PRILOGA ŠT. 2 LETNIKU. MAREC 1976
SKUPNOST
otosttosasdC (jjUBCfem. tvvpste-ficffil

DELEGATSKA
I TRIBUNAH
a r
DELEGATSKA TRIBUNA PRINAŠA:
ZA 20. SKUPNO ZASEDANJE ZBORA
ZDRUŽENEGA DELA, ZBORA KRAJEVNIH
SKUPNOSTI IN DRUŽBENOPOLITIČNEGA
ZBORA SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE, KI BO DNE 25. 3.1976, OB 16,30 URI V DVORANI SKUPŠČINE
bo predlagan naslednji
DNEVNI RED:
1.	Izvolitev verifikacijskih komisij
2.	Potrditev zapisnikov 17. skupnega zasedanja zbora združenega dela zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne
22. 1. 1976 in 18. seje družbenopolitičnega zbora z dne 4. 2.1976 ter 18. skupnega zasedanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z dne 5. 2.1976.
3.	Predlog programa družbenega razvoja občine za leto 1976
4.	Predlog proračuna občine za leto 1976
5.	Osnutek družbenega dogovora o družbeni samozaščiti v občini
6.	Osnutek odloka o delegiranju delegatov v zbore skupščine občine in oblikovanju skupin delegatov za zbore skupščine mesta in skupščine SRS
1 7- Osnutek družbenega dogovora
o sofinanciranju dejavnosti skupnosti občin ljubljanske regije Osnutek družbenega dogovora o minimalnih standardih o življenjskih in kulturnih razmerah in ob pogojih zaposlovanja na območju občin samoupravne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana . Poročilo Postaje milice
Odlok o ptrditvi delne spremembe zazidalnega načrta za MS 12/1 Nove Jarše za območje lokacije Vesna
. filma
'• Delegatska vprašanja
POLEG GRADIVA ZA SEJO SKUPŠČINE
DELEGATSKA TRIBUNA PRINAŠA ŠE:
Odgovori na vprašanja delegacij
Osnutek srednjeročnega razvoja raziskovalne skupnosti
POPRAVEK
V zadnji številki DELEGATSKE TRIBUNE smo pri izvlečku zapisnika 5. seje skupščine SIS za socialno skrbstvo postavili naslov SIS ZA SOCIALNO VARSTVO, pravilno pa se glasi SIS ZA SOCIALNO SKRBSTVO.
Prosimo, da nam napako oprostite.
Uredništvo
Z	-------N
ZAPISNIK 17. IN 18. SEJE SKUPŠČINE
Skupno 17. zasedanje ZZD, ZKS in DPZ je bilo dne 22. januaija 1976 v dvorani skupščine občine in se je pričelo ob 16.30. uri.
Skupno zasedanje je otvoril in vodil predsednik skupščine občine Matjan MOSKR1Č v sodelovanju s predsednikom zbora združenega dela Ljubom ZABUKOVCEM, predsedujočim zboru krajevnih skupnosti Antonom LJUBIČEM in predsednikom družbenopolitičnega zbora Slavkom GERLICO.
Zapisnik skupnega zasedanja je vodil sekretar skupščine Zvone TUŠAK.
Predsednik skupščine občine je za dtupno zasedanje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora predlagal delegatom zborov naslednji
dnevni red:
1.	Izvolitev verifikacijskih komisij
2.	Potrditev zapisnika 16. skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 23. decembra 1975
3.	Poročilo o delovanju delegatskega sistema in uveljavljanju delegatskih odnosov v skupščini občine
4.	Odlok o obveznem radiofotografiranju prebivalstva v občini Ljubljana Moste-Polje
5.	Finančni načrt sklada ljubljanskih občin za gradnjo osnovnih šol in vzgojno varstven ih zavodov za leto 1976
6.	Sklep o podaljšanju veljavnosti dogovora o starinah za leto 1975
7.	Izračun stroškov za urejanje in prispevka za urejanje za območje stanovanjskih dvojčkov v MS 6 Slape-Polje
8.	Osnutek družbenega dogovora o družbeni samozaščiti v Ljubljani
9.	Odlok o zavarovanju zraka pred onesnaženjem v Ljubljani
10.	Delegatska vprašanja
Dnevni red je bil soglasno sprejet.
Ad 1)
V verifikacijsko komisijo so delegati zbora združenega dela soglasno
izvolili:
1.	Jurija VABŠKA, delegata I. konference delegacij,
2.	Jožico MAVER, delegata XV. konference delegacij,
3.	Ivana ZUPANČIČA, delegata kmetijske delegacije.
Po pregledu pooblastil delegatov za 17. skupno zasedanje in sejo zbora združenega delaje verifikacijska komisija
ugotovila:
zbor združenega dela ima 35 delegatskih mest in na današnji seji je navzočih 31 delegatov.
Odsotni so delegati:
—	delegat iz IV. konference
—	delegat iz X. konference
—	delegat iz XVII. konference
17. seja zbora združenega delaje sklepčna.
Po pregledu pooblastil delegatov za 17. skupno zasedanje in sejo zbora krajevnih skupnosti je verifikacijska komisija
ugotovila:
zbor krajevnih skupnosti ima 25 delegatskih mest in je na današnji seji navzočih 22 delegatov.
Odsotni so delegati:
—	delegat krajevne skupnosti Klopce
—	delegat krajevne skupnosti Polje
— delegat krajevne skupnosti Zalog
17.	seja zbora krajevnih skupnosti je sklepčna.
Po pregledu prezenčne liste navzočih delegatov na 17. skupnem zasedanju in seji družbenopolitičnega zbora je verifikacijska komisija
ugotovila:
družbenopolitični zbor ima 25 delegatov in od teh je na današnji seji navzočih 15 delegatov.
Odsotnih je 10 delegatov in sicer:
Jože Cerar,
Darinka Demšar,
Majda Dolinar,
Robi Dolorenzo,
Matija Ježek,
Franc Mandeljc,
Ivan Mažgon,
Nika Modic,
Jože Petek,
Miran Planinc.
17.	seja družbenopolitičnega zbora je sklepčna.
Ad 2)
Potrditev zapisnika 16. skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 23. decembra 1975.
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor so obravnavali zapisnik 16. skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje z dne 23. decembra 1975 in ga soglasno sprejeli brez pripomb.
Ad 3)
Uvodno obrazložitev poročila o delovanju delegatskega sistema in uveljavljanju delegatskih odnosov v skupščini občine Ljubljana Moste-Polje je podal predsednik skupščine občine Marjan Moškrič.
V	razpravi so sodelovali:
Leopold Kos, delegat družbenopolitičnega zbora,
Dušan Rozman, delegat družbenopolitičnega zbora,
Danilo Jurca, delegat krajevne skupnosti Moste, inž. Pepca Perovšek-Bitenc, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo,
Slavko Gerlica, predsednik družbenopolitičnega zbora.
Po obravnavi navedenega poročila so delegati zbora združenega dela, delegati zbora krajevnih skupnosti in delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor sprejemajo poročilo o delovanju delegatskega sistema in razvijanju delegatskih odnosov v skupščini občine Ljubljana Moste-Polje v predloženem besedilu, ki naj bo skupaj z današnjo razpravo podlaga za razprave v družbenopolitičnih organizacijah v občini, ki naj skupno z zaključki, ki so navedeni v poročilu, pripravijo svoje zaključke. Vse skupaj naj bo osnova ra sestavo predloga smernic za bodoče razvijanje delegatskega sistema in delegatskih odnosov.
Predlog smernic pa bo obravnavala in sprejela skupščina občine na eni izmed prihodnjih sej.
Ad 4)
Uvodne obrazložitve o obveznem radiofotografiranju (fluoro-grafiranje) prebivalstva v občini Ljubljana Moste-Polje ni bilo.
V	razpravi je sodelovala:
dr. Zlata Pirnat, delegat XX. konference delegacij. __________________________.__________ * ____________________/
r
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejema odlok o obveznem radiofotografiranju prebivalstva v občini Ljubljana Moste-Polje v predloženem besedilu.
SKLEP:
skupščina občine Ljubljana Moste-Polje se strinja z vsebino osnutka'družbenega dogovora o družbeni samozaščiti v Ljubljani z naslednjimi
Ad 5)
Uvodne obrazložitve finančnega načrta sklada ljubljanskih občin za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov za leto 1976 ni bilo.
V razpravi so sodelovali:
Leopold Kos, delegat družbenopolitičnega zbora,
Danilo Jurca, delegat krajevne skupnosti Moste, inž. Alojz Keržan, delegat krajevne skupnosti Polje Ciril Udovič, član izvršnega sveta skupščine občine,
Bogo Bratina, predsednik izvršnega sveta skupščine občine, Marjan Moškrič, predsednik skupščine občine.
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z enim glasom proti in s tremi vzdržanimi glasovi sprejeli naslednji
SKLEP:
skupščina občine Ljubljana Moste-Polje potrjuje varianto D finančnega načrta ddada ljubljanskih občin za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov za leto 1976 v predloženem besedilu.
Ad 6)
Uvodno obrazložitev sklepa o podaljšanju veljavnosti dogovora o stanarinah za leto 1976 je podal Alojz Girandon, predsednik izvršnega odbora občinske stanovanjske skupnosti. Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela, delegati zbora krajevnih skupnosti in delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejema sklep o podaljšanju veljavnosti dogovora o stanarinah za leto 1975 v predloženem besedilu.
Ad 7)
Izračun stroškov in prispevka za urejanje za območje stanovanjskih dvojčkov v MS 6 Slape-Polje - uvodne obrazložitve ni bilo.
V razpravi so sodelovali:
inž. Alojz Keržan, delegat krajevne skupnosti Polje, Stanislav Babnik, delegat družbenopolitičnega zbora, Ludvik Jarc, predstavnik „Soseske‘z
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
skupščina občine Ljubljana Moste-Polje potrjuje izračun Proškov urejanja in prispevka za urejanje na območju stano-'unjskih dvojčkov v MS 6 Slape-Polje v predloženem besedilu.
Ad 8)
Uvodno obrazložitev družbenega dogovora o družbeni samo-^Ščiti v Ljubljani je podal Bogdan Šturm, član izvršnega sveta skupščine občine.
V razpravi so sodelovali:
Leopold Kos, delegat družbenopolitičnega zbora,
Dušan Rozman, delegat družbenopolitičnega zbora,
Metod Jurčič, delegat krajevne skupnosti Nove Jarše.
pripombami:
1.	Besedilo 14. in 15. člena osnutka odloka je treba spremeniti in dopolniti tako, da bo medsebojno zavezovalo k sodelovanju tako krajevne skupnosti kakor tudi organizacije združenega dela, ker dosedanji 14. člen zavezuje krajevne skupnosti,
15.	člen pa ne zavezuje OZD.
2.	Tudi postajo milice bi kazalo zavezati k sodelovanju zlasti s krajevno skupnostjo in tudi z organizacijami združenega dela ter obratno.
Ad 9)
Odlok o zavarovanju zraka pred onesnaženjem v Ljubljani — uvodne obrazložitve ni bilo.
V razpravi so sodelovali:
Metod Jurčič, delegat krajevne skupnosti Nove Jarše,
inž. Pepca Perovšek-Bitenc, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo,
Ljubo Zabukovec, predsednik zbora združenega dela,
Maijan Moškrič, predsednik skupščine občine je prečital stališča skupine delegatov skupščine občine Ljubljana Moste-Polje za zbor občin skupščine mesta Ljubljane,
Danilo Jurca, delegat krajevne skupnosti Moste.
Po končani obravnavi so delegati zbora združenega dela, delegati zbora krajevnih skupnosti in delegati družbenopolitičnega zbora z enim glasom proti sprejeli naslednji
SKLEP:
1.	Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje podpira in se zavzema za vsa prizadevanja za varstvo človekovega okolja in še posebej za varstvo zraka pred onesnaževanjem. Posebno se za rešitev tega problema zanimajo delovni ljudje in občani naših krajevnih skupnosti in delavci v organizaciji združenega dela, kar izhaja iz obširne in temeljite obravnave predloga odloka o zavarovanju zraka pred onesnaževanjem na območju mesta Ljubljane, vendar pa z vsebino odloka niso zadovoljni, ker je nedodelana in imajo nanjo številne pripombe.
2.	Glede na pripombe v temeljnih delegacijah, iz katerih izhaja zahteva delovnih ljudi in občanov, da bi morala tako pomemben dokument sprejet mati skupščina mesta Ljubljane po dvofaznem postopku, skupščina občine Ljubljana Moste-Ptilje predlaga skupščini mesta Ljubljane, da prekvalificira predlog v osnutek in ga na svojem zasedanju obravnava kot osnutek odloka o varstvu zraka pred onesnaženjem na območju mesta Ljubljana.
3.	Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje ima na vsebino odloka o zavarovanju zraka pred onesnaževanjem na območju mesta Ljubljane naslednje
p ripo mb e:
— odlok podrobno obravnava onesnaževanje zraka zaradi prometa, premalo pa glavne onesnaževalce, t.j. individualna kurišča, in zato menimo, da je potrebno dati večji poudarek v odloku vsem vrstam onesnaževalcem zraka in za rešitev problema izdelati sanacijski načrt
Povečati je treba kapacitete toplarn in zmanjšati individualna kurišča. Razčistiti bi morali, kdo so večji onesnaževalci zraka, kajti pod pojmom „večji“ nismo ničesar opredelili in ga lahko zelo različno pojmujemo.
V večini dežel ne dovoljujejo nasičenost ozračja s škodljivimi snovmi preko 0,15, zakaj pri nas celo 0,30?
—	Ne spuščamo se v strokovne zadeve, ki so narekovale tako vsebino odloka, ker so verjetno strokovnjaki, ki so pripravljali odlok, upoštevali splošno situacijo, aglomeracijo ljubljanske kotline, promet, neurejena kurišča in druge vire onesnaževanja zraka, ter verjetno nakazali možne zaščitne ukrepe. Vsekakor pa bi bilo koristno in bi bili zbori delovnih ljudi in občanov zelo obiskani, če bi o tem problemu javno razpravljali.
—	Posebno nas zanima financiranje, ki je predvideno z odlokom. Menimo, da je precej podobno fiskalnemu zbiranju denarja, ki nas spominja na nekatere druge dajatve, kot na primer prispevek za vodni sklad, ki ga med drugimi plačujejo tudi tovarne, vendar še nadalje spuščajo odplake v potoke in reke.
Zbiranje in poraba sredstev bi morala biti programsko usmerjena. Odločno smo proti podpisovanju binako menice. Delovni ljudje in občani plačujejo vrsto davščin in prispevkov in imajo najrazličnejše obveznosti. Ali lahko k temu dodajamo vedno nove, ki pa celo niso opredeljene? Smo za financiranje zaščite zraka v Ljubljani, toda le na podlagi konkretnih in točno opredeljenih programov.
V odloku je treba precizirati, zakaj in kako se bodo trošila sredsteva, zbrana s prispevkom za zaščito zraka, in kdo bo o trošenju sredstev odločal.
Sredstva iz prispevka in od kazni za onesnaževanje zraka naj se uporabijo za sanacijo in ne, kot odlok navaja, za sanacijdte načrte.
—	Odpraviti je treba razkorak med zaščito okolja in gospodarskim razvojem. Cilji gospodarstva so osredotočeni na čim-večje ekonomske in tehnoloSce učinke, zaščita okolja pa ga manj zanima, čeprav je investicijsko zelo zahtevno in terja velike obratovalne strodce. Na to med drugim vpliva tudi lokacija določene industrije, iz česar izhaja vprašanje ali lahko v Ljubljani še razvijamo in povečujemo industrijo in če, kakšno industrijo, da ne bomo vse bolj onesnaževali okolja.
Ali smemo širiti stanovanjsko gradnjo in koliko glede na stanje okolja v ljubljanski kotlini.
Menimo, da sama služba za varstvo okolja ne bo mogla rešiti prej navedenih vprašanj, odpraviti škodljivosti in njegovih posledic.
—	Pri meritvah zastrupljenosti zraka oziroma njegove zastrupljenosti s škodljivimi snovmi bi moral sodelovati tudi lastnik ali upravljalec, ki je dolžan nositi stro&e v primeru prekoračitve dovoljenih koncentracij.
