VINSKE CESTE KOT ELEMENT REGIONALNEGA RAZVOJA
OBMEJNIH OBMOČIJ
Vladimir Drozg*
Izvleček UDK 911.3:796.5(497. !2-04)
Prispevek obravnava vinske cesle kot enega izmed načinov za vzpodbujanje razvoja vinogradniških pokrajin. Navedeni so kriteriji, s katerimi določimo traso vinske ceste (krajinske kvalitete območja, razmestitev gostinske ponudbe, naselja in prireditve, naravni in kulturni spomeniki, obstoječe omrežje cest in prometna dostopnost, dopolnilne dejavnosti ob vinski cesti) ter pričakovani učinki, ki bi se po ureditvi vinske ceste odražali v pokrajini oz. na območju (večji prihodek posameznih gospodinjstev, boljša infrastrukturna opremljenost, rekullivaciju opuščenih zemljišč, zmanjševanje depopulacije, razvoj vzporednih dejavnosti). Kot primer urejanju je prikazana vinska cesta po Svečinskih goricah.
Ključne besede: Vinske ceste, urejanje podeželja, Svečinske gorice
Abstract UDC 911.3:796.5(497.12-04)
WINE ROUTES AS AN ELEMENT OF THE REGIONAL DEVELOPMENT OF BORDERLINE REGIONS
The article examines the role of wimv routes in promoting the development of wine-growing regions. It focuses both on the criteria for tracing wine routes (landscape value of a region, distribution of tourist supply, settlements and events, natural and cultural monuments, existing road netivorks and transport accessibility, supplementary activities along the wine routes) and on the impact that wine exert on the landscape/region (an increased income of individual households, better infrastructure equipment, recultivation ot desert land lots, decreasing depopulation and development of supplementary activities). The wine route through the Svecinske gorice region is presented as an example of countryside regulation. Key words: Wine routes, countryside regulation, Svecinske gorice
Obmejna območja imajo pogosto posebne razvojne značilnosti. Lahko so povezovalni člen med ekonomskimi regijami, pogosto pa so zaradi periferne lege manj razvita in demografsko ogrožena. Taka je večina območij v SV Sloveniji, kjer perifernost, demografska ogroženost in slabša razvitost sovpadajo s prevladujočo agrarno strukturo prebivalstva. Vprašanja nadalnjega razvoja teh območij ostajajo še naprej odprta in aktualna.
Spoznanje, da kmetijstvo ne more biti edini vir za preživljanje ljudi na podeželju odpira vprašanja nadalnjega razvoja oz. dopolnilnih dejavnosti, ki bi prinašale dodatni dohodek. Kriterije za izbor gospodarske panoge postavlja vedno ostrejša družbena zavest, ki podeželja ne pojmuje več kot rezervni prostor mesta, temveč mu priznava lastne razvojne in strukturne
* Dr. doc, Oddelek za geografijo. Pedagoška fakulteta. Univerza v Mariboru, Koroška cesta 160,62000 Maribor, SLO
** Prispevek je del projektne naloge Vinske turistične ceste v Sloveniji; naročnik Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; izdelal Urbis do.o. Maribor
Vladimir Drozg 188 Vinsice ceste kot element...
zakonitosti. Sprejemljiv je takšen razvoj, ki gradi na lokalnih potencialih (prirodnih in družbenih), ki je v ravnovesju z naravo in ki obnavlja socialna razmerja (npr. vaško skupnost).
Ena od razvojnih možnosti, ki ustreza naštetim kriterijem, je turizem na deželi. Osnovna usmeritev tega je nasprotje koncentriranemu, množičnemu turizmu v razvitih turističnih krajih. Kajti turizem je v tem primeru dopolnilna, ne pa glavna (in osnovna) dejavnost. Poudarek je na usmerjeni ponudbi, individualnosti, disperziranosti po širšem območju.
Med oblikami turistične dejavnosti so tudi vinske ceste. Gre za poseben način trženja kmetijskih proizvodov, kjer kmečka gospodarstva pod geslom "vinskih cest" ponujajo svoj pridelke, usluge in storitve.
