Listek. V viharnih časih. Priredil J. Toman. (Dalje.) Drugi dan je res sluga spremljal novega učenika k župniku. Novi učenik je bil radoveden, videti svojega nasprotnika in kako ga bo sprejel. Mislil \e, da mu bo začel groziti in žugati. Tega se pa ni bal, ker je imel grajščaka na svoji strani. Naenkrat se odpro vrata pri hiši župnikovi in med vrati se prikaže župnik. Mirno pogleda prisleca in vpraša, česa želi. »Z Vami bi rad govoril«, odgovori prišlec. Župnik mu da z roko znamenje, naj vstopi v sobo. Mirno se potem približa k novemu učeniku rekoč: »Ako se ne motim, ste Vi učenik novih naukov, o katerem mi je grajščak pravil. Dovolite, da Vas smem le nekaj vprašati. Kaj pa ste bili prej, preden ste začeli učiti ta novi nauk?« »KatoliSki duhovnik«, odgovori tujec. »Torej ste odpadnik?« reče župnik. »In v čem ste našli razloček, ki Vas je nagnil, da ste k novi veri prestopili, kaj Vas je k temu prisililo?« »Prostost, ki nam ne predpisuje nobene meje«. »Torej prostost. Prej ste bili torej sužen. Cegav le?< »Čegav sužen sem bil? Vseh mojih predstojnikov«. »Vi torej ne pripoznavate nobene moči nad seboj?« »Ne pripoznavam«. »Potem ste enaki navadnemu Ijudstvu?« »Tega nisem rekel in tega ne trdim!« »Taka je Vaša sloboda? Glejte, jaz se štejem za enakega z Ijudstvom, ker imam ravno tako dušo kakor oni in želim ravno tje priti, kamor oni. Ne vjema se torej Vaš govor z VaSimi trditvami«. »Hočete me uloviti. Tudi jaz sem tega mnenja ko Vi, moraio pa biti trenutki, v katerih mi morajo biti pokorni, drugače bi bil ves red le v zraku«. »Cudno, druge hočete strahovali, sami pa le v prostosti živeti. Mogoče Vam }e že Bog obljubil, da vsi vaši koraki so vedno dobri in da Vi s svojim razumom vse najbolj spoznavate«. »Ne Salite se«, vskliknil je novi učenik. »Povejte mi le«, reče mirno župnik, »v čem se jaz motim, in Vas zagotavljam, kakor hitro spoznam svojo zmoto, z veseljem postanem potem Vaš privrženec in vse moči bom napel, da oznanujem Kristusa tako, kakor on sam želi«. »V čem se motite? V tem, da se trdno držite stare vere. Zakaj vedno le ubogati, ko je vendar Bog vsakemu dal razum, po katerem naj se ravna v svojem življenju. Ni si treba dati vsega predpisavati po drugih!« »Vi tu torej ne boste pridigovali?« reče župnik. »Bom. Grajščak mi ie dal k temu pravico, in te si ne pustim vzeti«. »Zakaj pa se hočete še truditi? Saj si vsak sam s svojim razumom, kakor ste rekli, najložje pomaga, zakaj pa torej hočete Vi svoj razum drugim vsilovati? Pustite jih, oni si Kristusa brez Vas tudi najdejo!« Novega učenika je rudečica oblila in nejevolien je postal, ko je videl, da ga je župnik z niegovimi lastnimi besedami vlovil. >Ne bom tukaj z Vami časa tratil z besedami«, reče tujec, >povejte mi le, ali hočete k nam pristopiti, ali pa nam nasprotovati?« »Prosim Boga vsaki dan, da me v pravi sv. veri potrjuie, v njej hočem živeti in umreti, na njo sem prisegal, in te prisege nočem nikdar prelomiti. Ne pripustim pa tudi, da bi Vi krive nauke med mojimi ovčicami sejali, braniti hočem svoje ovčice, življenje hočem zanje dati!