—	Dvomimo, da bo lahko izvršni svet skupščine mesta Ljubljane učinkovito ukrepal na podlagi meteoroloških poročil na svojih zasedanjih in z izdajo odredb reševal kritične situacije. Menimo, da je to vprašanje možno rešiti učinkovito le s preventivnimi ukrepi po sanaciji sedanjega stanja, ftav tako dvomimo, da bo možno v trenutku obvestila po radiu izvršiti takojšen prehod na uporabo kvalitetnejših goriv in s tem odpraviti kritično situacijo.
—	Mislimo, da so predvideni ukrepi B in C težko izvedljivi. V zvezi s tem menimo, da bi bilo potrebno dati odgovore na naslednja vprašanja:
a)	katere ukrepe bo možno takoj izvajati
b)	kateri ukrepi se bodo lahko v kratkoročnem obdobju realizirali
c)	kateri ukrepi bodo dolgoročno realizirani
—	Nismo zadovoljni z obrazložitvijo odloka, ki je zelo formalistična, ne daje pa odgovorov na bistvena vprašanja. Gre za vprašanja, kdo so glavni povzročitelji onemaževanja zraka in kako se bo sanirala nastala situacija? Kaj so kvalitetnejša kuriva? Ali smo v stanju omejevati kurišča? Ali v tej energetdri krizi lahko ogrevamo stanovanja z elektriko? Kako je z omejitvijo prometa po vrstah in namenu? Kako je s parkirišči ob robu mesta in z razvijanjem javnega prometa v mestu? Kaj je s filtri, njihovem uvozu in razvoju domače proizvodnje?
Menimo, da v Ljubljani brez temeljitih priprav in izdelanega programa ne bomo mogli rešiti vprašanj varstva zraka.
— Prav bi bilo, da bi gradivo v zvezi z odlokom dalo odgovor ra vsa prej navedena m druga vprašanja ter dalo odgovor, kakšno je stanje in kakšne konkretne naloge moramo izvršiti, da bi sanirali stanje in kako bomo predvidene ukrepe realizirali. V zvezi s tem ponovno opozaijamo, da moramo nujno izdelati sanacijski program in sprejete ukrepe za njegovo realizacijo.
— Odločno se zavzemamo za varstvo zraka v Ljubljani in za varstvo okolja nasploh, sanacijo obstoječega stanja in da bi uresničitev te naloge realno vpeljali v vsakdanjo prakso. Menimo, da je nujno potrebno vsestransko proučiti te probleme v Ljubljani ter poiskati najustreznejše rešitve, glede na izkušnje drugih mest in tudi Ljubljane, pa čeprav s tem odložimo sprejem odloka za mesec ah dva, vendarle pa storimo vse, da učinkovito pristopimo k rešitvi tega vprašanja.
V zvezi z navedenim predlagamo, da izvršni svet skupščine mesta Ljubljane intenzivno nadaljuje z delom za rešitev tega vprašanja in pripravi po javni obravnavi osnutek, predlog odloka z vsemi potrebnimi spremljajočimi dokumenti, ki naj zagotovijo sanacijo stanja in varstvo zraka v Ljubljani oziroma v ljubljanski kotlini.
4.	Skupščina občine Ljubljana Moste-Pojje naroča delegatom za zbor združenega dela in zbor občin skupščine mesta ljubljane, da na zasedanju skupščine oziroma zborov sodelujejo v razpravi in prenesejo stališča naše skupščine občine tako, kot so navedena v tem sklepu.
Ad 10)
DELEGATSKA VPRAŠANJA so postavili:
Metka Demšar, delegat krajevne skupnosti Štepanjsko naselje, franc Krevs, delegat VIII. konference delegacij, delegacija krajevne skupnosti Vevče-Kašelj.
Ker je bil dnevni red izčrpan in ker se ni nihče prijavil za besedo, je predsednik skupščine občine zaključil skupno zase-jdanje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora ob 19.15. uri.
SEKRETAR	PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE	SKUPŠČINE OBČINE
Zvone TUŠAK	Marjan MOŠKRIČ
PREDSEDNIK
ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Ljubo ZABUKOVEC
PREDSEDUJOČI
ZBORU KRAJEVNIH SKUPNOSTI Anton LJUBIČ
PREDSEDNIK
DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Slavko GERLICA
Ljubljana, dne 29. januarja 1976
ZAPISNIK
18. seja DPZ je bila dne 4. februarja v dvorani skupščine občine in se je pričela ob 12. uri.
Sejo je o tvoril in vodil predsednik družbenopolitičnega zbora Slavko GERLICA.
Zapisnik seje je vodil sekretar skupščine Zvone TUŠAK. Predsednik zbora je za sejo predlagal delegatom naslednji
dnevni red:
1.	Ugotovitev sklepčnosti
1 Potrditev zapisnika 14. skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 28. septembra 1975.
3.	Osnove za pripravo predloga družbenega dogovora o temeljih dmžbenega plana oočine in za izdelavo premoga družbenega plana občine za obdobje 1976—1980.
4.	Analiza poslovnega uspeha organizacij zdmženega dela iz gospodarstva za obdobje januar—december 1975.
5.	Odlok o ustanovitvi civilne zaščite v občini.
6.	Družbeni dogovor o skupni in splošni porabi SRS za leto
7.	Delegatska vprašanja.
Dnevni red so delegati soglasno sprejeli.
Ad 1)
Ugotovitev sklepčnosti
Komisija za mandatno-imunitetna vprašanja družbenopolitičnega zbora je presedala navzočnost delegatov na seji zbora po prezenčni listi in
ugotovila:
Od 25 delegatov družbenopolitičnega zbora je navzočih 16 delegatov.
Odsotni so naslednji delegati:
Stanislav Babnik, Darinka Demšar, Peter Grum, Leopold Kos, Franc Mandeljc, Nika Modic, Ljuba Novak, Vilko Sluga in Feliks Zakrajšek.
Seja družbenopolitičnega zbora je sklepčna.
Ad 2)
Potrditev zapisnika 14. skupnega zasedanja zbora zdmženega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 18. septembra 1975.
Družbenopolitični zbor je obravnaval zapisnik 14. skupnega zasedanja zbora zdmženega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine ob čine Ljubljana Moste-Polje z dne 18. septembra 1975 in ga brez pripomb soglasno sprejel.
Ad 3)
Uvodno obrazložitev osnov za pripravo predloga družbenega dogovora o temeljih dmžbenega plana občine in za izdelavo predloga dmžbenega plana občine za obdobje 1976—1980 je podala Slavka Keižan, članica izvršnega sveta skupščine občine.
V razpravi so sodelovali:
Slavko Gerlica, predsednik družbenopolitičnega zbora
Dušan Rozman, delegat družbenopolitičnega zbora
Milivoj Samar, član izvršnega sveta skupščine občine
Zvone Tušak, sekretar skupščine
Po obravnavi navedenega vprašanja so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
L Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejema osnove 23 pripravo predloga dmžbenega dogovora o temeljih družbe-nega plana občine in za izdelavo predloga dmžbenega plana občine za obdobje 1976—1980 v predloženem besedilu s pripombami in s stališči predsedstva občinske konference SZDL Ljubljana Moste-Polje in z naslednjimi
stališči
Gradivo o osnovah za pripravo predloga dmžbenega dogovora 0 temeljih dmžbenega plana občine in za izdelavo predloga dmžbenega plana za obdobje 1976—1980 predstavlja soliden temelj za izdelavo osnutka in predloga dmžbenega plana.
— V gradivu je nekoliko preveč optimistično navedena reši-tev potreb in želja kot inventura gospodarskih in družbenih Problemov, s katerimi se srečujejo naši delovni ljudje in občani. V skladu z našimi realnimi materialnimi možnostmi bi kazalo izluščiti vsa tista vprašanja, ki jih bomo v predvidenem planskem obdobju lahko objektivno rešili.
- Bolj bi morali pospešiti delovanje že oblikovanih združenj ter uveljavljanju že sprejetih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov. Predvsem bi v Ljubljani morali zelo ener-®Čno načeti vprašanje čimvečjega izenačevanja standarda na yseh področjih družbene dejavnosti Tu gre predvsem za vpra-*Urja vzgoje in izobraževanja, otroškega varstva, socialnega skrbstva, zdravstva in tudi vprašanja komunalnega standarda. u — V bodoče bi bilo potrebno, da se vse delegacije in delegati, kj prenašajo stališča delovnih ljudi in občanov, skupščine občine in samoupravnih interesnih skupnosti na skupščino in na uruge organe samoupravljanja v Ljubljani, bolj energično in še Vinkovi te je zavzemajo za prelivanje sredstev v skupni in splošni P°rabi na manj razvita območja v mestu Ljubljani.
—	Zelo prizadevno moramo slediti javni razpravi o tem dokumentu, ki se bo odvijala na zborih delavcev v organizacijah združenega dela, zborih delovnih ljudi in občanov krajevnih skupnosti, skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti, kakor tudi v zborih skupščine občine in na podlagi zbranih pripomb izdelati predlog družbenega dogovora o temeljih družbenega plana občine za obdobje 1976—1980.
—	Nosilci planiranja naj bodo tudi nosilci koordinacije pri zbiranju pripomb in predlogov, da bi na ta način čim bolje pripravili predlog. Sodelujejo naj tudi pri usklajevanju interesov in pomagajo v dogovarjanju s svojimi mnenji in nasveti.
—	Konkretno akcijo javne obravnave obravnavanega gradiva bo vodil koordinacijski odbor za družbeno planiranje, ki bo sestavljen iz predstavnikov vseh družbenopolitičnih organizacij, skupščin samoupravnih interesnih skupnosti in zborov skupščine občine po rokovniku, ki ga bo sam sprejel.
—	V javni obravnavi naj delovni ljudje in občani na zborih in organih samoupravljanja zavzemajo stališča do predlaganih osnov za pripravo predloga družbenega plana občine in opredelijo predvsem red izvajanja nalog.
—	Prvič imamo pred seboj dokument, ki nam ne vsiljuje že danih rešitev, temveč daje široko osnovo za dogovarjanje o globalnih nalogah, ki jih bomo morali izvršiti v prihodnjem planskem obdobju. To nas zavezuje k vsestranskemu sodelovanju in opredeljevanju prioritetnih rešitev posameznih nalog.
—	Zaskrbljujoč je pojav upadanja produktivnosti dela kljub večjemu zaposlovanju in bo zaradi tega potrebno sprejeti vse možne ukrepe za odpravljanje vzrokov takega stanja.
—	Odpraviti je treba razlike v socialnem skrbstvu med občinami v Ljubljani, ki se med drugim kažejo tudi v pomoči socialnim oskrbovancem, zlasti med občino Center in med občino Moste. Podobno je tudi v zdravstvenem varstvu, otroškem varstvu in osnovnem šolstvu.
—	Posebno pozornost moramo posvetiti razvoju prometa v Ljubljani in načrtovanju rešitev prometnih vprašanj, pri čemer je treba veliko bolj kot doslej upoštevati stališča delovnih ljudi in občanov ter krajevnih skupnosti in vedeti, da je potrebno promet čim bolj pomakniti na rob naseljenih predelov Ljubljane. To velja tudi za načrtovanje ceste ob Grubarjevem kanalu, kateremu se občani krajevnih skupnosti Kodeljevo odločno zoperstavljajo.
—	V srednjeročnem načrtu moramo poskrbeti za gradnjo doma upokojencev na območju občine Ljubljana Moste-Polje, ki naj bi imel vsaj 200 ležišč in bil končan pred koncem obdobja, ki ga zajema srednjeročni plan.
2.	Družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in organizacije združenega dela v občini so dolžne v javni obravnavi osnov za pripravo predloga družbenega dogovora o temeljih družbenega plana občine za obdobje 1976—1980 tudi opredeliti prednostni vrstni red izvajanja nalog ter svoje predloge predložiti koordinacijskemu odboru za družbeno planiranje pri občinski konferenci SZDL
Ad 4)
Uvodno obrazložitev Analize poslovnega uspeha organizacij združenega dela iz gospodarstva za obdobje januar—december 1975 je podal Milivoj Samar, član izvršnega sveta skupščine občine.
V razpravi so sodelovali:
Dušan Rozman, delegat družbenopolitičnega zbora Milivoj Samar, član izvršnega sveta skupščine občine Slavko Gerlica, predsednik družbenopolitičnega zbora Marjan Moškrič, predsednik skupščine občine Zvone Tušak, sekretar skupščine občine.
Po obravnavi navedenega vprašanja so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
1.	Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje odločno vztraja na doslednem izvajanju zaključkov, ki jih je sprejela skupščina občine na 14. skupnem zasedanju vseh zborov dne 18. septembra 1975 v zvezi z izvajanjem resolucije o družbenoekonomskem razvoju SRS v letu 1975.
2.	Družbenopolitični zbor skupščine oočine Ljubljana Moste-Polje predlaga zboru združenega dela, da temeljito analizira stanje v organizacijah združenega dela ob obravnavi uresničevanja resolucije o družbenoekonomskem in socialnem razvoju SRS za leto 1976.
3.	Koordinacijski odbor za spremljanje izvajanja resolucije o družbenoekonomskem razvoju SRS in izvršni svet skupščine občine naj tekoče ugotavljata stanje in obveščata skupščino občine o izvajanju stabilizacijskih nalog.
Ad 5)
Odlok o ustanovitvi civilne zaščite v občini
Uvodne obrazložitve ni bilo.
V razpravi so sodelovali:
Matevž Gantar, delegat družbenopolitičnega zbora
Anton Kovačič, samostojni svetovalec za SLO
Po končani obravnavi navedenega vprašanja so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejema odlok o ustanovitvi civilne zaščite v občini v predloženem besedilu.
Ad 6)
Uvodno obrazložitev družbenega dogovora o splošni porabi v j SRS za leto 1976 sta podala Ciril Udovič, član izvršnega sveta, in Mira Škerjanc, šef odseka za finance.
Razprave ni bilo.
Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji
S K L E P:
1.	Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejema družbeni dogovor o splošni porabi v občinah v letu 1976 in naroča izvršnemu svetu skupščine občine, da se v skladu z razpravo in sprejetimi stališči na seji skupščine dogovarja in podpira zahteve ljubljanskih občin glede splošne porabe v občinah v letu 1976
2.	Za podpis družbenega dogovora pooblaščamo Marjana MOŠKRICA, predsednika skupščine občine.
Delegati družbenopolitičnega zbora so obravnavali, kdo bo zbor zastopal na jutrišnji seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti ter po obravnavi tega vprašanja soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
sklepe in stališča, sprejeta na današnji seji družbenopolitičnega zbora bo prenesel in jih zastopal na 18. skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, Id bo dne
5.	februarja 1976, Slavko GERLICA, predsednik družbenopolitičnega zbora.
Ad 7
Delegatskih vprašanj ni bilo.
Ker je bil dnevni red izčrpan in ker se nihče ni prijavil za besedo, je predsednik družbenopolitičnega zbora ob 14.30 zaključil sejo.
PREDSEDNIK
SEKRETAR	DRUŽBENOPOLITIČNEGA
SKUPŠČINE OBČINE	ZBORA
Zvone TUŠAK	Slavko GERLICA
Ljubljana, dne 13. februarja 1976.
Skupno zasedanje je vodil predsednik skupščine občine Marjan MOŠKRIČ v sodelovanju s predsednikom zbora združenega dela Ljubom ZABUKOVCEM in predsedujočim zbora krajevnih skupnosti Dušanom KINKOM.
Zapisnik skupnega zasedanja je vodil sekretar skupščine Zvone TUŠAK.
Predsednik skupščine je za skupno zasedanje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti predlagal naslednji.
dnevni red:
1.	Izvolitev verifikacijskih komisij
2.	Osnove za pripravo predloga družbenega dogovora o temeljih družbenega plana občine in za izdelavo predloga družbenega plana občine za obdobje 1976—1980
3.	Analiza poslovnega uspeha organizacij združenega dela iz gospodarstva za obdobje januar - december 1975
4.	Odlok o ustanovitvi civilne zaščite v občini
5.	Družbeni dogovor o skupni in splošni porabi v SRS za leto 1976
6.	Delegatska vprašanja
Predlagani dnevni red skupnega zasedanja so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli.
Ad 1)
V	verifikacijsko komisijo so delegati zbora združenega dela soglasno
izvolili:
1.	Antona Pogačnika, delegata X. konference delegacij
2.	Franja Matjašiča, delegata XIV. konference delegacij
3.	Jožeta Meršola, delegata XV. konference delegacij
V	verifikacijsko komisijo so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno
izvolili:
1.	Vinka Bona, delegata krajevne skupnosti Zelena jama
2.	Draga Černeta, delegata krajevne skupnosti Vevče
3.	Tineta Božja, delegata krajevne skupnosti Lipoglav
Po pregledu pooblastil delegatov za 18. sejo zbora združenega delaje verifikacijska komisija
ugotovila:
Zbor združenega dela ima 35 delegatskih mest in na današnji seji je navzočih 26 delegatov.