Ponudba ob vinskih cestah pa ni omejena samo na kmetijske pridelke. Trži se celotna pokrajina, z vsemi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi, zgodovino, tradicijo, specifičnostmi. Vinska cesta je samo krovni pojem, ki obsega ponudbo celotnega območja. Zato je pomembna naslednja misel: vinska cesta je integralni del in proizvod okolja, po katerem poteka. Za njeno vzpostavitev in kasnejše funkcioniranje je primarnega pomena kmetijska dejavnost, ponudba celomega območja in urejena krajina! Sama vinska cesta (kot objekt) ne prinša željenih učinkov in dohodka. Pomembna je vrsta in obseg dejavnosti, ki so locirane ob njej. Le-te pa morajo izhajati iz identitete pokrajine, ohranjati tradicijo in določeno mero rustikalnosti. Šele ti dejavniki, poleg kvalitetne ponudbe, dajejo vinski cesti pravo vsebino.
Takšen pristop k razvoju podeželja je blizu novejšim ugotovitvam o načinu in oblikah vzpodbujanja razvojno problematičnih območij. Gre namreč za uvajanje novih gospodarskih dejavnosti, ki so avtohtone - izkoriščajo lokalne naravne in demografske potenciale, so skladne z okoljem in potrebujejo samo začetna vlaganja, kasneje pa se razvijajo po občih razvojno tržnih principih (za razliko od stalnih dotacij, subvencij). S takšnim pristopom se odgovornost in s tem motiviranost za uspeh prenese na konkretnega lastnika (kmetovalca), ki si bo z večjim angažiranjem zagotovil večji dohodek.
Smisel vinske ceste je v tem, da se vino - pojmovano kot kulturna dobrina, ne le kmetijski proizvod - prodaja v kraju oz. na mestu, kjer se prideluje. Gostu se s tem želi približati individualnost vsakega vina in vinogradnika, specifičnost določenega vinorodnega območja skupaj s kulturo, kulinariko, rustiko. Zato je pomembno ponudbo organizirati tako, da bo gost imel priložnost doživeti vinorodno pokrajino v vseh njenih razsežnostih. To pa pomeni:
- speljati poti med vinogradi, kjer je stopnja doživljanja vinorodne pokrajine največja;
- omogočiti ogled pridelave oz. kletarjenja vina
- nuditi osebni kontakt pri spoznavanju, izbiranju, ogledovanju
- ponudbo vin dopolniti s tipično regionalno gastronomijo
- vzdrževati primeren nivo kvalitete
- v ponudbo vključiti kulturne, rekreacijske, izobraževalne dejavnosti, ekskurzije, izlete, ipd.
Vladimir Drozg 189 Vinske ceste kot element...
DOLOČANJE TRASE VINSKE CESTE
Najprej omejimo in določimo območje, po katerem bi vinska cesta lahko potekala. V ta namen opredelimo vinorodna območja, ki jih povzamemo iz obstoječih vinogradniških površin. Pri tem upošteva mo naslednje kriterije:
* vinorodna pokrajina
ta kriterij je najpomembnejši, kajti vinska cesta poteka samo po vinorodnem območju. Seveda je sam pojem dokaj širok, saj je težko postaviti mejo med območjem ki je še vinorodno in pokrajino, ki to več ni. Kot vinorodno pokrajino pojmujemo geografsko regijo, kjer predstavljajo vinogradi pomembno kategorijo v izrabi zemljišč (okoli 10% vinogradov po podatkih katastra, odvisno od lokalnih razmer), kjer so prisotni elementi vinogradniške kulture (tradicija, zidanice) in območje, kjer so vinogradi pomemben element pejsaža oz. krajinske slike.
* razmestitev dejavnosti, ki so lahko del ponudbe ob vinski cesti
Gre za obstoječo gostinsko turistično ponudbo, naravne in kulturne spomenike oz. znamenitosti območja, prireditve v naseljih, ki so povezane s trgatvijo ali ljudskimi običaji. Razmestitvi posameznih elementov prilagodimo območje, kjer bo speljana vinska cesta.
