vrvi;' treba je bilo le napraviti zanjko in naju potegniti polagoma kvišku. Okrog tega ognjišča se nastavi poroto. Ta je bila nad vse smešna. Zato naju menda tolpa tudi ni vprašala, zakaj se ne braniva in zakaj ne katževa prav nobene skrbi. Videli so, da imava nože, revolverje in puško, a da sva vse odložila. To mora imeti vendar kak vzrok. "Old Death se silno trudi, da ostane miren. Njegova roka poseže nehote večkrat za pas, ko se ozre v takih slučajih na kapitana, mu ta molče odkima. i "Naj bode," pravi mi po nemško, da bi ga nikdo ne razumel. "Za zdaj pra hočem ubogati. Kadar pa se mi bo zdelo zadosti, bodo imeli v trenutku štiriindvajset krogelj v trebuhu. Streljajte takoj, ko začnem jaz!" "Slišite," pravi že večkrat omenjeni rowdy. "Nemško govorita. S tem je dokazano, da sta prokleta Dutclimana in lumpa, kteri. dajo južnim državam toliko opraviti. Kaj iščeta v Tesasu? Ogleduha sta in izdajice! Napravimo kratko ž njima!" Temu predlogu pritrdijo kričeč vsi. Kapitan jim zažuga, a dobi za odgovor le zasmeh. Potem se začno pogovarjati, ali hočejo prej soditi Indijanca ali pa naju prej obesiti; odločijo se za prvo. Predsednik pošlje dva moža, da pripeljeta rdečnika. Ker so bili ljudje kroginkrog, nisva mogla videti Indijanca. Zasliši se glasno vpitje. Winnetou je pobil jednega odposlanca, druzega pa je vrgel čez krov. Potem pa je skočil v železno kabino sprevodnikovo, ktera je stala na kraju. Ta je imela malo okence, z kterega se (pokaže takoj dvoje cevij. Ta si n ("a j provzroči silen ropot. Vse leti h kraju in vpije kapitanu, naj spu-ti čoln v vodo, da se resi onela proti dotičniku; ta je znal le malo plavati in se je trudil na v.se načine, da se obdrži na površini. Ostaneva sama z Old Deatliom. Za jedenkrat se ni obešanja. Vidiva, kako pazi knnilar in drugi pomorščaki na kapitana, kteri nama pomične in pravi potihoma: "Pazita, Messrs.! Zdaj jim preskrbkn kopelj. Ostanita mirno na krovu, naj se zgodi, kar se hoče. Delajta pa toliko ropota in vrišca, kolikor moreta!" Ustavi stroje; parnik plava počasi proti desnemu bregu. Malo pred bregom je bilo plitvo mesto, ktero se je videlo iz vode. Od tukaj do brega pa reka sploh ni bila globoka. Kapitan pomigne — krmilar potrdi smejoč in naravna parnik naravnost proti peščenim. Malo zaškriplje pod nami, precej nato pa sledi močan sunek, da so nekteri popadali po tleh. Splošna pozornost se obrne od čolna na parnik. Mirnim potnikom je povedal prej vse sprevodnik; takoj začno vpiti na pomaganje, kot bi bili v smrtni nevarnosti; tako je bilo namreč prej dogovorjeno. Drugi so seveda tudi vpili, ker so mislili, da je resna nevarnost. Kar pride jeden izmed krovnih paznikov in naznani resnega obraza: "Kapitan, voda dere v parnik. Na dnu je velika luknja. V dveh mi-» nutah se potopimo." "Potem smo zgubljeni!" zavpije kapitan. "Rešite se, kdor se more! Voda je plitva vseskozi do brega. Hitro v vodo I" (Dalje pr ihodnjih.) POGODBA IA IZDELOVAJTJX DO«. Ml kupujemo ia izdelujem* peg*4to ca francoske dece ia za dofo za kadi Posodimo tndi potreba! denar za In delovanje dog. Ako imate doge am prodaj, pilite nam, naii pogoji so vfodal FUEDLAENDEZ * OUVEV CO.. Skreveport. La. P. O. Box tM. Cenik: knjig, KATERE SE DOBE V ZALOGI FRANK SAKSEBrJA, 109 GREENWICH STREET . NEW TORE. MOLTVENTKT. platno, rudeea BRZOPARNTKI francoske družbe, nemškega Lloyda ia Hambnrg-ameriške črte, kteri v kratkem plujejo iz New Torka v Evropo, in sicer: V Havre : La Savoie..22. nov. ob 10. uri dop. La Provence.. 29. nov. ob 10. uri dop. La Lorraine.. 6. dec. ob 10. uri dop. La Tourraine.. 