Odsotni so delegati:
-	delegat II. konference
—	delegat IV. konference
-	delegat V. konference
—	delegat VIII. konference
—	delegat XIX. konference
-	dva delegata iz kmetijske delegacije
18.	seja zbora združenega delaje sklepčna.
Po pregledu pooblastil delegatov za 18. sejo zbora krajevnih skupnosti je verifikacijska komisija
ugotovila:
Zbor krajevnih skupnosti ima 25 delegatskih mest in na današnji seji je navzočih 24 delegatov.
Odsoten je le en delegat krajevne skupnosti Štepanjsko naselje. 18. seja zbora krajevnih skupnosti je sklepčna.
ZAPISNIK
18.	skupnega zasedanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki je bilo dne 6. februarja 1976 s pričetkom ob 16.30 uri v dvorani skupščine občine.
Ad 2)
Uvodno obrazložitev Osnov za pripravo predloga družbenega dogovora o temeljih družbenega plana občine in za izdelavo predloga družbenega plana občine za obdobje 1976—1980 je podala Slavka Keržan, članica izvršnega sveta skupščine občine.
V razpravi so sodelovali:
Marjan Moškrič, predsednik skupščine občine Milenko Roš, delegat krajevne skupnosti Nove Jarše
__________________________________________________"___________J
V,
6
Zlata Pirnat dr., delegat XX. konference delegacij
Miran Pirc, delegat XIX. konference delegacij
Peter Popovič, delegat IX. konference delegacij
Tarzila Plantan, delegat krajevne skupnosti Moste
Vili Brandt, delegat delegacije obrtnikov
Janez Grum, delegat krajevne skupnosti Zadobrova-Snebeije
Jože Jordan, delegat krajevne skupnosti Zalog
Borut Pečnik, delegat IX. konference delegacij
Drago Čeme, delegat krajevne skupnosti Vevče—Kašelj
Slavka Keržan, član izvršnega sveta skupščine občine
Bogo Bratina, predsednik izvršnega sveta skupščine občine
Po končani razpravi so delegati zbora zdmženega dela in zbora krajevnih skupnosti v skladu s predlogi družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejema osnove za pripravo predloga družbenega dogovora o temeljih družbenega plana občine in za izdelavo predloga družbenega plana občine za obdobje 1976—1980 v predloženem besedilu in z naslednjimi
stališči:
1.	Gradivo o osnovah za pripravo družbenega dogovora o temeljih družbenega plana občine in za izdelavo predloga družbenega plana za obdobje 1976-1980 predstavlja dober temelj za izdelavo osnutka in predloga družbenega plana.
2.	V gradivu je nekoliko preveč optimistično navedena rešitev potreb in želja, ki so posledica gospodarskih in dmžbenih problemov, s katerimi se srečujejo naši delovni ljudje in občani. V skladu z našimi realnimi materialnimi možnostmi bi kazalo izluščiti vsa tista vprašanja, ki jih bomo v predvidenem planskem obdobju lahko objektivno rešili.
3.	Morali bi pospešiti delovanje že oblikovanih združenj ter uveljavljanje že sprejetih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov. Predvsem bi morali v Ljubljani začeti izenačevati standard na vseh področjih družbene dejavnosti. Tu gre predvsem za vprašanje vzgoje in izobraževanja, otroškega varstva, socialnega skrbstva, zdravstva in tudi vprašanja komunalnega standarda.
4.	V bodoče bi bilo potrebno, da se vse delegacije in delegati, ki prenašajo stališča delovnih ljudi in občanov, stališče skupščine občine m samoupravnih interesnih skupnosti na skupščino in druge organe samoupravljanja v mestu Ljubljani, bolj energično in učinkoviteje zavzemajo za prelivanje sredstev v skupni in splošni porabi na manj razvita območja v mestu Ljubljani.
5.	Zelo prizadevno moramo slediti javni razpravi o tem dokumentu, ki bo na zborih delavcev v organizacijah zdmženega dela, na zborih delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, skupščinah samoupravnih interesnih skupnostih. Kakor tudi v zborih skupščine občine, in na podlagi zbranih pripomb izdelati predlog združbenega dogovora o temeljih družbenega plana občine za obdobje 1976—1980.
6.	Nosilci planiranja naj bodo tudi nosilci koordinacije pri zbiranju pripomb in predlogov, da bi na ta način čimbolje pripravili predlog. Sodelujejo naj tudi pri usklajevanju interesov in pomagajo v dogovarjanju z svojimi mnenji in nasveti..
7.	Konkretno akcijo javne obravnave obravnavanega gradiva bo vodil kooridnacijski odbor za družbeno planiranje pri občinski konferenci SZDL Ljubljana Moste—Polje, ki je sestavljen iz Predstavnikov vseh družbenopolitičnih organizacij, skupščin samoupravnih interesnih skupnosti in zborov skupščine občine po rokovniku, ki ga bo sam sprejel.
8.	V javni obravnavi med delovnimi ljudmi in občani na svojih zborih in v organih samoupravljanja naj ti zavzamejo stališča d° predlaganih osnov za pripravo predloga družbenega plana občine in opredelijo prednostni red izvajanja nalog.
9- Prvič imamo pred seboj dokument, ki nam ne vsiljuje že danih rešitev, temveč daje široko osnovo za dogovarjanje o globalnih nalogah, ki jih bomo morali izvršiti v prihodnjem plan-skem obdobju. To nas zavezuje k vsestranskemu sodelovanju in opredeljevanju prednostnih rešitev posameznih nalog.
10.	Odpraviti moramo razlike v socialnem skrbstvu med
občinami v Ljubljani, la se med drugim kažejo tudi v pomoči socialnim oskrbovancem; zlasti so občutne razlike v višini socialnih pomoči med občino Center in občino Ljubljana Moste-Polje. Podobno je tudi v zdravstvenem in otroškem varstvu ter osnovnem šolstvu.
12.	Posebno pozornost moramo posvetiti razvoju prometa v Ljubljani in načrtovanju prometnih rešitev oziroma vprašanj, pri čem je veliko bolj kot doslej nujno upoštevati stališča delovnih ljudi in občanov ter krajevnih skupnosti. Zavedati se moramo, da je potrebno premakniti promet čimbolj na rob naseljenih predelov Ljubljane. To velja tudi za načrtovanje ceste ob Grubarjevem kanalu, kateremu občani krajevne skupnosti Kodeljevo odločno nasprotujejo.
13.	V srednjeročnem načrtu ima prednost izgradnja doma upokojencev na območju občine Ljubljana Moste-Polje, ki naj bi imel vsaj 200 ležišč in bi bil končan pred koncem planskega obdobja.
14.	Družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in organizacije združenega dela v občini so dolžne v javni obravnavi osnov za pripravo predloga družbenega dogovora o temeljih družbenega plana občine za obdobje 1976—1980 opredeliti prednostni vrstni red izvajanja nalog ter svoje predloge predložiti koordinacijskemu odboru za družbeno planiranje pri občinski konferenci SZDL.
15.	Pri dokončni pripravi predloga srednjeročnega programa občine je potrebno v čimvečji meri vključiti tudi krajevne skupnosti. Posebno mesto jim je treba dati pri usklajevanju programov oziroma jim je treba omogočiti, da bodo pri tem sodelovale z samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi organi samoupravljanja v občini.
Ad 3)
Uvodno obrazložitev poslovnega uspeha organizacij združenega dela za obdobje januar — december 1975 je podal Milivoj Samar, član izvršnega sveta skupščine občine.
V razpravi je sodeloval:
Maijan Moškrič, predsednik skupščine občine
Po obravnavi navedenega vprašanja in stališč družbenopolitičnega zbora so delegati zbora združenega dela iz zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji.
SKLEP:
1.	skupščina občine Ljubljana Moste-Polje se strinja s podano oceno o poslovnem uspehu organizacij združenega dela s področja gospodarstva za leto 1975, ki jo moramo objaviti v zgoščeni obliki v Naši skupnosti in jo obravnavati v vseh organizacijah združenega dela s področja gospodarstva.
2.	Zbor združenega dela bo po izvršeni analizi poslovanja organizacij združenega dela s področja gospodarstva na podlagi zaključnih računov za leto 1975 še posebej obravnaval stanje in izvajanje resolucije o družbenoekonomskem razvoju SRS za leto 1976 v naši občini.
3.	Skupščina občine zahteva dosledno izvajanje svojih zaključkov, ki jih je sprejela na 14. skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 18. septembra 1975. v zvezi z izvajanjem resolucije o družbenoekonomskem razvoju SRS v letu 1975.
Koordinacijski odbor in izvršni svet sta dolžna obveščati skupščino občine o izvajanju stabilizacijskih nalog.
Ad 4)
Odlok o ustanovitvi civilne zaščite v občini
Uvodne obrazložitve ni bilo.
V razpravi so sodelovali:
Milenko Roš, delegat krajevne skupnosti Nove Jarše
Tarzila Plantan, delegat krajevne skupnosti Moste
Maijan Moškrič, predsednik skupščine občine
Zvone Tušak, sekretar skupščine občine
Po zaključeni razpravi so delegati zbora združenega dela soglasno, zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
y
r
SKLEP:
skupščina občine Ljubljana Moste—Polje sprejema odlok o ustanovitvi civilne zaščite v občini v predloženem besedilu.
Ad 5)
Uvodno obrazložitev družbenega dogovora o splošni porabi v, SRS za leto 1976 sta podala Ciril Udovič, član izvršnega sveta in Škerjanec Mira, šef odseka za finance.
V razpravi so sodelovali;
Maijan Moškrič, predsednik skupščine ob*me
Drago Čeme, delegat krajevne skupnosti Vevcv
Mira Škerjanec, šef odseka za finance
Ciril Udovič, član izvršnega sveta
Po obravnavi navedenega vprašanja so delegati zbora združenega dela in delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
1.	skupščina občine Ljubljana Moste—Polje sprejema družbeni dogovor o splošni porabi v občinah v letu 1976 in naroča izvršnemu svetu skupščine občine, da se v skladu.z razpravo in sprejetimi stališči na seji skupščine dogovarja in podpira zahteve ljubljanskih občin glede splošne porabe v občinah v letu 1976.
2.	Za podpis družbenega dogovora pooblaščamo predsednika skupščine občine Matjana MOSKRIČA.
Ad 6)
Delegatska vprašanja
Delegati zbora združenega dela in delegati zbora krajevnih skupnosti so obravnavali predlog XIII. konference delegacij, ki ga je posredoval delegat Franc Zadnikar o sporni zadevi med
Mineralom in Gradisom v zvezi z zemljiščem, ki gaje Tovarni gradbenih polizdelkov v Ljubljani z odločbo dodelila skupščina občine Ljubljana Moste—Polje.
Po obravnavi navedenega vprašanja so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
komisija za družbeni nadzor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje mora raziskati navedeno zadevo in za ugotovitev dejanskega stanja imenovati posebno strokovno komisijo.
Po izvršeni nalogi je treba pripraviti obvestilo in konkreten predlog, ki ga bo skupščina občine obravnavala ne eni izmed prihodnjih sej.
Drago Čeme, delegat krajevne skupnosti Vevče, je podal predlog krajevne skupnosti o prijavljanju občanov.
Ker je bil dnevni red izčrpan in se ni nihče več prijavil za besedo, je predsednik skupščine občine ob 19.30 uri zaključil sejo.
SEKRETAR	PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE	SKUPŠČINE OBČINE
Zvone TUŠAK	Maijan MOŠKRIČ
PREDSEDNIK
ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Ljubo ZABUKOVEC
PREDSEDUJOČI
ZBORU KRAJEVNIH SKUPNOSTI Dušan KINK
PREDLOG
PROGRAM
DRUŽBENEGA RAZVOJA IN PRORAČUN OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE
ZA LETO 1976
Predloženi program družbenega razvoja občine dajemo v obravnavo v času, ko šele razvijamo sistem načrtovanja na novih ustavnih načelih- Skladno z določili nove ustave in z zakonom o družbenem načrtovanju je celoten sistem načrtovanja zasnovan na načelu, da so njegovi glavni nosilci delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v krajevni skupnosti.
Z družbenim načrtom občine usklajujemo uresničevanje ekonomskih, socialnih in prostorskih potreb delovnih ljudi in občanov. V tem času poteka pri vseh nosilcih in na vseh ravneh planiranja pospešeno delo ob izdelavi družbenih načrtov za srednjeročno obdobje 1976-1980. Delegati občinske skupščine, TOZD, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in družbenopolitične organizacije v občini so obravnavale in sprejele Osnove za izdelavo dogovora o temeljih družbenega planiranja in predloga družbenega plana občine za obdobje 1976—1980, v katerem so podane smeri razvoja, ki jih predvidevajo temeljni nosilci načrtovanja. Po končanem usklajevanju bo izdelan predlog družbenega dogovora o osnovah načrta v občini in po podpisu tega še načrt s cilji in nalogami, ki bo predstavljal obvezo in jamstvo delovnim ljudem v občini za trden in stabilen nadaljnji razvoj.
Vsi nosilci načrtovanja in družbenopolitične skupnosti morajo svoje srednjeročne načrte sprejeti še v prvem polletju letošnjega leta.
Leto 1976 je prvo leto srednjeročnega obdobja 1976—1980, zato so v predloženem programu družbenega razvoja občine za letošnje leto le tiste naloge in cilji, ki naj bi v srednjeročnem načrtu občine zavzemali prednostno mesto in bi jih zato tudi morali uresničiti v tem letu.
I.	IZVAJANJE OSNOVNIH CILJEV IN POLITIKE RAZVOJA V LETU 1976 * 1
Ocena izvajanja osnovnih ciljev in politike razvoja v letu 1975, .Piljena v resoluciji o družbenoekonomski politiki in razvoju K Slovenije, kaže:
v' .da dosežena gospodarska rast, zlasti rast industrijske proiz-tet ilC’ k* j® manjša od predvidevanj, ni rezultat uveljavljanja kvali-rastu dejavnikov razvoja; eden od osnovnih prednostnih ciljev —
1 kmetijske proizvodnje, ni dosežen, z " da je ohranjena zunanja likvidnost države predvsem zaradi tanjšanja uvoza in da izvoz ni bil posledica gospodarske rasti, dur da doseženo umirjanje rasti cen ni posledica zviševanja pro-^hvnosti dela in uspešnosti gospodarjenja, temveč predvsem anjSevanja povpraševanja in raznih restriktivnih ukrepov, da^~ da zaostajamo v procesu samoupravne preobrazbe gospo-
Va in družbenih dejavnosti,
0$IU)vah kasn‘mo z Vgradnjo gospodarskega sistema na ustavnih
ra»vv1<?'7ie značilnosti gospodarskih gibanj v občini se bistveno ne ‘kujejo od gibanj v Sloveniji in v Ljubljani. Tudi za občinsko
gospodarstvo je značilno zmanjševanje gospodarske rasti, visoka stopnja zaposlenosti, nizka rast produktivnosti dela in premajhna investicijska vlaganja v nove proizvodne zmogljivosti, in sicer:
—	poprečna letna stopnja rasti realnega družbenega proizvoda je v obdobju 1961—71 znašala 8,74%, v obdobju 1971—74 5,85 % ter v letu 1975 le 3 do 4 %,
—	plan fizičnega obsega industrijske proizvodnje je bil v letu 1975 dosežen le okoli 95 %, vendar je nekoliko višji od preteklega leta,
—	kljub padanju gospodarske rasti, pa je še vedno visoka stopnja zaposlovanja (okoli 5 %) oziroma neučinkovita izraba delovnega fonda, kar vpliva na znižanje stopnje produktivnosti dela, medtem ko se je povečanje osebnih dohodkov prilagajalo povečanim življenjskim stroškom,
—	neustrezna delitvena razmerja zaradi prevelike rasti osebnih dohodkov v primerjavi z rastjo dohodka povzročajo, da ostaja delovnim organizacijam vedno manj sredstev za enostavno in razširjeno reprodukcijo, stopnja interne akumulativnosti in reproduktivne sposobnosti se je v odnosu na preteklo leto znižala za okoli 10%,
—	investicijska vlaganja v osnovna sredstva so v zadnjem desetletnem obdobju naraščala nominalno z znatno nižjo poprečno letno stopnjo rasti kot v Ljubljani in republiki (v občini 12,1 %, v Ljubljani 23,4 %); stopnja rasti pada predvsem od leta 1970 dalje, v strukturi investicij pa se znižuje predvsem delež vlaganj v nove proizvodne zmogljivosti, povečuje pa se delež vlaganj v vzdrževanje obstoječih zmogljivosti. Menimo, aa postajajo razmere kritične zaradi padanja podjetniške akumulacije in zaradi pomanjkanja dobrih razvojnih programov.