« > Ce bodete le imeli priložnost braniti svoje ovčice«, reče zaničljivo novi učenik. «Zdai sem jaz gospodar v cerkvi in Vi ne smete mene pri mojem delu motiti, tako je zaukazal grajščak«. Ko je župnik zvedel, da so ga s silo odtrgali od njemu izročenih ovčic, reče žalostno: >Bogu prepustim maščevanje, ki tudi Vas ne bo pozabil. Moliti hočem za Vas in vse one, ki mogoče z Vami na krivo pot zaidejo«. »Molite le, bomo videli, kako Vam bo molitev pomagala«. S temi besedami je novi učenik zapustil stanovanje župnikovo. Več dni je preživel župnik v svojem stanovanju, ker je videl, kako vojščaki stražijo okoli župnišča in mu ne dovolijo stanovanja zapustiti. Medtem je novi učenik res začel oznanjevati krive nauke. Ljudstvo so s silo v cerkev priganjali. Strašni so se jim zdeli nauki tega novega učenika, ki jih je rotil, naj trgajo iz svojih stanovanj znamenje svojega zveličarja, sv. Križ, ki je bil vendar za njih dragoceni zaklad, ki je podlaga njih rodbinske sreče. Kliče jim, naj preklinjajo svojega župnika, in vse, ki se papeža držijo — in oni vendar svojega župnika, očeta Stanislava tako ljubijo in so pripravljeni zanj življenje dati. Srčna tesnoba se jih je polastila, ko so slišali take nauke. Kako uiti iz cerkve ? Voiščaki stražijo cerkvena vrata, nikogar ne izpustijo, sam grajščak posluša te nauke. Tihi in potrti se vračajo v svoja stanovanja. Novi učenik jim zapoveduje v imenu grajščakovem, da morajo jutri zopet vsi priti namesto tlake. »Kaj pravis, dragi sosed«, vprašal je eden izmed odhajajočih. >Meni se zdi, da ta novi učenik nima nič vere. Še zdaj me mrazi, ako pomislim, kako je govoril. Srečni so tisti, ki že v zemlji počivajo in so v milosti božji umrli. Imajo vsaj mirno vest. In ravno milosti nas hočejo drugi zdaj oropati<. Drugi dan so zopet priSli v cerkev, eni iz radovednosti, drugi pa so bili prisiljeni. Novi učenik je tudi danes govoril, pa še drzneje kakor prejSni dan. Posebno sveto rimsko-katoliško cerkev je blatil in opominjal ljudi, da se ločijo od nje. »Za svobodo ste vstvarjeni in ne za sužnost. Vsi smo si enaki in nihče nima pravice voditi in nadzorovati naSih korakov. S temo hočejo zakriti naSe oči in srce naše s strahom napolniti. Nevdajte se, povrnite tistim, ki so vas stiskali, iSCite si pravice«. Te besede so kakor burja padale na pričujoče. »Torej vsi smo si enaki?« so se povpraševali. »In oče Stanislav so nas vendar učili, da predpostavljeni imaio svojo oblast od Boga. Kdo ima prav?« S takimi mislimi je ljudstvo odhajalo domov. (Dalje prih.) Smešničar. Dobliena pravda. Odvetnik: »Dobro, da sem Vas našel! Oj, Vi srečni človek!« Trgovec: »Zakaj, gospod doktor?« Odvetnik: »Le moji bistroumnosti se zahvalite, da ste dobili pravdo vsaj v zadnji inštanciji!* Trgovec: »No, torej vendar po dolgih osmih letih!« Odvetnik: «Bolje pozno, nego nikoli!« Trgovec: >Koliko pa dobim?« Odvetnik: »SodiSče Vam je priznalo 2000 gld.; moji stroSki znašajo 2300 gld.; dobim še 300 gld.!« Trgovec: »Ljubi Bog! Potemtakem sem še na izgubi !< Odvetnik: »Denar je seve izgubljen, pa pravda je dobljena!« Na dežji. Gost: »Oče krčmar, ali imate klet dobro pokrito? Krčmar: »I seve! Zakaj vprašate?« Gost: »Zato, ker je na vino, ki ste mi ga prinesli, menda deževalo!«