* krajinska vrednost območij
Ta kriterij samo dopolnjuje ostala dva. Krajinsko vredna območja, brez degradacij in z izrazitimi pejsažnimi kvalitetami praviloma sodijo v območje vinske ceste. Kriterij služi bolj kot dopolnilo za lažje odločanje, ni pa osnovni oz. odločilni.
Določanje trase vinske ceste je možno na dva načina. Pri prvem izhajamo iz turistične ponudbe v pokrajini, kjer posamezne točke z gostinsko, kulturno in rekreacijsko dejavnostjo povezujemo v smiselno prometno mrežo. Pri tem pristopu je potrebno temeljito poznavanje vseh elementov, ki soustvarjajo vinsko cesto, predvsem gostišč, kmečkih turizmov ipd.
Drugi pristop uporabljamo v primerih, ko je poznavanje turistične ponudbe nepopolno ali le ta še ni razvita. Namesto iz znanih lokacij izhajamo iz potencialov, kijih določena pokrajina ali del pokrajine ima. Opredelimo torej območje, po katerem bo (bi) vinska cesta lahko potekala, znotraj tega pa elemente, ki predstavljajo ogrodje vinske ceste.
Pri tem je pomembno upošteveti, da je območje vinske ceste - tim. vinorodno območje dokaj stalno, saj temelji na prirodnih elementih in prirodni primernosti za vinogradništvo;
Funkcioniranje vinske ceste zahteva razmeroma razvito infrastrukturo - prenočitvene zmogljivosti, razvito in urejeno cestno mrežo, propagandni in informacijski material, enotno in pregledno označbo, vsakomur dostopen seznam vinogradnikov in vrsto ponudbe, ki je ob vinski cesti na razpolago.
Vladimir Drozg 190 Vinske ceste kot element...
predlagana trasa vinske ceste pa je tem manj dokončna, kolikor bolj nepopolna ali nerazvita je ponudba na obravnavanem območju. Vinsko cesto namreč vzpostavljata dva elementa:
- prirodni - vinogradi, krajinske kvalitete; in
- antropogeni - vrsta in obseg turistične ponudbe na vinorodnem območju
Če na območju ni primernih dejavnosti in ureditev, lahko govorimo o vinski cesti samo pogojno; kjer pa ni vinogradov, pa tudi celovita ponudba ni zadosten razlog za opredelitev vinskih cest.
Drugi pristop je vsebinsko širši in manj natančen, saj so potenciali oz. primernosti za vinsko cesto zelo široka kategorija, ki nakazuje samo možnost za realizacijo, ne pa dejanskih razmer.
Pri določanju trase vinskih cest upoštevamo naslednje elemente:
* krajinske kvalitete območja
vinsko cesto skušamo speljati po območjih, ki so krajinsko vredna, kar pomeni, da izkazujejo visoko stopnjo avtohtonosti, da niso obremenjena in degradirana z urbanizacijo, da v vidnem polju ceste ni degradacijskih elementov (smetišča, odprti kopi, infrastrukturni koridorji, neurejeni kompleksi dospodarskih kleti), daje trasa razgledna.
* razmestitev gostinske ponudbe
ta dejavnik ima skoraj največjo težo. Razmestitvi ponudbe na določenem območju je potrebno prilagoditi traso vinske ceste. Upoštevamo obstoječo ponudbo in tisto, za katero je že bil izražen interes.
* naselja in prireditve
naselja kot središča pokrajine združujejo ekonomske in kulturne flinkcije območja v katarem se nahajajo. Izražajo identiteto območja, so središča družbenega življenja. Zaradi tega lahko cen traîna naselja dopolnjujejo ponudbo ob vinski cesti.
* naravni in kulturni spomeniki
potek vinske ceste načrtujemo tako, da prečka ali se približa čim večjemu številu naravnih in kulturnih spomenikov, posebno najvrednejšim.
* obstoječe omrežje cest
praviloma upoštevamo obstoječo cestno mrežo (klasificirane ceste), le v izjemnih primerih se navezujemo na gozdne in poljske poti, ki trenutno še niso primerne za motorni promet.
* prometna dostopnost in prehodnost
pri določanju trase vinske ceste upoštevamo možnost navezovanja na regionalno prometnico.