Ocenjujemo, da je gospodarstvo občine v primeijavi z SRS in Ljubljano doseglo v letu 1975 naslednje stopnje rasti:
Smernice 1975
Ocena realizacije 1975/74
Družbeni proizvod	občina	Lj.	SRS	občina	Lj.	SRS
— nominalno	33	34	31	30	•30	
— realno Zaposlenost	6,5	7	6-6,5	3,5-4	3	3
(družbeni sektor)	3,5	3	3	4,8	4,7	5
produktivnost dela	2,8	4	3	- 1	- 1	-2
življenjski stroški	27	27	23	26	26	
OD na zaposlenega	27	28	24	28	27	20
Realno OD na zaposlenega	0	1	1	do 2	do 1	0
Težnje gospodarskega razvoja so že v prvi polovici letošnjega leta kazale tako v republiki kot v Ljubljani in v občini na nekatera bistvena odstopanja od ciljev in nalog dogovorjenih z resolucijo o družbenoekonomski politiki za leto 1975. O tem je naša občinska skupščina že razpravljala v drugem polletju letošnjega leta in se tudi vključila v skupno politično akcijo za doslednejše uresničevanje ciljev resolucije o družbenoekonomskem in socialnem razvoju Slovenije za leto 1975. TOZD in delovne organizacije so sprejele stabilizacijske načrte, vendar pa se bodo učinki njihovih izvajanj v večji meri pokazali šele v letu 1976 in v naslednjih letih.
V letu 1975 so bili na območju občine dokončani naslednji večji investicijski objekti oz. rekonstrukcije: Žito je dokončalo tovarno Šumi, Izolirka — proizvodnja „IZOTEKA“ stiropora, KTM — Protektor - pralnica in rekonstrukcija aluminijevega sulfata, Javna skladišča — nove skladiščne možnosti, Petrol TOZD avto-park delavnice - razširitev delavnice in rekonstrukcija; na področju družbenih dejavnosti pa: vrtec Nove Jarše, šola Novo Polje, šola Sostro.
Samoupravne interesne skupnosti na področju družbenih dejavnosti so se v letu 1975 s potrditvijo samoupravnih sporazumov o ustanovitvi dokončno konstituirale in pričele izvrševati svoje naloge. Pri izvajanju svojih načrtov in njihovem financiranju so SIS uveljavljale stabilizacijsko politiko.
Posebno so se trudili, da bi izvajali načrt in zagotavljali sredstva za izgradnjo šol in VVZ.
Na področju stanovanjskega gospodarstva ie bilo dograjenih 1548 družbenih stanovanj (plan 1641 stanovanj), nedokončanih in v gradnji je še 1393 stanovanj.
Sprejetje bil tehnični del zazidalnega načrta za MS 12/2 Nove Jarše in programski del zazidalnega načrta za družbeno organizirano in stanovanjsko gradnjo MS 4, 5 Fužine; obenem so skušali realizirati zazidalni načrt MP 3.
Na področju samoupravnega povezovanja nosilcev in porabnikov komunalnih storitev kasni ustanavljanje komunalne interesne skupnosti.
II.	PREDNOSTNE NALOGE V LETU 1976 1 2
1.	Nadaljevati moramo dograjevanje socialističnih samoupravnih odnosov na vseh področjih družbenega življenja ob hkratnem izgrajevanju načrta družbene samozaščite in ljudske obrambe. Pri tem gre za uveljavljanje novih dohodkovnih odnosov — za povezovanje gospodarstva v reprodukcijske celote in v integracije gospodarstva, za dosledno izvajanje sprejetega zakona o družbenem načrtovanju in zakona o združenem delu.
2.	Povečati moramo gospodarsko rast na osnovi intenzifikacije gospodarjenja in povezovanja gospodarstva z upoštevanjem ustreznih premikov na področju prednostnih vlaganj.
3.	Nadaljevati je treba s stabilizacijskimi prizadevanji v gospodarstvu s povečanjem ekonomičnosti, produktivnosti dela, usmeritvijo na domačo surovinsko osnovo, povečanjem izvozne aktivnosti in usklajevanjem uvoza z izvoznimi možnostmi.
4.	Politiko zaposlovanja moramo uskladiti z možnostmi dograjevanja socialne infrastrukture in uskladiti z zahtevami po povečanju konkurenčne sposobnosti gospodarstva. Tudi kadrovsko politiko moramo oblikovati in uskladiti z dogovorjeno kadrovsko politiko na območju ljubljanskih občin.
5.	Zagotoviti moramo boljšo preskrbo občanov, urejeno družbeno prehrano ter kvalitetno nudenje obrtnih in komunalnih storitev.
6.	Nadalje moramo pospeševati razvoj družbenega in zasebnega kmetijstva, da bi pospešili proizvodnjo in izboljšali življenjske pogoj e kmečkemu prebivalstvu.
7.	Pospeševati moramo razvoj kmečkega turizma zlasti v pr6' delih, ki bodo v ta namen opredeljeni s prostorskim načrtom.
8.	Da bomo reševali določene skupne interese gospodarstva v občinskem prostoru se moramo dogovarjati o združevanju sredstev v okviru razvojno-gospodarske skupnosti občine.
9.	Samoupravne interesne skupnosti in delovne organizacije $ področja družbenih dejavnosti bodo v letu 1976 zagotavljale p°' goje za izvajanje dogovorjenih načrtov družbenih dejavnosti in tako prispevale h krepitvi reprodukcijske sposobnosti gospodarstva, k povečanju storilnosti dela, napredovanju kulture dela in življenja h* k izboljšanju družbenega standarda delavcev in občanov.
10.	Samoupravne interesne skupnosti bodo v letu 1976 nadaljevale z uresničevanjem sprejetih stabilizacijskih programov, ki narekujejo:
—	najvišjo možno racionalnost pri porabi sredstev in kvalitetno uresničevanje dogovorjenih programov,
—	ustrezne oblike združevanja, racionalizacije poslovanja in znižanja režijskih stroškov.
11.	SIS in delovne organizacije družbenih dejavnosti si bodo prizadevale za izboljšanje kadrovske strukture zaposlenih in za iz-enačevanje njihovega družbenoekonomskega položaja z delavci v gospodarstvu.
12.	Uresničiti moramo ves načrt izgradnje šol in VVZ iz samoprispevka za leto 1976.
13. Reševati moramo kompleksne in posamezne nedovoljen6 gradnje in naročiti priprave osnovne urbanistične dokumentacij6 (posnetki dejanskega stanja).
14. Sodelovati je treba pri izdelavi koncepta resolucije general", nega urbanističnega plana in s tem v zvezi ugotoviti in opredeli predele za bodočo stanovanjsko gradnjo in gospodarstvo.
15.	Določiti moramo ustrezen zemljiški kompleks za indiv‘' dualno gradnjo in naročiti zanj izdelavo zazidalnega načrta.
16.	Zagotoviti je treba 1485 stanovanj z zaključitvijo demo'1' stracijske soseske MS 3/2 in MS 112/1 Štepanjsko naselje, sosesk MS 6 Slape in MS 12/1 Nove Jarše.
j
III.	PREDVIDENI OKVIRI DRUŽBENEGA RAZVOJA V LETU 1976
1. GOSPODARSTVO
Izhajajoč iz osnovnih smeri gospodarskega razvoja za srednjeročno obdobje 1976-80, ki smo jih opredelili v načrtih TOZD ter °b nadaljevanju pospešene družbene akcije za stabilizacijo, pričakujemo v letu 1976 naslednje stopnje rasti:
V%	občina	Ljubljana	SRS
realni družbeni proizvod količinski obseg ind.	5-5,5	4,5	okoli 5
Proizv.	6-6,5	4-5	6
Zaposlenost v družb. sekt.	3-3,5	2,5	3
Produktivnost dela	2-3	2-3	2-3
realni OD na zaposl.	do 1	1	1
V	primerjavi z rastjo razvoja v preteklem obdobju, kjer se kaže °d leta 1970 dalje zmanjševanje gospodarske rasti, predstavljajo Pričakovane stopnje rasti velike premike tako v rasti družbenega Proizvoda kot v produktivnosti dela. Uresničitev predvidene stopnje rasti realnega družbenega proizvoda bi pomenila nadaljevale rasti, ki jo je imelo gospodarstvo občine v letih 1961-71. Ti Premiki temeljijo na doslednem izvajanju stabilizacijskih načrtov rOZD, kakor tudi na aktiviranju novih proizvodnih zmogljivosti.
V	letu 1976 bodo dokončani večji investicijski objekti oz. rekonstrukcije: Saturnus — tovarna avtoopreme, Papirnica Vevče —
papirni stroj, Tiskarna Jožeta Moškriča, Totra - tovarna poza-uientrije, Velana - zadnja faza izgradnje tovarne zaves (proizvodna uala), Emona TOZD Mesna industrija Zalog - dograditev hladilnice.
Začete oz. nadaljevane bodo naslednje večje investicije: Kolinska tovarna — začetek gradnje obrata margarine, KTM Protektor -razširitev protektimice, Žito TOZD Mlini — gradnja silosa, Plutal — Zadnja nove tovarne v industrijski coni.
Skupna investicijska vlaganja v osnovna sredstva gospodarstva ?bčine bodo predvidoma znašala okoli 600 milijonov dinarjev, kar J® za 27 % manj kot v preteklem letu. Okoli 55 % investicij bo ‘uianciranih iz lastnih sredstev. V obratna sredstva bodo delovne °rganizacije vložile okoli 185 milijonov dinarjev (32% več kot v Preteklem letu) ter v družbeni standard okoli 70 milijonov dinarjev '^4 % več kot v preteklem letu) — pretežno za reševanje stanovskih problemov delavcev.
Po ocenah delovnih organizacij bo imelo gospodarstvo v letu *9?6 okoli 600 milijonov dinarjev za enostavno in razširjeno reprodukcijo, kar predstavlja (nominalno) le 11 % več sredstev kot v Preteklem letu. To pa ne predstavlja zadostne lastne materialne V°ve za začetek uresničevanja načrtov, ki jih delovne organi-®cije predvidevajo za to srednjeročno obdobje. Zato bodo za do-^8o zastavljenih ciljev morali zagotoviti združevanje sredstev preko Poslovnih bank in razvojno-gospodarske skupnosti občine in doseči strezne dogovore v okviru donodkovno reprodukcijskih celot gozdarstva. Posebno vlogo pri tem imajo TOZD s področja kovin-papirne in živilske industrije ter prometa, TOZD iz drugih ^Javnosti pa bodo morali uveljaviti in pospešiti svoj razvoj s po-°$o integracijskih procesov.
u V*? zmanjšanem obsegu novega zaposlovanja ter ob predvideni h^ienejši rasti cen lahko pričakujemo porast realnih osebnih domkov zaposlenih za okoli 1 %. Pri tem pa bo treba rast osebnih \T°dk°v uskladiti z rastjo produktivnosti dela.
I Na področju mednarodne menjave ocenjujemo, da se bodo de-bor 6 organizacije uspešno vključile v splošna prizadevanja za iz-oijšanje razmetja med uvozom in izvozom. Vrednost izvoza se bo jj®dvidorna povečala za 28 % od 12,5 milijonov na 17,8 milijonov dolaijev, medtem ko se bo uvoz reprodukcijskega materiala Gvidoma povečal le za 11 %.
Delovne organizacije so pristopile k izdelavi srednjeročnih načrtov razvoja za obdobje 1976-80, vendar poteka delo prepočasi in večina še nima medseboj usklajenih in samoupravno verificiranih razvojnih načrtov. Zato je treba pospešiti njihovo izdelavo in doseči, da bodo vsebovali lastne načine reševanja nestabilnosti in nesorazmerij; ne bi smeli čakati le na zunanje sistemske rešitve. Zagotoviti je treba medsebojna povezovanja in usklajenost razvojnih interesov TOZD, predvsem investicijskih načrtov v okviru dohodkovno reprodukcijskih celot gospodarstva. Ob izdelavi načrtov je treba poiskati tudi najrazličnejše možne oblike povezovanja z okoljem, t. j. s krajevno skupnostjo, občino in z mestom, da bi zagotovili dejansko socialno varnost vseh zaposlenih.
INDUSTRIJA
Industrija je nosilec gospodarskega razvoja v občini, zato je ocena celotnega gospodarstva občine vezana na programske usmeritve v tej dejavnosti.
Z resolucijo o družbenoekonomski politiki je za letošnje leto na področju proizvodne politike najvažnejša dinamična gospodarska rast ob bistveno večji udeležbi produktivnosti dela pri oblikovanju družbenega proizvoda. To pa zahteva pospeševanje proizvodnje, združevanje dela in sredstev, boljšo samoupravno organiziranost itd.
Kljub temu, da prvi načrti razvoja TOZD med seboj še niso usklajeni in v okviru dohodkovnih reprodukcijskih celot ter kažejo v posameznih primerih odstopanja od resolucije, pa kaže globalna usmeritev industrije na hitrejšo gospodarsko rast. Industrija načrtuje povečanje količinskega obsega proizvodnje za okoli 6,5 % (v letu 1975 okoli 4 %); ob povečanju zaposlenih za okoli 3,5 % se bo produktivnost dela povečala za 2-3 %.
Ocenjujemo, da je osnovni dejavnik gospodarske aktivnosti v tem letu aktiviranje vlaganja v osnovna sredstva, saj načrtujejo višjo stopnjo rasti predvsem tiste delovne organizacije, ki bodo v tem letu aktivirale nove proizvodne zmogljivosti: Saturnus — tovarna avtoopreme (povečanje količinske proizvodnje za 19 %), Papirnica Vevče — V. papirni stroj (podvojitev kapacitet), Velana — nov proizvodni obrat polproizvodov in proizvodnje zaves (povečanje za 16,6 %), Totra - obrat pozameterije (okoli 20 %).
Zmanjšanje obsega poslovanja v odnosu na preteklo leto predvideva le Kolinska tovarna — TOZD Kemin (za 3 %), enak obseg poslovanja kot v preteklem letu pa le Totra v TOZD Plastika.
Pojavlja pa se vprašanje novih investicijskih vlaganj v letu 1976, ki bodo po oceni za okoli 40 % manjša kot v preteklem letu (znašala bodo okoli 300 milijonov dinarjev) ob nominalnem porastu družbenega proizvoda za okoli 25 %.
Načelo, postavljeno v republiški resoluciji, naj bi vlaganja v osnovna sredstva naraščala hitreje od rasti družbenega proizvoda, ne bo uresničeno. To pa odpira vprašanje zagotovitve dinamične gospodarske rasti v prihodnjih letih. Načrtovano znižanje investicijske dejavnosti je odraz poslabšanja reproduktivne sposobnosti gospodarstva (ta se je v industriji zmanjšala v letu 1975 za okoli 20 %) kakor tudi sprejetih ukrepov ekonomske politike (zagotavljanje plačil za vlaganja, zagotavljanje trajnih obratnih sredstev itd.). Ocenjujemo pa, da je vzrok tudi v pomanjkanju pogumnejših razvojnih načrtov in v prepočasnem povezovanju temeljnih organizacij združenega dela tako v reprodukcijske celote kot tudi v sestavljene organizacije.
Večji del predvidenih investicij (56 %) je namenjenih za dokončanje že začetih objektov (Saturnus, Združene papirnice Vevče, Velana). Z gradnjo novih proizvodnih zmogljivosti nameravajo začeti le: v Kolinski tovarni — obrat margarine, Žito TOZD Mlini — gradnja silosa in KTM Protektor — razširitev protektimice.
Za modernizacijo obstoječe industrijske proizvodnje je namenjeno le 90 milijonov dinarjev, kar je glede na zastarelost in veliko izrabljenost opreme (odpisano preko 60 %) premajhna materialna osnova za intenzifikacijo proizvodnje.
Preko 50 % predvidenih investicij temelji na tujih virih financiranja.