13. dec. ob 10. uri dop. La Bretagne. .20. dec. ob 10. uri dop. La Provence. ,27. dec. ob 10. uri dop. V Bremen : Kaiser Wilhelm der Grosse 4. decembra ob 10. uri dopoldne. Kronprinz Wilhelm 15. decembra ob 2. uri popoldne. Za vsa druga pojasnila glede potovanja pišite pravočasne na FRANK SAKSERJA, 109 Greenwich St., New Tork City, kteri Vam bode točno odgovoril. Rojaki, kteri želijo z manjšimi stroški potovati v staro domovino, se lahko poslužijo parnikov Cunard- in Austro-Americana - črte, kteri plujejo direktno iz New Yorka v Trst in Reko kakor sledi: Parniki Cunard črte: Carpathia. .27. novem, ob 2. uri pop. Slavonia. .4. dec. ob 10. uri dopoldne. Parniki Austro-Americana-črte: Sofia Hohenberg. .24. novem, opoldne Gerty........15. decembra opoldne. Francesea.___22. decembra opoldne. Giulia........29. decembra opoldne. Krasni poštni parniki raznovrstnih ;rt odplujejo iz New Torka: V Antwerpen: Vaderland. .. .5. dec. ob 7.30 zjutraj. Finland......12. dec. ob 2. uri pop. Zeeland........26. dec. ob 2.30 pop. V Hamburg: Amerika.....22. nov. ob 10. uri dop. Patricia'.... 1. dec. ob 5. uri zjutraj. Pretoria........8. dec. ob 9.30 dop. Aug Victoria. .13. dec. ob 2. uri pop. Graf Waldersee. .15. dec. ob 5. uri zj. Bluecher... .22. dec. ob 10. uri dop. Pennsylvania. .29. dec. ob 4. uri pop. V Rotterdam : Noordam... .21. nov. ob 10. uri dop. Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New Tork, pričakuje ga naš uslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno ia spremi na parnik brezplačno. Ako pa do-spete v New Tork, ne da bi nun Važ prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po Številki 1279 Rector in takoj po obvestila poSljemo našega uslužbenca po Vas. Le ua ta način se je možno rojakom, ki oiso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Torku. Vožnje listke za navedene parnik e dalo govoriti od prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb. FRANK 8AKSER 109 Greenwich St.. New Tork City Alojzij Cešark 59 Union Ave., Brooklyn, N. Y Pošilja denarje v staro domovino najceneje in najhitreje. Preskrbuje parobrodne listke, nit k arte) za razne prekomoreke črte. v zalogi ima veliko število zabavnih in podučljivfh knjig: Rojaki, naročajte se aa "Glas Naroda", največji ia aafcaaojii dnevaikt Dušna paša (spisal škof Fr. Baraga), platno, rudeca obreza, 75c., fina vezava, zlata obreza, $1.00. Jezus in Marija, vezana v slonovo kost $1.50. Ključ nebeških vrat, vez. v slon. kost $L50, Mali duhovni zaklad, v polusnje vez., zlata obreza 80c. Nebeške iskrice, platno 40q., zlata obreza' 60c. Otroška pobožnost, obreza 25c. Premišljevanje o Presv. Rešujem Telesu, šagrin, zlata obreza, $1.00. Presveto Srce Jezusovo, platno, rud. obreza, $1.00. Rajski glasovi, platno, zlata obreza, (ličen molitvenik), 40c. Rožni venec, platno, zlata obreza, $1.00. Skrbi za dušo, polusnje, zlata obreza S0c., usnje, fino vezana $1.50. Vrtec nebeški, platno 70c., v slonovo kost vezan $1.50. Zlata šola, zlata obreza, $1.00. PESML A. Aškerc: Mučeniki. Elegantno vezano, $1.25. F. Prešeren: Poezije. Broširano, 50c. Vojanov-R. Majster: Poezije. 60c. POVESTI IN ZGODOVINA. Aladin s čarobno cvetlico, 10c. Andrej Hofer, 20c. Avstrijski junaki, 90c. Baron Trenk, 20c. Belgrajski biser, 15c. Beneška vedeževalka, 20c. Berač, 15c. Bojtek, v drevo vpreženi vitez, lOe. Božični darovi, 10c. Burska vojska, 30c. Cerkvica na skali, 10c. Cesar Fran Josip, 20c. Cesarica Elizabeta, 10c. Ciganova osveta, 20c. Cvetina Borograjska, 20c. Cvetke, 20c. Čas je zlato, 20c. Črni bratje, 20c. Darinka, mala Črnogorka, 20c. Deteljica, življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, 20c. Doma in na tujem, 20c. Draga, umorjena srbska kraljica, 15c. Dve čudopolni pravljici, 20c. Eno leto med Indijanci, 20c. Erazem Predjamski, 15c. Eri. 20c. Evstahija, 15c. General Landon, 25c. George Stephenson, oče železnic. 