* dopolnilna ponudba ob vinski cesti
dejavnosti, ki lahko dopolnjujejo ponudbo ob vinski cesti vključujemo v območje obdelave.
Vladimir Drozg
191!
Vinske ceste kot element.,
Slika 1: Vinska cesta v Svečinskih goricah
Wine-routes leading through Svečinske gorice
-V.W tE3rs
0 mi am f;Es;3
©iicoriävni Oijlo:bieini
Vladimir Drozg 192 Vinske ceste kot element...
PRIČAKOVANI UČINKI VINSKE CESTE
Predpostavljamo, da bi urejena vinska cesta imela pozitivne posledice na razvoj območja. Učinki bi se odražali v naslednjem:
Npr. rekreacijska območja, ribniki, planinske in kolesarske poti, etnološke posebnosti, kopališča in zdravilišča ter razstavišča in muzeji.
VINSKA CESTA V SVEČINSKIH GORICAH
Svečinske gorice so intenzivna sadjarsko vinogradniška pokrajina. Delež vinogradov po posameznih k.o. presega20% obdelovalnih zamljišč. Vinogradi so v sklenjenih kompleksih zasajeni po prisojnih pobočjih Slatinskega dola, Špičnika, Svečine, Ciringe in Jurskega vrha.
Na območju prevladuje delavsko kmečko prebivalstvo, vendar je med njimi več kmetij, ki jim je kmetovanje edini vir dohodka. Usmerjene so v vinogradništvo, sadjarstvo ali živiniorejo. Velikost posesti je večja od povprečne slovenjegoriške kmetije.
Urbaniziranost podeželja se na tem območju kaže bolj v iz boljšanju bivalnih razmer in infrastrukturni opremljenosti, manj pa v številu novih stanovanjskih hiš. Pokrajina je zato ohranila visoko stopnjo prvobitnosti in ambientalne kvalitete. Svečina in Jurij sta med najbolj ohranjenimi in najlepšimi naselji v Slovenskih goricah.
V Svečinskih goricah je več vinogradnikov, ki imajo lastno blagovno znamko vina in se delno že ukvarjajo z turistično gostinsko dejavnostjo. Poleg tega je po območju speljana planinsko turistična pešpot, urejen je etnološki muzej na Kopici, v času trgatve je v Svečini odmeven kmečki praznik, na razpolago sta dva ribnika za ribolov in dvoje teniških igrišč.
Na območju sta dva mednarodna mejna prehoda in en maloobmejni, v bližini poteka (turistično) pomembna prometna pot med Srednjo in JV Evropo. Poleg tega je na avstrijski strani vinska cesta že dobro uveljavljena turistično gospodarska dejavnost.
Ideja o vinski cesti je med domačini naletela na velik odmev. Na razpis o sodelovanju seje prijavilo 32 kmetij, ki so pripravljene ukvarjati se z dopolnilno dejavnostjo, povezano z vinsko cesto. Iz republiških sredstev za pospeševanje demografsko ogroženih območij, ki so bila namenjena projektu Vinske ceste po Svečinskih goricah, je bilo financirano urejanje posameznih odsekov cest in urejanje kmetij za potrebe gostinske dejavnosti. Trenutno se s turizmom na kmetiji ukvarja 7 kmečkih gospodinjstev, od katerih bo petim v kratkem dodeljena potrebna dokumentacija o opravljanju gostinsko turističnih storitev.
Vladimir Drozg_193_Vinske ceste kot element...
ZAKLJUČEK
Vinske ceste so oblika vzpodbujanja razvoja manj razvitih območij. Glede na to, daje Slovenija tudi vinorodna dežela s še neizkoriščenim potencialom vinskih cest, (rezultat naslovnega projekta je 20 možnih tras), ki večinoma potekajo po obmejnih območjih, je razvijanje te zamisli eden od načinov, ki bo v določenih območjih najbrž dal ustrezen rezultat.