Prestruktuiranja predelovalne industrije, ki temelji na trajni in racionalni usmeritvi v izvoz in na opiranje pretežno na domače surovine, vključuje tudi glavni del industrijskih podjetij naše občine. Na osnovi predvidevanj ocenjujemo, da se naše delovne organizacije v ta proces uspešno vključujejo, saj načrtujejo povečanje v odnosu na preteklo leto izvoza za 48 %, in sicer od 11 milijonov na 16,5 milijonov USA dolaijev. Obenem pa načrtujejo povečanje uvoza reprodukcijskega materiala le za 10%. Povečuje se tudi delež izvoza v države v razvoju in v neuvrščene države (od 20% na 30%), okoli 70% izvoza pa je usmerjenega na konvertibilno področje. Največji delež k izvozu prispevajo: Papirnica
Vevče, Kolinska tovarna hranil, Velana, Totra in Saturnus, na katere odpade okoli 80 % skupnega izvoza.
V	industriji so v zadnjih letih sicer opazni večji premiki v integracijskih procesih. 8 TOZD in delovnih organizacij je že povezanih v SOZD ali v skupnosti, vendar pa gre v vseh primerih za horizontalne integracije v okviru posameznih panog. Zato bo potrebno pospeševati samoupravno povezovanje med proizvajalci, predelovalno industrijo, trgovino itd., da bi v okviru reprodukcijskih kompleksov zagotovili realizacijo smelejših razvojnih konceptov.
GRADBENIŠTVO
Na območju naše občine nimamo samostojnih delovnih organizacij; delujejo le TOZD (Gradisa, Obnove, Pionirja, Megrada). Po predvidevanjih TOZD naj bi gradbeništvo posodobljalo tehnologijo, imelo boljšo opremljenost živega dela, predvsem pa bi racionaliziralo in standardiziralo gradbene elemente v stanovanjski graditvi. Takšno usmeritev kažejo načrtovana vlaganj av osnovna sredstva, ki predstavljajo povečanje za 19 % v primerjavi z letom 1975. Namenjena so predvsem nabavi lahke in težke mehanizacije. Glavni nosilec investicij v tej dejavnosti je Gradis TOZD strojno-prometni obratr.
V	tem letu bo moralo gradbeništvo posvetiti vso pozornost sporazumevanju in dogovarjanju v okviru dejavnosti in med udeleženci ter koristniki v procesu graditve - prvenstveno pri graditvi stanovanj in komunalnih objektov. Poiskati bo moralo vse možnosti in oblike racionalizacije gradnje, prostora, materiala in časa, kajti le s tem bo prispevalo k stabilizaciji.
PROMET
Prometna podjetja (SAP, BTC Javna skladišča) v tem letu ne predvidevajo na območju naše občine večje razširitve dejavnosti. 67 milijonov dinarjev bodo vložili predvsem v modernizacijo opreme in delno v izgradnjo objektov.
Od tega so v OZD BTC Javna skladišča namenili okoli 9 milijonov dinarjev za modernizacijo opreme in izgradnjo polnilnice, v OZD SAP pa nameravajo vložiti okoli 54 milijonov dinarjev za nabavo opreme (zamenjavo dotrajanih avtobusov). Okoli 28 % vseh investicij je predvidenih zunaj naše občine, in sicer: zgraditev avtokampa II. kategorije v Fiesi in zgradbe avtobusne postaje v Kočevju.
Prometna organizacija SAP ustvarja tudi devizna sredstva, in sicer z izvozom storitev. V tem letu namerava ustvariti realizacijo v višini 1,323.000 USA dol., kar predstavlja 20 % povečanje v primerjavi z letom 1975. Izvaža pretežno na konvertibilno področje.
V	nadaljnjem razvoju je treba področje prometa reševati v celoti. Povečati bi morali število transportnih storitev oziroma zmanjšati transportne stroške, pri čemer bi morali upoštevati zahteve združenega gospodarstva.
OBRT
Obrtna dejavnost ustvarja le okoli 6 % družbenega proizvoda občine, od tega deleža predstavlja družbeni sektor 2/3 in zasebni sektor 1/3. Obrtna dejavnost v občini je v preteklosti zaostajala za razvojem drugih gospodarskih dejavnosti. Povpraševanje je mnogo večje od ponudbe zlasti v strokah, ki predstavljajo storitve in usluge občanom ter so potrebne vsaki stanovanjski soseski. Zato je predvideno, da se bo morala ta dejavnost v srednjeročnem obdobju hitreje razvijati. V letu 1976 predvidevamo v družbenem sektorju obrti višjo stopnjo rasti realnega DP (okoli 6 %) kot v gospodarstvu občine, zaposlenost se bo povečala za 2 %, produktivnost dela pa okoli 3-4%. Investirali bomo predvidoma okoli 15 milijonov din. Večja vlaganja predvideva obrtno podjetje Olma, in sicer okoli 6 milijonov din za preselitev na novo lokacijo, Mizarstvo in tesarstvo Zadobrova pa bo v letu 1976 dokončalo z gradnjo tesarske delavnice. Ostale obrtne delovne organizhacije predvidevajo vlaganja predvsem za modernizacijo opreme.
Za razvoj obrti in še posebno za hitrejšo rast storitve obrti so nujne naslednje usmeritve:
—	vodenje take politike, da se obrtne družbene organizacije samoupravno povežejo z drugimi proizvajalci (npr. z gradbeništvom, s trgovskimi podjetji),
—	v novih stanovanjskih soseskah moramo skupaj s samoupravno stanovanjsko skupnostjo iskati možnosti za odpiranje novih delavnic za obrtne osebne storitve,
—	zagotoviti moramo nekatere možnosti orgaizacije servisnih storitev znotraj velikih trgovskih podjetij (npr. v novih stanovanjskih soseskah),
—	v skladu z družbenim dogovorom o pospeševanju malega go-
n
spodarstva bomo posebno podpirali deficitarne obrti na območju občine, in sicer:
1.	tiste družbene obrti, servisne enote trgovskih in manjših industrijskih organizacij, ki so temeljne organizacije združenega dela, kakor tudi pogodbene organizacije združenega dela;
2.	v zasebni obrti pa predvsem storitvene dejavnosti (čevljarstvo, moško in žensko krojaštvo, šiviljstvo, urarstvo, mehanika koles, frizerstvo, avtoelektrika, elektromehanika za gospodinjske stroje in aparate, elektromehanika za radijske sprejemnike in TV sprejemnike, kovaštvo in podobno); v skladu z razvojem teh dejavnosti so z občinskim odlokom o davkih občanov omogočene tudi ustrezne davčne olajšave;
3.	podpirali bomo nosilce storitvenih dejavnosti, ki se bodo usmerili na obrtno servisno cono in tiste, ki bi želeli pridobiti poslovni prostor v okviru organizirane izgradnje spremljajočih objektov v novih stanovanjskih soseskah ali izven teh;
—	v okviru stanovanjske skupnosti moramo pregledati pomožne prostore ter skupne prostore v stanovanjskih objektih, kijih stanovalci namensko ne uporabljajo; pri tem je treba ugotoviti, katere je možno usposobiti za obratovalnice za manjše osebne storitve; tudi krajevne skupnosti morajo pomagati reševati ta vprašanja; primestne KS naj poiščejo tudi prostorske možnosti neizkoriščenih objektov, ki bi lahko služili za obratovalnice nekaterih specifičnih proizvodnih ali storitvenih obrtnih dejavnosti,
—	usmerjati moramo zasebne obratovalnice, ki imajo pogoje za ustanavljanje POZD.
TRGOVINA
Iz srednjeročnega načrta razvoja maloprodajne trgovske mreže v občini Ljubljana Moste-Polje za razdobje od 1976-1980 bomo v letu 1976 uresničili:
—	izgradnjo samopostrežne trgovine NAMA v Stepanjskem naselju,
—	dograditev trgovskega objekta Veletekstil v poslovnem centru Moste,
—	začetek gradnje samopostrežne trgovine Mercator v Zalogu,
—	začetek gradnje potrošniškega centra EMONA v Stepanj skem naselju,
—	končane priprave in začetek gradnje trgovskega objekta Mercator v Senožetih,
—	razširitev samopostrežne trgovine Emona v Jaršah,
—	dokončanje adaptacije in razširitve samopostrežne trgovine TOZD Mercator — Grmada v Zadobrovi,
—	pripravo za razširitev in modernizacijo klasične trgovine Mercator v Bizoviku,
—	postavitev kioska Emona za prodajo osnovnih živil v S tepanjskem naselju,
—	postavitev kioskov Sadje zelenjava v Polju in v Novih Jaršah.
GOSTINSTVO IN TURIZEM
V gostinski dejavnosti v letu 1976 ne predvidevamo večjega razvoja. Gostinska podjetja družbenega sektorja (Figovec in Gostinski podjetje Moste) predvidevajo le manjša vlaganja v modernizacij0 opreme. Te delovne organizacije bodo zbirale dokumentacijo in sredstva za predvidene investicije v srednjeročnem programu razvoja in sicer:
—	Gostinsko podjetje Figovec bo pripravljalo adaptacijo in pr®' ureditev gradu Kodeljevo v sodoben hotelski objekt, ki bo predvidoma končan v letu 1978,
—	Gostinsko podjetje Moste ureja dokumentacijo za gradnj0 novih zmogljivosti, predvidenih v srednjeročnem programu razvoja na območju občine.
Za pospešen razvoj gostinske in turistične dejavnosti je p°' trebno:
—	družbeno gostinstvo bo moralo za učinkovitejši razvoj posp®' ševati povezovanje in usklajevanje,
—	pri najetju kredita pod ugodnejšimi pogoji bo skupščina občine v okviru družbenega dogovora o pospeševanju razvoja tnabg3 gospodarstva podpirala gradnjo novih gostinskih objektov (raze*1 bifejev),
—	za povečanje možnosti družbene prehrane na obm°čju občine in Ljubljane je potrebno v tem letu pričeti s širšo družben0 akcijo in z uskladitvijo programov na ravni mesta, v novih stan°' vanj škili sosesk ali pa zagotoviti sočasno izgradnjo prostorov za družbeno prehrano,
—	pospešiti razvoj kmečkega turizma predvsem v predelih, ^ bodo opredeljeni s prostorskim načrtom občine še posebno zarap1 možnosti kreditiranja naložb v kmečki turizem, in sicer pod enakimi pogoji kot za modernizacijo in sanacijo kmetij,
— nadaljevati z izobraževanjem kmečkih gospodinj, ki bi se vključile v kmečki turizem.
KMETIJSTVO
Pospeševali bomo kmetijsko dejavnost, ki se je začela leta 1970 z ustanovitvijo sklada za pospeševanje kmetijstva. V letu 1976 bo z družbenim dogovorom ustanovljena skupnost za pospeševanje kmetijstva na območju občine, ki bo v skladu z novo ustavo in, z zakonodajo prevzela naloge, ki jih je do sedaj izvajal sklad za pospeševanje kmetijstva.
Kmetijska proizvodnja na območju občine ima v letu 1976 naslednje osnovne cilje: povečanje proizvodnje mesa, mleka, krmnih rastlin, po vrtnin, zelenjave in sadja.
število glav goveje živine se bo povečalo za 4 %, t. j. od 3600 glav na 3744 glav, proizvodnja mleka se bo povečala za 4,2 %, t. j. od 4,200.000 1 v letu 1975 na 4,376.000 1 v letu 1976. V živinoreji se bo nadaljevala selekcija živine z A in B kontrolo.
Poljedelska proizvodnja se bo predvidoma povečala za 4,1 % zlasti na račun povečanja pridelkov krmnih rastlin, povrtnine in zelenjave.
Pospeševalna služba bo nadaljevala prizadevanja za gradnjo ali Popravila hlevov, za gradnjo silosov in za ustanavljanje strojnih ^kupnosti, za nabavo kmetijske mehanizacije in za obnovo nasadov jagod.
Kmetijske proizvajalce bomo v letošnjem letu na tečajih seznanjali s pašništvom, mehanizacijo, zelenjadarstvom, veterino, sadjarstvom in z gospodinjstvom. Poleg tega bosta dva tečaja za vožnjo traktorja.
V aktiv žena zadružnic je treba vključiti čim več kmečkih žena, mladino pa v aktiv mladih zadružnikov.
Kmetijska zemljiška skupnost bo sodelovala pri izvajanju prostorskega načrta, predlagala kmetije, ki bodo z odlokom skupščine občine zavarovane pred delitvijo ter sodelovala pri melioracijah in Prometu s kmetijskimi zemljišči.
Gozdarstvo na območju občine ima za leto 1976 planiran posek 10.317 kub. m lesa. Gozdno gojitvena dela se bodo izvajala na 189 ha gozdnih površin. Nadaljnje delo in sredstva bomo vlagali za vzdrževanje gozdnih cest in poti.
2- URBANIZEM
Zaključena bo soseska MS 6 Slape z 280 enotami in začeli bomo z gradnjo MS 12/1 z 208 stanovanjskimi enotami.
Treba bo pravočasno odkupiti in pripraviti zemljišča za izgradnjo stanovanjske soseske MS 4, 5 Fužine in s tem zagotoviti neprekinjenost stanovanjske izgradnje.
4.	KOMUNALNO GOSPODARSTVO, promet In ceste
Sodelovali bomo pri ustanovitvi komunalne interesne skupnosti.
Zunaj mestna naselja v krajevni skupnosti Besnica in Lipoglav bodo preskrbljena s pitno vodo, v krajevni skupnosti Dolsko (TP Vinje, Žabja vas) bo ojačano električno omrežje, dopolnjena oziroma rekonstruirana pa bodo tudi omrežja območij nove stanovanjske gradnje.
S postavitvijo javnih telefonskih govorilnic bosta Hrušica in Dolsko povezana s centralnim telefonskim omrežjem PTT.
Modernizirane bodo že izvedene komunikacije v ureditvenem območju z gradnjo izogibališč avtobusnih postajališč, prometno signalizacijo in semaforizacijo Kajuhova ulica — Šmartinska cesta).
Nadaljevana in zaključena bodo dela, ki so bila pričeta, ter dela, ki smo jih načrtovali v letu 1975.
Pravočasno in redno bo potrebno vzdrževati vse komunalne objekte, kijih upravlja občina.
Pričeta bodo dela iz srednjeročnega programa, ki obsega geodetski del za leto 1976 in naročili bomo delilne načrte za že izvedene komunalne objekte.
5.	DRUŽBENE DEJAVNOSTI
Z resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije je določeno, da se obseg sredstev za skupno porabo giblje za 20 % nižje od stopnje rasti družbenega proizvoda. Ta globalni okvir omogoča družbenim dejavnostim v letu 1976 za 11,1 % večjo porabo kot je bila dogovorjena v letu 1975.
Po uskladitvi dejavnosti in nalog med občinskimi SIS in po dogovoru o financiranju solidarnosti, skupnih in vzajemnih nalog, so za SIS v vseh ljubljanskih občinah predvideni naslednji indeksi porasta v primerjavi z letom 1975:
Pri ponovni namenski porazdelitvi površin pri novelaciji G UP je Potrebno zagotoviti zazidljive površine za uresničenje načrta stanovanjske gradnje in načrtov za izgradnjo proizvodnih, servisnih, skladiščnih in spremljajočih objektov. Ukiniti moramo nepotrebne rezervate.
S pristojnimi organi skupščine mesta Ljubljana, Mestnega vodovoda in institucijami za varstvo okolja moramo v postopku določiti obseg in kategorije varstvenih pasov vodovodov.
Uskladiti je treba interese in razmejiti potrebe po površinah med kmetijsko zemljiško skupnostjo in razvojnimi potrebami stanovanj-^o-komunalnega gospodarstva, industrije, vodnega gospodarstva in energetike.
V letu 1976 bomo dokončno oblikovali tudi prostorski načrt za Potrebe kmetijstva in ga uskladili z noveliranim GUP-om. V postopkih za preprečitev novih nedovoljenih gradenj, in za pospešeno Reševanje obstoječih, bomo oblikovali globalna stališča do tega problema, tako. da bomo v letu 1976 začeli urejevati nekatere najbolj Pereče zadeve. Pri tem bo potrebno sodelovati z vsemi pristojnimi ^gani - inšpekcijskimi službami, LUZ in drugimi občinskimi služ-
Potrebno je zagotoviti površine za organizirano in usmerjeno zasebno gradnjo ter pripraviti in zagotoviti lokacije za spremljajoče °bjekte v nekaterih stanovanjskih soseskah.