40c. Golobček in kanarček, 15c. Gozdovnik, 2 zvezka, skupaj 70c. Grof Radecki, 20c. Hedvika, banditova nevesta, 15c. Hildegarda, 20e. Hirlanda, 20e. Ivan Resnicoljub, 20c. Izanami, mala Japonka, 20c. Izdajalca domovine, 20c. Izgubljena sreča, 20e. Izidor, pobožni kmet, 20c. Jaromil, 20c. Kako je izginil gozd, 20c. Knez Črni Jurij, 20c. Krištof Kolumb, 20c. Krvna osveta, loc. Lažnjivi kljukec, 20c. Maksimilijan I., cesar mehikanski, 20c. Mali vitez, 3 zvezki, skupaj $2.25. Marija, hei poUkova, 20c. Marjetica, 50c. Materina žrtev, 50c. Mati Božja z Bleda, 10c. Miklova Zala, 30c. Mirko Poštenjakovič, 20e. Mladi samotar, 15c. Mlinarjev Janez, 40c. Mrtvi gostač, 20e. Na indijskih otocih, 25c. Na preriji, 20c. Narodne pripovedke, 3 zvezki po 20c. Naseljenci, 20c. Naselnikova hči, 20c. Naš dom. Zbirka povesti. Po 20e. Nedolžnost pregajana in poveličana. 20c. Nesrečnica. 20c. Nezgoda na Palavanu, 20c. Nikolaj Zrinjski,'20c. Ob tihih večerih, 70c. Ob zori, 50c. Oče naš. 50c. Odkritje Amerike, 40c. Pavliha, 20c. Pod turškim jarmom, 20c. Poslednji Mehikanec, 20c. Potovanje v Liliput, 20c. Povesti (Kalan), 20c. Pravljice (Majar), 20e. Pred nevihto, 20c. Princ Evgen, 20c. Pripovedke, 3 zvezki po 20«. Pri Vrbovčevem Grogi, 20c. Prst božji, 15c. Repoštev, 20c. Robinson Crusoe, 40c. Rodbinska sreča, 40c. Rodbina PolaneeHh, 3 svadki $2J0. Roparsko življenje, 20c. Senilia, loc. Sita, mala Hindostanka, 20c. Skozi širno Indijo, 30c. Slovenski šaljivec, 2 zveaka po 20c. -Spis je, 15e. Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 25c. S prestola na morišče, 20c. Srečolovec, 20e. Stanley v Afriki, 20c. Stezosledec, 20e. Sto beril za otroke, 20c. Sto majhnih pripovedk, 25c. Strelec, 20c. Stric Tomova koča, 40c. Sv. Genovefa, 20c. Sveta noč, loc. Sv. Notburga, 20c. 60 malih povestij, 20c. Šaljivi Jaka, 20c. Štiri povesti, 20c. Tegethof, slavni admiral, 20c. Timotej in Filomena, 20c. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $0.50. Tiun Ling, morski razbojnik, 20c. V delu je rešitev, 20c. Venček pripovesti, 20c. V gorskem zakotju, 20c. Vojska na Turškem, 30c. Vrtomirov prstan, 20e. V zarji mladosti, 20c. Zlata vas, 25e. Zgodovinske povesti, 3 zvezki, vsak 40c. Znamenje štirih, zanimiva povest, 12 centov. Rusko-japonska vojska, 5 zvezkov 50c. Žalost in veselje, 40c. Ženinova skrivnost, 20c. UČNE KNJIGE. Za angleški jezik: Ahnov nemško-angleški tolmač, 50c. Angleščina brez učitelja, 40c. Ročni angleško-slovenski in slovensko- angleški slovar, 30c. Hrvatsko-angleški razgovori, vezan 50c. Žepni hrvatsko-angleški razgovori, 40c. Za nemški jezik: Grundriss der slovenischen Sprache, vezan $1.25. Dimnik: Besednjak slovenskega in nemškega jezika, vezan 90c. Ročni nemško-slovenski slovar, Jane-žič-Bartel, nova izdaja, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemški slovar, 40c. Slovarček priučiti se nemščine brez učitelja, 40 e. Druge: Abecednik, vezan 20c. Četrto berilo, 40c. Druga nemška slovnica, 40c. Evangelij, vezam 50e. Katekizem, mali, 15c. Katekizem, veliki, 30c. Prva nemška vadnica, 35c. Spisje, 15c. Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze, vezano 50e. Zgodbe sv. pisma za nižje razrede ljudskih šol, 30c. RAZNE DRUGE KNJIGE. Domači zdravnik po Kneippu, vezan 75c. Domači zdravnik po Kneippu, nevezan 50c. . Godčevski katekizem, 15c. Hitri računar, vezan 40c. Kako postaiMpio stari, 25c. Mala pesmdHca, 30c. Mali vseznalec, 20c. N-' odne pesmi Žirovnik, 3 zvezki po fiOc. Navodilo za spisovanje raznih pisem. 75c. Poduk Slovencem, ki bo hočejo naseliti v Ameriki, 30c. Pravila dostojnosti, 20c. Pregovori, prilike, reki, 30c. Slovenska kuharica, Bleiweis, elegantno vezana $1.80. Slovenski šaljivec, 20c. Spisovnik ljubavnih in ženitovanjskih pisem, 25c. Spretna kuharica, broširovano 80e., vezano $1.00. Stoletna pratika, 60c. Šaljivi Jaka, 2 zvezka, vsak 20c. Šaljivi Slovenec, 75c. Velike egiptske sanjske bukve, 30c Voščilni listi, 20c. Zbirka ljubavnih in snubilnih pisem 30e. Zbirka domačih zdravil, 50e. i 2TEML.TTTVTDI: Evropa, 25c. Kranjska dežela, 20c. Rusko-japonske vojske, 25c. Zemlja, 25c. Z j edin j ene države, 25c. AZ^T.EDNICE: Kranjska narodna noša, ljubljanske, newyorske, n cvetlicami ia rasne drage, po 3c., dueat 30c. Rasne svete podobo, komad 5c. Ave Marija, 10c. Gompagnle Generale Traosallantlpe. [Francoska parobrodna družba.| DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE. POSTNI CARINIKI SO : "La Savoie" ,, "La Lorraine" ,, "LaTouraine" ,, "L'Apuitaine" „ "La Bretange" . . "La Chamqagne" "La Gascogne" .. > t » ........ ..........12,000 , '25,000 » 2->,(M»0 »» »» ..... — ..........10,000 , 1 li. M>0 »» >» ........ ......... .1U,(NK> ,, ......... 8,000 ,, .......... B,M)0 „ ......... 8.0* K) ,, 10,0(0 ......... 9,000 9. '00 Glavna Agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Parniki odplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. nri dopoindne iz pristanišča št. 4 2 SorthKiTer, ob Morton St., N.T. •LA SAVO EE La Gascogne *LA PROVENCE *LA LORRAINE La Bretagne 22. nov. 1906. 24. nov. 1906. 29. nov. 1906. 6. dec. 1906. 13. dec. 1906. *LA TOURAINE •LA PROVENCE •LA LORRAINE La Bretagne * LA SAVOIE 20. dec. 1906. 27. dec. 1906. 3. jan. 1907. 10. jan. 1907. 17. jan. 1907. Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po ARINIICI PLUJEJO IVIED TRSTOM, REKO IN NEW YORKOM. CAMTHIA1 PARNIKI I3IAJ0 JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR N V KR0YU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA R \ ZRE DA. odpluje iz New Yorka dne 27. novembra. odpluje iz New Yorka dne 4. decembra. odpluje iz New Yorka dae 5 januarja. TILTONFA. SLAVONIV in PAN X ON IA so parniki jaka. * " za mizi i>o.strež na. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni a^ontje in " "oiiATu.ui iu i'A->.>UMA so parniki na dva lata. li parniki so naprav jeni po najnovejšem kroju iu zelo prikh =a tretji razred. JEDILA so dobra iu potnikom trikrat ua d..u dva vi-adni pri Tie Ciard Steamslilp Co, Lifl BOSTON: MINNEAPOLIS: CHICAGO: State St. ..Guaranty Building. 67 Dedrborn St, 21-24 STATE ST., NEW YORK. AUSTEO-jMEEICAN 111 Regularni potrti parniki "Sofia[ Hohenberg" odpluje 24. novembra, odpluje^ 15.1 decembra. "QERTY1 vozijo med New Yorkom, Trstom lr» Reko. NajpiipraMiejsa m Daj«-eiitgSa {>arobredna <*rta v Ljnhijiuio ^iu splob na Slcueosko. Železnica velja do Ljubljane le SO centov,* Potniki dosj o isti dan na parDik, ko o<; .loma ifredo. Phelps Bros. C& Co., General Agents, 2 Washington St., New York. Velika zaloga vina in žganja Matija Grill,' Prodaja belo vino i>o 70e ga'lon „ (T?! o „ ,, 50C „ Drožnik 4 p=«llone za.......$11.00 Brnjevec 12 srekleirc za 812.00 ali 4 gall, (soilrt'k) za........816.00 obilno naročilo se priporoča Matija Grill, 1548 St. Clair St CLEVELAND. O.