LITERATURA
Gannon A., 1990, Rural Community Development Through Agri Tourism, Wienna Glück A., 1990, Magel H, Das Land hat Zukunft, München
Investicijski projekt Vinska cesta po Svečinskih goricah. Profil d.o.o., Maribor 1991 Stangl M.L., 1991, Die Weinstrassen; Wege der Europäischen Kultur, Graz
1.večji prihodek posameznih gospodinjstev in posredno celotnega območja 2.boljše ceste in infrastrukturna opremljenost 3.rekultivacija opuščenih zemljišč, urejena krajina 4.zmanjševanje deagrarizacije in depopulacije S.razvoj vzporednih in dopolnilnih dejavnosti
Tovrstne učinke lahko razumemo kot cilje, katerim prilagajamo strategijo razvoja in ukrepe za njihovo realizacijo. Menimo, da so za dosego navedenih ciljev potrebni naslednji ukrepi:
1. izobraževanje za gostinstvo in kmetovanje; urejanje videza kmetij in komunalne opreme
2. priprava dokumentacije za izvedbo, pridobivanje finančnih sredstev
3. izobraževanje vinogradnikov, načrti kmetijskih ureditev, programi pospeševalne službe
4. animacija domačinov, predstavitev novih razvojnih možnosti, spreminjanje splošnih predstav o neperspektivnosti območja in pasivnosti domačinov, odpiranje novih delovnih mest, ki so povezane z vinsko cesto
5. animacija domačinov za aktiviranje lokalnih potencialov, izbor dejavnosti, ki se povezujejo z vinsko cesto
Večina aktivnosti je povezanih z animacijo prebivalcev in zagotavljanjem finančnih sredstev. To sta tudi ključna elementa, na katerih projekt zaživi ali pade. Spreminjanje miselnosti in sprejemanje tržnega obnašanja je dolgotrajen proces, ki je pogosto nasproten logiki kapitala in financ. Tudi odkrivanje lokalnih potencialov, njihova prezentacija in realno vrednotenje so vsebine, ki so bolj zapletene, kot se zdijo na prvi pogled. Regionalno kompleksni vidik je v tem primeru nepogrešljiv, hkrati pa pogoj, da bodo predlagane rešitve v merilu pokrajne in lokalnih razmer.
Vladimir Drozg 194 Vinske ceste kot element...
WINE ROUTES AS AN ELEMENT OF THE REGIONAL DEVELOPMENT OF
BORDERLINE REGIONS
Summary
Among the elements that contribute to the development of a countryside are also wine routes. The concept of wine routes involves a special type of marketing agricultural products and of services offered by rural households. This offer is by no means limited to agricultural products. Rather, the entire region together with its natural and cultural sights, history and tradition is marketed. The term wine route is used to refer to the products and services offered by the entire region, i.e. the wine route is an integral part of the environment in which it is located. There are three prerequisites for planning a wine route and its consequent successful functioning: agricultural activity, participation of the entire region and cultivated landscape. In addition, the activities and services located along the wine route shuld reflected the region identity, maintain its traditions and possess a certain amount of rusticity.
The following elements are of relevance when identifying regions suitable for wine routes:
- wine groving area
- activities that are part of the supply along the wine route - landscape value of a region
The following elements have to be taken into consideration when laying out wine routes:
- landscape value of a region
- distribution of tourist facitilities
- natural and cultural monuments
- settlements and events
- existing road networks
- transport in term of accessibility and transit
- supplementary activities along the wine route
The impact of wine routes is presumably seen in the following:
- increased income of individual households
- better roads and infrastructure
- recultivation of deserted land lots
- decreasing deagrarization
- development of parallel and supplementary activities
Potthoff H., 1990, Trends in European Rural Tourism, v Rural Development Through Agri Tourism, Wienna
Svečinske gorice, moje iskanje; turistični zemljevid, izdala Občina Pesnica, 1993 Vinogradniški zemljevidi: Mariborski vinorodni okoliš; priredili M.Veselič, S.Šikovec, izdala Katedra za vinogradništvo in vinarstvo pri FAGV, Ljubljana
Vladimir Drozg 195 Vinske ceste kot element..
In oreder to achieve the mentioned results the following steps are required:
- education in tourism and agriculture
- preparation of necessary documentation
- education of wine-growers, farm planning
- animation of local population