Nadaljevati moramo s pripravo urbanistične dokumentacije za Realizacijo stanovanjske gradnje v srednjeročnem obdobju ter sodelovati pri valorizaciji industrijskih con v Ljubljani.
Stanovanjsko gospodarstvo
, Spolniti bo treba program stanovanjske graditve - to pome .a moramo dograditi oziroma zaključiti demonstracijske soses 8/2 in MS 112/1 Stepanjsko naselje z izgradnjo 933 stanov: Ul. faza).
Pričeti in dokončati moramo III. b fazo Stepanjskega nase ed Elluxom in Kajuhovo ulico, s čimer bomo pridobili 120 g °nJer, 106 enosobnih stanovanj in 160 samskih sob.
SIS
otroško varstvo
izobraževanje
kultura
telesna kultura socialno skrbstvo
Indeks porasta
112.5
111.5 115,7 105,3 110,2
Porast sredstev za regijsko zdravstveno skupnost pa je predviden za 112,2.
Nosilci načrtov na področju družbenih dejavnosti v občini programirajo v letu 1976 naslednje naloge:
OTROŠKO VARSTVO
SIS otroškega varstva in izvajalci bodo:
—	zagotovili sredstva in organizirali male šole ter potujoče vrtce v hribovitih in kmetijskih predelih občine (KS Besnica, Dolsko, Lipoglav),
—	ob pomanjkanju razpoložljivih prostorskih možnosti VVZ bodo organizirali varstvo otrok v drugih družinah;
—	v Zalogu in Stepanjskem naselju bodo pridobili v stanovanjskih objektih nove prostore za otroško varstvo za približno 120 otrok (Zalog 40, Stepanjsko naselje 80),
—	s solidarnostnim združevanjem sredstev SIS v občini in s prispevki KS bodo popravili prostore počitniške baze predšolskih in šolskih otrok v Zambratiji, •
—	s finančnim načrtom sklada za gradnjo šol in VVZ, s prispevki TOZD in iz proračuna občine, bodo zagotovljena sredstva za začetek gradnje VVZ Selo za 120 otrok,
—	s sredstvi sklada za gradnjo šol in VVZ bo začeta gradnja VVZ Stepanjsko naselje za 200 otrok,
—	za gradnjo WŽ na Rjavi cesti v Polju bo pridobljeno potrebno zemljišče in pripravljeno projektno gradivo za gradnjo vrtca za 120 otrok,
—	dograjen in popravljen bo VVZ A. Ocepek, v katerem bodo za varstvo predšolskih otrok sproščene tudi prostorske zmogljivosti, kijih zasedajo učenci osnovne šole.
Skupnost otroškega varstva bo ob prispevni stopnji 0,42 % in z drugimi viri dohodkov razpolagala s 8,083.100 din. Od tega bo namenila oziroma združila za skupne naloge v Ljubljani 5,540.000 din, z ostalimi sredstvi v višini 2,542.700 din pa financirala ta načrt.
IZOBRAŽEVANJE
Izobraževalna skupnost občine bo zagotavljala sredstva za financiranje in sofinanciranje dejavnosti vzgojnoizobraževalnih organizacij v občini in v mestu, ki jih opredeljuje zakon in dodatne vzgojnoizobraževalne dejavnosti v okviru usklajenih programov:
—	dejavnost osnovnih šol (dosedanjo in razširjeno osnovno dejavnost),
—	dejavnost posebne osnovne šole,
—	dejavnost vzgojnovarstvenih zavodov,
—	glasbene šole,
—	dejavnost doma osnovnošolske mladine „Malči Belič4*,
—	dejavnost vzgojne posvetovalnice,
—	osnovnošolsko izobraževanje odraslih,
—	družbeno vzgojo mladine
—	dejavnost Pionirskega doma,
—	dejavnost mestne zveze organizacij za tehnično kulturo Ljubljana,
—	investicijsko vzdrževanje objektov šol in VVZ.
Izobraževalna skupnost si bo s konkretnimi ukrepi prizadevala
za vzajemno prelivanje sredstev pri financiranju načrtov vzgojnih in izobraževalnih dejavnosti z drugimi izobraževalnimi skupnostmi v Ljubljani, da bi tako zagotovila ob enakih merilih enake pogoje za vzgojo in izobraževanje vsem otrokom.
S sredstvi iz samoprispevka in s sredstvi proračuna občine bo dograjena šola v Štepanjskem naselju, ki bo začela z delom 1.9. 1976. Povečano bo število oddelkov podaljšanega bivanja od 35 v letu 1975 na 45, tako da bo v podaljšanem bivanju vključenih 1035 učencev ali 16 % vseh šoloobveznih otrok. To povečanje omogočata že dograjeni novi šoli v Novem Polju in v Sostrem ter nova šola v Štepanjskem naselju.
Za izvajanje svojega načrta bo izobraževalna skupnost občine ob prispevni stopnji 4,97 % namenila 1,34 % za republiško solidarnost v izobraževanju, 3,6 % ali 67,585.225 din sredstev za svoj načrt, in sicer 55,029.444 din za dejavnost osnovnih šol in vzgojno varstvenih zavodov in 8,555.781 din za skupen program izobraževanja v Ljubljani.
ZDRAVSTVENO VARSTVO
Skupnost zdravstvenega varstva občine se s svojimi sredstvi v višini 151,699.000 din, zbranimi s prispevno stopnjo 7,53, vključuje v program regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana.
Splošni družbeni interes na področju zdravstvenega varstva, ki je osnova programu za leto 1976 in se bo uresničeval v okviru menjave dela med uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva, je podan zlasti:
—	v zagotavljanju obsega in kvalitete zdravstvenih uslug v enaki višini kot je bila dosežena v letu 1975,
—	v dopohyevanju organizacijskih oblik za izvajanje zdravstvenega varstva borcev NOV do dogovorjene ravni,
—	v nadaljnjem razvoju nege bolnika na domu, predvsem skozi nove oblike sodelovanja med osnovno, specialistično in bolnišnično službo,
—	v krepitvi pripravljenosti zdravstvene službe za splošni ljudski odpor in delovanje v izrednih stanjih.
V tem letu bo izvedena akcija fluorografiranja, ki bo zajela vse občane v starosti 24 in več let.
Za izpopolnitev in dograjevanje zdravstvene mreže v občini bo zdravstvena skupnost namenila sredstva za naslednje naloge:
—	za gradnjo prizidka ZD v Mostah za razširitev otroškega dispanzerja in za funkcionalno preureditev obstoječih prostorskih možnosti ZD, ki so nenamensko zasedene,
—	za namensko ureditev stanovanjskega prostora v Novih Jaršah za standardno enoto otroškega varstva,
—	za nabavo opreme za nove lekarniške prostore in preselitev lekarne Moste v nove prostore ter preureditev dosedanjih prostorov lekarne za potrebe ZD Moste.
SOCIALNO SKRBSTVO
Nosilec nalog s področja socialnega skrbstva je SIS socialnega skrbstva in center za socialno delo občine v sodelovanju s KS in socialnimi službami v TOZD.
Načrt skupnosti socialnega skrbstva vključuje nadaljnja stabili-
zacijska prizadevanja. Na dosedanji ravni ostanejo dejavnosti, ki predstavljajo obvezni del načrta, medtem ko so ostale dejavnosti nekoliko zmanjšane. Tako bo dejavnost skupnosti socialnega skrbstva v letu 1976 usmeijena na naslednje naloge:
a)	Področje varstva družine, ki obsega:
—	pomoč otrokom in materam samohranilkam,
—	izvajanje rejništva,
—	pomoč otrokom in mladostnikom z motnjami v telesnem in duševnem razvoju,
—	skrbništvo nad mladoletniki.
b)	Področje varstva odraslih, ki obsega:
—	skrbništvo nad osebami, ki niso sposobne skrbeti zase,
—	zavodsko varstvo, ki se izvaja z namestitvijo v splošne in posebne zavode,
—	izvajanje postopkov in dodeljevanje vseh vrst in oblik družbeno denarnih pomoči.
Usmeriti moramo samoupravni sporazum za gradnjo domov upokojencev in za priprave za gradnjo doma v Mostah.
Od skupnih sredstev, s katerimi bo razpolagala SIS socialnega skrbstva s prispevno stopnjo 0,72 %, bo za navedene naloge porabljenih 5,673.300 din, ostala sredstva, v višini 3,926.000, pa za vzajemne naloge v SRS, za delo strokovnih služb ter za druge humanitarne naloge.
TELESNA KULTURA
Samoupravna interesna skupnost za telesno kulturo bo nosilec nalog na področju telesne kulture, ki so dogovoijene v občini in na mestni ravni. S tem načrtom se vključuje v delo vzgojnovarstvenih zavodov ter osnovnih in srednjih šol, kjer bo v vzgojno varstvenih zavodih:
—	skupaj z VVZ in TVD Partizan organizirala in izvajala vadbo za predšolske otroke,
—	organizirala plavalne in smučarske tečaje, ki bodo združeni s predhodno rekreativno vadbo;
v osnovnih in srednjih šolah:
—	organizirala tekmovanja športnih šolskih društev vse do občinske ravni,
—	organizirala in izvajala smučarske in plavalne tečaje.
Na področju športne rekreacije bo:
—	organizirala kontinuirana tekmovanja za občane v KS in TOZD (mali nogomet, kegljanje, streljanje, namizni tenis),
—	organizirala TRIM akcije (tek, hoja, kolesarjenje, plavanje, tek na smučeh),
—	organizirala tradicionalne akcije dan občanov in teden mladih ter zimsko prvenstvo v malem nogometu in jubilejno 10. občinsko prvenstvo v veleslalomu.
Od skupno zbranih sredstev 10.800.000 din (prispevna stopnja 0,63 %) namenja TTKS za osnovno dejavnost — šport in rekreacijo znesek 5,673.300 din, za vzdrževanje objektov 2,246.000 dip, za dejavnost TKS Ljubljana pa 2,760.000 din.
KULTURA
Občinska kulturna skupnost bo skupaj z Zvezo kulturnoprosvet-nih organizacij ter drugimi nosilci in izvajalci kulturne dejavnostiv občini:
—	zagotovila krepitev amaterske kulturne dejavnosti in za to namenila vso možno strokovno in denarno pomoč kulturno-umet-niškim društvom in skupinam v občini pri izvajanju in širjenju njihove dejavnosti,
—	posebno skrb posvetila šolskim kulturnim društvom (osem jih je), jim nudila pomoč pri izbiri programov kot tudi pri praktični realizaciji,
—	organizirala XII. revijo gledaliških skupin (deset jih je) v občini,
—	pripravila X. srečanje šolskih pevskih zborov z udeležbo okrog 800 pevcev,
—	pripravila devet likovnih razstav v Jelovškovi galeriji in v. zvez1 s tem tudi devet umetniških programov,
—	nadaljevala z že začeto kulturno akcijo in ustrezne program® realizirala v vseh krajevnih skupnčstih, kjer so za to prostorske možnosti.
Poleg redne dejavnosti knjižnice ,,Jože Mozavec44 v Mostah, s svojimi oddelki, bodo tudi v tem letu nadaljevali akcijo z biblio-busom v obrobnih in hribovitih predelih občine.
Na področju spomeniškega varstva bo začeta načrtna akcij3 za ureditev stanja, investicijskega vzdrževanja in obnavljanja kultur* nih spomenikov ter spomenikov in spominskih obeležij NOB.
V tem letu bodo skušali poiskati možnosti za rešitev izredno perečih prostorskih problemov za kulturne dejavnosti v občin
(posebej še pereče probleme knjižnice J. Mazovec v Mostah in kina Triglav). To stanje se še zaostruje z nastajanjem večjih novih naselij (»tepanjsko naselje). Zato bo treba poiskati možnosti gradnje kulturnega centra v Mostah.
Občinska kulturna skupnost bo v letu 1976 razpolagala s 687.000 din. od katerih bo večino namenila za financiranje dejavnosti kulturno-umetniških društev in skupin ter financiranju načrtovanih kulturnih akcij v okviru ZKPO ter akcij v krajevnih skupnostih.
6.	SPLOŠNA PORABA
Temeljna načela
Na področju splošne porabe je potrebno:
-	zagotoviti neposreden vpliv delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in občanov krajevnih skupnosti na oblikovanje splošne porabe;
-	nadaljevati proces preoblikovanja splošne porabe z načeli nove ustave;
-	z razpoložljivimi sredstvi racionalno gospodariti in varčevati Pri vseh oblikah porabe;
-	zagotoviti kvaliteto opravljanja nalog in okrepiti skrb za učinkovito uresničevanje ustavnosti in zakonitosti.
Prednostne naloge
Občine so po ustavi in zakonu o financiranju splošne porabe v družbenopolitičnih skupnostih dolžne s sredstvi, ki so po zakonu njen dohodek, zagotavljati uresničevanje splošnih družbenih Potreb. V letu 1976 se v proračunu zagotavljajo sredstva zlasti za dejavnost državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, za priznavalnine borcev NOV, za del dejavnosti splošnega ljudskega odpora. Prehodno v letu 1976 pa bodo v °kviru splošne porabe zagotovljena sredstva tudi za komunalno dejavnost, za pospeševanje kmetijstva ter za naloge, ki jih v letu 1976 še ne bo mogoče prenesti na področje skupne in druge porabe.
Nadaljevanje prenosov financiranja izdatkov iz splošne v skupno Porabo
Dosledno uresničevanje zakonskih in ustavnih določb o financiranju splošne porabe pomeni dosleden prenos izdatkov iz splošne v skupno porabo. V letošnjem letu se iz splošne porabe prenašajo anuitete za najete kredite pri izgradnji šol in vzgojnovarstvenih zavodov, ki jih je doslej odplačeval občinski proračun, na samo-uPravno interesno skupnost otroškega varstva.
. Vendar pa bo proračun dolžan financirati izdatke za gradnjo šol *n vzgojnovarstvenih zavodov, ki izhajajo iz odloka o uvedbi samoprispevka iz leta 1971.
Na področju splošne porabe ni dovoljeno prevzemati novih °bveznosti za področja, ki so že samoupravno organizirana ali za namene, ki po ustavi niso funkcija družbenopolitičnih skupnosti. . Do konca septembra letošnjega leta bodo izvedene priprave za okončen prenos vseh nalog, ki se v letu 1976 izjemoma še financi-raJ° iz proračunov.
Ravnava nje razlik v splošni porabi Ljubljane
Enako kot v preteklem letu tudi v letu 1976 ne bo izvedeno fklajevanje splošne porabe po enotnih merilih, temveč le po bsegu dovoljene porabe v letu 1975. S takšnim načinom dolo-?nja globala sredstev proračunov pa razlike v splošni porabi na ^ močju Ljubljane v letu 1976 ne bodo izravnane. Začeto izenačenje razlik v proračunski porabi občin iz preteklega leta se nadnje tu(E v tem letu- Tako je odstotek povišanja dovoljene po-"®občinskih proračunov določen v razponu od 5,9% do 9,1 %. Oblikovanje splošne porabe pa mora v prihodnjem letu sloneti načelih in merilih, ki bodo namesto sedanjih bolj upoštevala tagrte Posameznih skupin nalog, ki se financirajo v okviru te po-
^tiučitev splošne porabe v napore za stabilizacijo
^ ^Pravni in drugi državni organi, družbenopolitične organizacije ql T^ftva, ki jih financiramo iz proračunskih sredstev, bodo v j! v“u, stabilizacijskih prizadevanj racionalizirali stroške svojega po-d ,Vanja, povečali delovno storilnost, racionalno zaposlovali nove u»vce, hkrati pa tudi izboljšali kvaliteto dela ter okrepili skrb za uikovitejše uresničevanje ustavnosti in zakonitosti.
Financiranje krajevnih skupnosti
V	prihodnjih letih se bo dokončno zmanjšal občinski proračun na financiranje delovanja občinskih organov in družbenopolitičnih organizacij. Takrat bo z dogovorjenimi merili na republiški ravni tudi enotno določena višina sredstev za financiranje krajevnih skupnosti. Letošnje leto pomeni prvo leto prehajanja na novo financiranje krajevnih skupnosti v občini, ko bo na podlagi dogovarjanja financiranje načrtov za zadovoljevanje potreb in želja delovnih ljudi v krajevnih skupnostih v celoti odvisno od tistih, ki bodo odločali o delitvi dohodka. Zato je potrebno v okviru splošne porabe zagotoviti za financiranje krajevnih skupnosti le sredstva za funkcionalne izdatke in prehodno v letu 1976 tudi za komunalno dejavnost. Odstopanje dela občinskih dohodkov za financiranje krajevnih skupnosti pa na področju splošne porabe v Sloveniji ni dosledno izvedeno, ker višja realizacija dela dohodkov ne bi smela biti omejevana v skupnem globalu proračunske bilance. Zato ima tudi izvedba ustavnih določil o novih principih financiranja krajevnih skupnosti v letošnjem letu prehodno in ne v celoti izvedeno novo vsebino.
Izvajanje davčne politike
Oblikovanje davčnega sistema in politike izhaja iz ustavnih določil, predvsem iz določil o svoboščinah, pravicah in dolžnosti človeka, po katerih je vsakdo dolžan pod enakimi pogoji in v sorazmerju s svojimi materialnimi možnostmi prispevati k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb.
Ob ocenjevanju izvajanja davčne politike v preteklem letu kljub marsikje še prisotnim pogledom, ki davčno politiko in njeno izvajanje vrednotijo iz vidika zagotavljanja potrebnih sredstev za splošno porabo, se vendarle uveljavlja spoznanje ob bistveno širših gospodarskih in političnih družbenih vidikih in učinkih, ki jih lahko ima vsebinsko dobro zastavljena in učinkovito izvajana davčna politika.
Iz razpoložljivih podatkov je razvidno, da se v pogledu uspešnosti v izvajanju davčne politike v letu 1975 nadaljuje proces izboljševanja učinkovitosti davčne službe.
Davčna služba je v preteklem letu pri ugotavljanju dohodka oziroma davčnih osnov ugotovila naslednje razlike glede na prijavljeno davčno osnovo:
—	pri zavezancih s področja obrtnih dejavnosti 5,754.219 ali za 19%,
—	pri zavezancih s področja gostinstva 795.800 dinarjev ali za 35 % več ter,
—	pri zavezancih s področja avtoprevozništva 1,027.994 dinarjev ali za 20 % več.
Skupno ugotovljene razlike v davčnih osnovah za navedene zavezance znašajo 7,588.013 dinarjev ali za 20 % več.
Tudi na področju izterjave davkov ugotavljamo, da se izboljšuje proces izterjave. V letu 1975 je bilo od skupnih obremenitev oziroma, zadolžitev v znesku 36,293.000 dinarjev plačano 33,964.000 dinarjev, tako da je davčni dolg znašal 2,329.000 dinarjev oziroma 6 % od skupnih zadolžitev. V letu 1974 je bil dolg večji in je znašal 4,360.000. dinarjev ali 13 % od skupnih zadolžitev.
Ne glede na dosežene rezultate še vedno ostaja temeljna težava pri izvajanju davčne politike, ki ji je čestokrat vzrok premajhna doslednost in učinkovitost, še nepopolna razvitost in omejenost tistih elementov delovanja davčne službe, ki po svoji vsebini predstavljajo funkcijo izvajanja davčnega nadzora, kar je temeljni pogoj doslednega izvajanja davčne politike. Pri tem gre predvsem za neposredno operativno kontrolo pri samih zavezancih kot dokumentarno kontrolo v davčni službi in analizo vseh dejstev in okoliščin, ki so pomembne za pravilno ugotovitev davčnih obveznosti.
Na področju izvajanja davčne politike, odmeri in izterjavi davkov v letu 1976 bomo težili k doslednejšemu izvajanju nalog, ki izhajajo iz zakona in odloka o davkih občanov, predvsem tistih določil, ki so povzeta iz zveznega zakona o uporabi predpisov o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks.
Pri izvajanju davčne politike v letu 1976 bo potrebno upoštevati določila in naloge, ki izhajajo iz republiškega dogovora o splošni porabi v letu 1976. Da omenimo le nekatere.
V	letu 1976 bomo skušali v republiškem in v regionalnih okvirih doseči večjo usklajenost v davčni politiki občin in v njenem izvajanju. Iz tega pa izhaja, daje nujna analiza izvajanja davčne politike in na tej podlagi sprejem konkretnih ukrepov, ki bodo zagotavljali večjo učinkovitost m doslednost pri izvajanju davčnih predpisov.
Pri oblikovanju ukrepov bo potrebno zagotoviti večjo prizadevnost zlasti na naslednjih področjih:
—	okrepljen neposreden nadzor nad tem, kako davčni zavezanci izpolnjujejo svoje obveznosti,
—	zagotovitev ugotavljanja realnih dohodkov in davčnih osnov,
—	dosledna izterjava davčnih in drugih davčnih osnov,
—	učinkovito ukrepanje zoper kršitve davčnih predpisov.
Občine bodo v letu 1976 preverile ustreznost sistemizacij delovnih mest v davčnih upravah in jih medsebojno uskladile na podlagi izhodišč za usklajevanje sistemizacije delovnih mest, kijih pripravi republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun v sodelovanju z republiško davčno upravo.
V	letu 1976 bomo nadaljevali z avtomatsko obdelavo davčnih podatkov, upoštevajoč načelo tesnejšega medobčinskega sodelovanja in skupnega organiziranja tistih akcij, kjer je to zaradi racionalnosti ali drugih razlogov potrebno.
V	letu 1976 bomo začeli uresničevati načela javnosti podatkov o dohodkih in odmerjenih davkih z objavo podatkov na način, kot se objavljajo drugi dokumenti v občini.
Z izvajanjem davčne politike v občini je povezano tudi delovanje komisije za ugotavljanje izvorov premoženja, ki se predvsem nanaša na delo in aktivnost davčne službe pri raziskovanju izvorov premoženja kot sestavnega dela družbene akcije zoper negativne pojave na tem področju. Poudariti moramo člene delovanja, ki skozi učinkovitejšo kontrolo zagotavljajo popolnejši pregled nad dohodki občanov in s tem omogočajo večjo doslednost pri izvajanju davčne politike.
, Iz dosedanjega delovanja komisije za ugotavljanje izvorov premoženja je razvidno, da kljub določenim uspehom poteka prepočasi, da je povezanost enostranska, čestokrat osamljena v naporih po sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi. Usmerjena je zgolj na davčno službo.
V	letu 1976 se morajo delavci davčne službe aktivneje vključiti v ■ delovanje komisije. Pri tem morajo biti tudi natančno opredeljene naloge, ki jih ima davčna služba pri uresničevanju nalog na tem področju. Davčna služba mora spremljati nezaželene pojave; to pa mora postati sestavni del delovnih nalog delavcev, id opravljajo operativno delo na terenu.
Davčna služba bo v vseh tistih primerih, kjer okoliščine kažejo, da gre za izognitev davčnim obveznostim, preverila celoten postopek ugotavljanja davčnih obveznosti v okviru zastarelosti in glede na rezultate preveritve uporabila vsa razpoložljiva pravna sredstva, da se ugotovljene nepravilnosti odpravijo.
7.	DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
Uresničevanje družbene samozaščite je samoupravna pravica in dolžnost vseh delovnih ljudi in občanov, vseh organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, občine in drugih družbenopolitičnih skupnosti. Družbena samozaščita kot izraz in funkcija samoupravljanja in oblika podružabljanja zavarovanja pridobitev in nadaljnjega razvoja samoupravne socialistične družbe kot pravica in dolžnost zavezuje vse nosilce našega družbenopolitičnega in ekonomskega sistema.
Razvijajoč družbeno samozaščito bomo morali krepiti najrazličnejše oblike notranje kontrole in voditi potrebno kadrovsko politiko. Pomembno vlogo v razšiijanju in utrjevanju družbene samozaščite imajo vzgojnoizobraževalne organizacije.
Krajevne skupnosti bodo razvijale in utrjevale družbeno samozaščito med delovnimi ljudmi in občani v skladu z nalogami krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti bodo prek svojih odborov ali komisij za družbenosamozaščito v sodelovanju z organizacijami združenega dela, razvile različne oblike aktivnosti in s svojo mobilnostjo prispevale k varstvu ustavnega reda, preprečevale sovražne aktivnosti in družbeno škodljive dejavnosti. Krajevne skupnosti bodo sodelovale pri izvajanju te svoje družbene naloge z zato pristojnimi strokovnimi organi družbenopolitičnih skupnosti in skupščino občine.
Družbenopolitične organizacije v občini bodo pomembni nosilci idejnosti ter bodo prek najrazličnejših oblik dejavnosti spodbujale in razvijale varnostno kulturo, ki naj postane sestavni del življenja delovnih ljudi in občanov, ki so organizirani v temeljnih samoupravnih skupnostih ter osnovnih organizacijah družbenopolitičnih organizacij.
S sprejemom družbenega dogovora o družbeni samozaščiti v občini, bodo opredeljene pravice in dolžnosti skupščine občine, družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti, družbenih organizacij, organizacij združenega dela in vseh drugih oblik združevanja delovnih ljudi in občanov. Na
podlagi varnostne ocene bodo delovni ljudje v občini, krajevni skupnosti in delavci v organizacijah združenega dela ugotavljali stanje in pojavne oblike zunanjega ter notranjega sovražnega delovanja in sprejemali konkretne ukrepe za njihovo odstranjevanje.
8.	LJUDSKA OBRAMBA
V razvojnih načrtih občine Ljubljana Moste-Polje so upoštevani vsi zakonski in drugi predpisi, ki urejajo odnose in obveznosti družbenih in drugih nosilcev te naloge na področju ljudske obrambe.
Upoštevane so tudi vse obveznosti, ki jih ima skupščina občine na področju obrambnih priprav v okviru mesta Ljubljane. Obrambna priprava skupščinskih in upravnih organov zajema kadrovske, organizacijske in materialne priprave, to je usposabljanje ljudi za opravljanje vojnih dolžnosti, opremljanje in usposabljanje enot za zvezo civilnega sektorja med skupščinskimi upravnimi organi, družbenopolitičnih organizacij, organizacij združenega dela in zagotavljanja ustrezne opreme.
Pri vseh nosilcih obrambnih priprav je potrebno okrepiti dejavnost in odgovornost za nenehno usklajevanje obrambnih načrtov in prilagajanje novim spoznanjem in pogojem. Tako bo težišče dela na ravni občine, zlasti pa na ravni krajevnih skupnosti in temeljnih organizacij združenega dela. Mladino moramo pridobiti v vojaške poklice.
Civilna zaščita mora skrbeti za množičnost in v strokovnem usposabljanju in opremljanju enot civilne zaščite:
—	pospešiti strokovno usposabljanje enot in štabov CZ na vseh ravneh,
—	z načrtovanim izvajanjem obrambne vzgoje nerazporejenega prebivalstva doseči zadovoljivo stopnjo samozaščite v primerih vojne ali ob težjih nesrečah,
—	opremiti občinski štab za civilno zaščito,
—	skrbeti za šolanje poveljniškega kadra,
—	ustanoviti združeni odred CZ (občinski) in ga opremiti,
—	opremiti splošne enote CZ, zlasti oddelke prve medicinske pomoči, gasilsko-reševalne, radiološko-kemične, za socialno delo, varnost in poskrbeti za prvo veterinarsko pomoč v krajevnih skupnostih.
IV.	PREDLOG PRORAČUNA IN SKLADOV ZA LETO 1976
Na podlagi 16. čl. zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS št. 39/74) ter 169-člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. list SRS št. 25/74) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na ... skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne ... sprejela
ODLOK 0 PRORAČUNU OBČINE LJUBLJANA MOSTE - POLJE ZA LETO 1976
1.	člen
Za financiranje splošne porabe v občini Ljubljana Moste-Polje in mestu Ljubljana se zbirajo dohodki, kot jih predpisujejo družbeni dogovor o splošni porabi in odloki skupščine občine Ljubljana Moste-Polje.
2.	člen
Skupni predvideni dohodki proračuna občine Ljubljana Moste-Polje bodo v letu 1976 znašali 56,500.000 dir.,
od tega:
-	za razporeditev v posebnem delu proračuna 56,043.000 din
-	za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo 457.000 din
Dovoljena poraba za občino Ljubljana Moste-Polje v letu 1976 znaša 43,575.000 din.
3.	člen
Višina sredstev proračuna občine za leto 1976 temelji na skupni proračunski bilanci mesta Ljubljana za leto 1976 in na družbenem dogovoru o splošni porabi v občinah v Sloveniji za leto 1976. Zaradi usklajevanja splošne porabe občin v SRS se proračuni ljubljanskih dbčin in mesta štejejo kot celota.
4.	člen
Skupščini mesta Ljubljana odstopamo 23,45 % proračunskih dohodkov od davkov in taks, ki jih mesto v svojem proračunu združuje in razporeja za:
-	financiranje skupnih mestnih zadev,
-	solidarnostno prelivanje sredstev med občinami v Ljubljani,
-	za financiranje programa splošnega ljudskega odpora,
-	vzajemnostno prelivanje sredstev med občinami v Sloveniji in
-	poravnavo obveznosti iz samoprispevka za izgradnjo osnovnih šol in VVZ.
Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje pooblašča službo družbenega knjigovodstva, da ob vsakokratni praznitvi dohodkov nakazuje sredstva po tem členu odloka skupščini mesta Ljubljana.
5.	člen
Za financiranje dejavnosti krajevnih skupnosti odstopa proračun občine Ljubljana Moste-Polje 13,4 % davka iz kmetijske dejavnosti, davka od samostojnega opravljanja obrtnih dejavnosti, davka iz skupnega dohodka občanov, davka na dohodek od premoženja in davka na promet z nepremičninami ter 100 % komunalnih taks.
Ko je z realizacijo dohodkov po 1. odstavku tega člena dosežen načrt izdatkov v glavnem namenu 11 — dejavnost krajevnih skupnosti, se nakazovanje dohodkov po tem členu odloka ustavi.
6.	člen
Od dohodkov po 2. členu tega odloka, znižanih za odstopljene dohodke skupščini mesta Ljubljana (glavni namen 13), se vlaga 1 % dohodkov v rezervni sklad občine — izločena sredstva rezerv.
7.	člen
Iz razporejenih dohodkov v določenih zneskih v posebnem delu proračuna se dodeljujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim uporabnikom:
-	upravnim organom občine in mesta,
-	družbenopolitičnim organizacijam in društvom,
-	drugim državnim organom,
-	krajevnim skupnostim ter
-	skladom in posebnim računom.
Sredstva za redno dejavnost se nakazujejo mesečno, za posebne namene pa skladno s potrebami v okviru odobrenih sredstev.
8.	člen
Vsi dohodki, ki jih upravni organi dosežejo s svojo dejavnostjo, s° dohodek občinskega proračuna.
9.	člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet.
Nosilci sredstev so:
-	za dejavnost predsedstva in sekretariata skupščine sekretariat skupščine,
-	za občinske upravne organe kolegij predstojnikov upravnih urganov,
-	za vse druge namene izvršni svet.
10.	člen
O razporeditvi oziroma o uporabi nerazporejenih dohodkov (tekoča proračunska rezerva), ki so namenjeni za pokrivanje nepredvidenih ali premalo predvidenih potreb, odloča izvršni svet.
11.	člen
Če se med letom ugotovi, da posamezne postavke razporejenih dohodkov ne bodo opravljene v celoti, se pooblašča izvršni svet, da ostanek sredstev prenese v proračunsko rezervo.
12.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da sme spreminjati namen in višino sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene, v okviru proračunskih namenov in v proračunu razporejenih sredstev.
13.	člen
Izvršni svet lahko začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v proračunu razporejeni za posebne namene, vendar največ do 5 %, ali pa začasno zadrži uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene.
14.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da razpolaga s sredstvi rezervnega sklada po 2. točki 1. odstavka 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih, za namene po 1. odstavku 39. člena zakona pa do višine 200.000 din.
15.	člen
Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju proračuna skupščine občine Ljubljana Moste-Polje v prvem trimesečju 1976 (Uradni list SRS, štev. 29/75) dana posameznim upornikom oziroma porabljena za posamezne namene, se poračunajo po določbah tega odloka in v okviru odobrenih sredstev proračuna.
16.	člen
Pregled in razpored dohodkov, splošni razpored dohodkov in posebni del .proračuna so sestavni deli tega odloka. Pregled in razpored dohodkov proračuna po glavnih namenih se objavi hkrati s tem odlokom v Uradnem listu SRS.
17.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976. leta dalje.
Številka:
Datum:
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE MARJAN MOŠKRIC, s. r.
OBRAZLOŽITEV PREDLOGA ODLOKA 0 PRORAČUNU OBČINE LJUBLJANA MOSTE - POLJE ZA LETO 1976
I. Osnovna usmeritev
Predlog odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1976 sloni na določilih zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74), na resoluciji o družbenoekonomski politiki za leto 1976 ter na predlogu družbenega dogovora o splošni porabi občin v Sloveniji v letošnjem letu.
Splošna poraba občin v Sloveniji mora zaostajati za rastjo družbenega proizvoda za 20 %, tako da je dovoljeno povišanje splošne porabe v letošnjem letu v primerjavi s porabo preteklega leta za 11,1 %.
Izravnavanje razlik v splošni porabi občin v Sloveniji je v predlogu družbenega dogovora predvideno na dva načina:
—	sredstva za komunalno dejavnost se v globalu povečujejo za 11,1 %, vendar se občinam, ki presežejo poprečno porabo za komunalno dejavnost na prebivalca v republiki, povečujejo linearno za 8,3 %, razlika se dodaja drugim občinam v Sloveniji za isti namen;
—	drugo izravnavanje razlik, enako kot v preteklem letu, sloni na podatku o splošni porabi na prebivalca v primerjavi s poprečno porabo na prebivalca v republiki. Splošna poraba občin na prebivalca v Sloveniji znaša 790 din, v Ljubljani pa je indeks na poprečno porabo v Sloveniji 146,6.
Z izravnavanjem razlik pri porabi na področju komunalne dejavnosti se možnosti za povečanje proračunov občin v Sloveniji od 11,1 % znižajo na 10,8%. Ker pa ima Ljubljana nad 35-odstotno večjo porabo od republiškega poprečja, mora znižati obseg porabe za nadaljnjih 2,5 %. To pomeni, da se proračuni občin in mesta Ljubljane v letošnjem letu lahko povečajo za 8,3 %.
V smernicah občine Ljubljana Moste-Polje za oblikovanje proračuna za leto 1976, ki so jih sprejeli zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na 16. skupni seji dne 23. decembra 1975, je bilo predvideno 9-odstotno povečanje proračuna v primerjavi s porabo preteklega leta, ker je bilo predvideno enako zmanjšanje dovoljenega obsega porabe za Ljubljano, kot gaje vseboval družbeni dogovor o splošni porabi občin za leto 1975.
Zaradi hitrejšega izravnavanja razlik v splošni porabi občin v Sloveniji pa so znižanja za 0,7 % večja od predvidenih.
Takšno linearno omejevanje porabe zadeva Ljubljano v dveh smereh:
—	sredstva za splošno porabo se skladno z določili republiške resolucije realno vsako leto zmanjšujejo;
—	izravnavanje razlik v splošni porabi občin v Sloveniji zadeva Ljubljano vedno z naj večjim odstotkom znižanja.
—	število prebivalstva v Ljubljani pa hkrati narašča s stopnjo 2,34 letno (za obdobje 1961—1973) ob istočasni stopnji rasti prebivalstva v republiki 0,68 letno. Z naraščanjem prebivalstva se izjemno širijo tudi dejavnosti tako na področju splošne kot skupne porabe. S tem prihaja v Ljubljani do dvakratnega omejevanja sredstev pri istočasnem izjemnem povečevanju dejavnosti.
S temi argumenti je Ljubljana iskala možnosti za rešitev naj večjega problema na področju splošne porabe — obveznosti proračunov do programa za gradnjo šol in vzgojnovarstvenih zavodov iz sredstev samoprispevka, obveznost, ki izvira še iz leta 1971.
Od načrtovanih potrebnih sredstev za dograditev 24 novih vrtcev, 19 novih osnovnih šol ali prizidkov bodo dejansko potrebna sredstva za isti program trikrat večja. Za dokončanje programa so potrebna še sredstva v višini 334 tisoč din, za katerega je predvideno naslednje financiranje od leta 1976-1978: samoprispevek, ki se izteče leta 1976	120 tisoč din
samoupravne interesne skupnosti	74 tisoč din
proračuni redno	90 tisoč din
proračuni dodatno v letu 1976	50 tisoč din
Skupaj	334 tisoč din
Pri tem niso upoštevana sredstva, ki so jih dolžne prispevati občine za zunanje ureditve, komunalno opremljenost zemljišč ter zagonske stroške po odloku o referendumu. Zato je bil dan predlog, da se obseg dovoljene splošne porabe Ljubljani poveča za 110 indeksnih točk, kar je še vedno manj od republiškega poprečja 111,1. Istočasno pa naj ostanejo možnosti za pridobitev sredstev na račun učinkovite davčne odmere in izterjave enaki kot lani in naj stimulirajo občine pri realizaciji proračunskih dohodkov, saj povečani dohodki proračunov v ničemer ne obremenjujejo gospodarstva.
Predlog Ljubljane je bil samo delno sprejet. Zvišanje obsega dovoljene porabe ostane 8,3 %, kot izhaja iz republiške bilance splošne porabe občin, pač pa so kriteriji za doseganje dodatnih dohodkov od izterjave po predlogu družbenega dogovora o splošni porabi znižani na možnosti preteklega leta.
Z nadaljnjim preoblikovanjem splošne porabe v skladu z načeli ustave se v letu 1976 prenašajo iz proračuna na samoupravne interesne skupnosti anuitete za področja, ki so že samoupravno organizirana - razen obveznosti do gradnje šol in vzgojnovarstvenih zavodov iz samoprispevka, kijih ni mogoče prenesti na skupno porabo v letu 1976, ker jih skupna poraba ne more prevzeti zaradi limitirane porabe v istem obsegu sredstev. Prehodno, do ustanovitve samoupravnih interesnih skupnosti, se v proračunu občine zagotavljajo tudi sredstva za komunalno dejavnost in pospeševanje kmetijstva v občini.
V skladu s prioritetnimi nalogami, ki jih določa zakon o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih, rastejo sredstva za delo organov 'skupščine in družbenopolitičnih organizacij nekoliko hitreje kot skupna proračunska poraba.
Financiranje dejavnosti krajevnih skupnosti iz proračunskih sredstev opredeljuje 4. člen samoupravnega sporazuma o financiranju krajevnih skupnosti, ki zavezuje občino, da iz proračunskih sredstev odstopa krajevnim skupnostim naslednje dele dohodkov: % davka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti;
% davka iz osebnega dohodka od obrtnih dejavnosti;
% davka iz osebnega dohodka od skupnega dohodka občanov;
% davka od premoženja in od premoženjskih pravic;
% davka od prometa nepremičnin;
% davka od komunalnih taks.
Tako določena sredstva se nakazujejo krajevnim skupnostim le do zneska načrtovane postavke v proračunu občine za leto 1976.
II.	Proračunski dohodki
Globalni obseg dohodkov, predvidenih v proračunu, predstavljata predvsem dva osnovna vira:
-	davek na dohodek in davek iz osebnih dohodkov	44 %
-	prometni davki in davki od premoženja	50 %
Le 6 % predstavljajo dohodki od taks, dohodki po posebnih
predpisih, dohodki upravnih organov in drugi dohodki.
Takšna struktura dohodkov postavlja občinski proračun v popolno odvisnost od uspešnosti dela občinskih davčnih služb. Se v preteklem letu so bili v Ljubljani najmočnejši vir dohodkov prometni davki. Zaradi prenosov financiranja izdatkov iz splošne v skupno porabo pa je prišlo tudi do preporazdelitve davčnih virov, ki so spremenili delitev prometnega davka od prodaje na drobno v korist republike.
Enako kot v preteklem letu je v družbenem dogovoru o splošni porabi predvideno solidarnostno prelivanje sredstev med občinami v Sloveniji na podlagi kalkulativnih dohodkov. Kalkulativni dohodki občine so vsi občinski dohodki pri poprečni obremenitvi in izterjavi davkov. Razlika med tako ugotovljenimi kalkulativnimi dohodki in dovoljeno proračunsko porabo predstavlja prispevek občine za solidarnost. Ljubljani se je obveznost za solidarnost na področju splošne porabe znatno povečala, od približno 11,5 milijona din v letu 1974 na približno 16 milijonov v letu 1975 ob tem, da je rasel obseg dovoljene porabe pod poprečjem, kije veljal za Slovenijo.
Predlog družbenega dogovora o splošni porabi daje možnost, da povečane odmerne obremenitve v letu 1976 z določbo o predpisani izterjavi predvidenih kalkulativnih dohodkov ostanejo tistim občinam, kjer se ustvaijajo. To je v Ljubljani v letošnjem letu tudi vir za kritje obveznosti do samoprispevka.
PREDVIDENI PRORAČUNSKI DOHODKI V LETU 1976
VRSTA DOHODKOV
1.	Davki na dohodek in davki iz osebnih dohodkov
2.	Prometni davki in davki od premoženja
3.	Takse
5.	Denarne kazni
6.	Drugi dohodki SKUPAJ DOHODKI
Realizacija 1975 ,	Predlog 1976	Indeks
21.527	25.047	116
24.051	28.353	118
1.546	1.717	111
541	533	99
1.636	850	52
49.301	56.500	115
lil. Dovoljena proračunska poraba
Dovoljena proračunska poraba v letošnjem letu izhaja iz dovoljene proračunske porabe preteklega leta, brez povišanj zaradi presežnih dohodkov od izterjave, zmanjšane za prenose na skupno porabo in povišane za 8,3 %; na to se prištejejo še sredstva za izravnavanje razlik v splošni porabi Ljubljane ter lastni dohodki upravnih organov (namenska sredstva za davčno upravo), odštejejo pa se prenosi nalog na mestni proračun (sofinanciranje novih delovnih mest občinskih sodišč ter 4. izmena v gasilski brigadi).
Takšen način določanja dovoljene proračunske porabe določata
predlog družbenega dogovora in skupna republiška bilanca splošne porabe občin v Sloveniji.
Po teh načelih je obseg dovoljene porabe za proračun občine ljubljana Moste-Polje za leto 1976 naslednji:
(v 000 din)
Dovoljena poraba 1975	39.857	din
Prenos anuitet na skupno porabo	- 456 din
Nove naloge za sodišče združenga dela in
pravobranilca samoupravljanja	390	din
Povečanje za 8,3 %	3.302	din
Prenosi nalog na proračun mesta	— 400 din
Izravnavanje razlik v splošni porabi Ljubljane	332	din
Lastni dohodki upravnih organov	550	din
Dovoljena poraba 1976	43.575	din
Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje predlaga nasledijo razporeditev globala dovoljene proračunske porabe po glavnih namenih:
(v 000 din)
GLAVNI NAMEN	Realizacija 1975	Predlog 1976	Indeks
01 Dejavnost organov DPS	12.652	16.453	130
03 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev	3.300	3.929	119
04 Negospodarske investicije	14.563	10.334	71
08 Socialno skrbstvo	1.388	1.570	113
09 Zdravstveno varstvo	1.182	860	73
10 Komunalna dejavnost	5.700	5.700	100
11 Dejavnost krajevnih skupnosti	3.712	3.350	90
13 Odstopljeni dohodki in dopolnilna sredstva	4.134	12.925	313
16 Intervencije v gospodarstvu	700	364	52
17 Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz preteklih let	91	557	. —
18 Rezervni sklad	437	458	105
SKUPAJ IZDATKI	47.859	56.500	118
Financiranje dejavnosti organov družbenopolitičnih skupnosti je po prioritetnem redu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in po predlogu družbenega dogovora o splošni porabi na prvem mestu. V predlogu proračuna se sredstva za delo upravnih organov povečujejo za 16 %, pri čemer je treba upoštevati, da je povečanje nastalo predvsem zato, ker samoupravni sporazum v letu 1975 ni bil v celoti realiziran, polna realizacija samoupravnega sporazuma pa je bila izhodiščna osnova za sestavo tega predloga. V preteklem letuje upravni organ porabil za svoje delo še 735.000 din sredstev lastnega neobveznega rezervnega sklada, tako da je povišanje na lansko porabo le 7,6-odstotna.-Prcdvideno je izplačilo osebnih dohodkov za vse leto 1976 za tista delovna mesta, ki so bila zasedena med letom in se tako sredstva za upravo ne povečujejo. Zasedba delovnih mest se je povečala v preteklem letu za 7 %, vendar je še vedno nezasedenih 27 delovnih mest v okviru sprejete sistemizacije. Med temi novimi delovnimi mesti sta sistemizirani tudi delovni mesti načelnika občinskega Štaba za civilno zaščito ter referenta za materialna vprašanja teritorialne obrambe. Za 27 sistemiziranih in nezasedenih delovnih mest bi potrebovali 3,611.400 din. Predlog za nove namestitve v proračunu zagotavlja le nekaj več kot četrtino potrebnih sredstev. To pomeni, da bo v upravnih organih občine mogoče zaposliti le malo novih delavcev, čeprav bi bila potrebna za uresničenje Programa nalog celotna zasedba sistemiziranih delovnih mest. V republiških izhodiščih za proračun v letu 1976 je predvidena 10,8-odstotna valorizacija bruto osebnih dohodkov v letošnjem letu. Zaradi omejenih možnosti proračuna sredstva za valorizacijo osebnih dohodkov v upravnem organu občine v proračunu niso Predvidena. Opravičljiv razlog za povečanje obsega sredstev za sklad skupne porabe uprave in drugih organov skupščine pa so določila sindikalne liste za leto 1976.
Prav tako nastaja problem pri zagotavljanju sredstev za financiranje materialnih izdatkov, kjer sc v skladu z določili sindikalne liste Povečuje regres za prehrano med delom, ter obveznost za obračun amortizacije, ki izvira iz obvezne valorizacije osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe organov družbenopolitičnih skupnosti.
Z razširitvijo upravnih prostorov v II. nadstoropju stavbe bodo nastali večji stroški za plačilo najemnine, vzdrževanje, prispevek za
uporabo mestnega zemljišča in podobno. Tudi ta sredstva v proračunu niso zagotovljena.
Pri osebnih dohodkih voljenih se na stanje 31. decembra 1975 zagotavljajo samo sredstva za valorizacijo. V izvršnem svetu so predvidene nove namestitve, kjer so zagotovljeni osebni dohodki za novega profesionalnega člana izvršnega sveta, ki je bil imenovan šele konec lanskega leta. Sredstva za morebitne spremembe med številom profesionalnih in volonterskih, voljenih članov organov skupščine v letu 1976 niso predvidena.
Med izdatki za financiranje dejavnosti organov družbenopolitičnih skupnosti se povečujejo stroški za delo sodišča združenega dela in novi stroški za pravobranilca samoupravljanja, ki bo začel poslovati v letošnjem letu. V letu 1975 so bila za ta namen uporabljena samo sredstva v višini 91.900 din za sodišče združenega dela, ki je v nepopolni kadrovski zasedbi pričel z opravljanjem svojih nalog v juliju 1975.
Pri izdatkih.za ljudsko obrambo so načrtovana minimalna 'sredstva za organizacijo čuvajske službe ter prispevek pokrajinskemu odboru.
Sredstva za financiranje dejavnosti družbenopolitičnih organizacij in društev se po predlogu povečujejo linearno za 10 %, z izjemo izdatkov za občinsko glasilo Naša skupnost, ki predvideva stroške za 12 številk v letu 1976. Zahtevki družbenopolitičnih organizacij v naši občini so za 452.000 din vetji, vendar glede na možnost povečanja proračuna in sprejetih obveznosti izvršni svet predlaga le 10-odstotno povečanje sredstev. Občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva predvideva 42 % večja sredstva kot v preteklem letu.
Uveljavljanje vloge socialistične zveze kot fronte vseh organiziranih socialističnih sil pomeni bistveno spremembo tudi na področju delovanja notranje organiziranosti in razširitve celotne kadrovske strukture v organizaciji. Socialistična zveza se v duhu dogovarjanja in izvrševanja nalog na vseh področjih družbenega delovanja v vsakodnevni akciji dotika pravzaprav vseh družbenih vprašanj. Povsem normalno je, da zahteva taka razširitev delovnega programa in nalog tudi drugačno organiziranost, močnejšo kadrovsko zasedbo, s tem pa tudi večje materialne in funkcionalne stroške. Zato je torej proračunski zahtevek bistveno večji od realizacije leta 1975.
Močnejše povečanje sredstev je predvideno pri postavki funkcionalnih izdatkov. Predsedniki krajevnih organizacij socialistične zveze delovnega ljudstva, člani izvršnega odbora, predsedniki svetov in komisij pri občinski konferenci opravljajo svoje funkcije volontersko in ne prejemajo nobenega honorarja za izgubljeni prosti čas; menijo pa, da je treba tudi v bodoče pokrivati materialne stroške, kijih imajo pri opravljanju teh funkcij.
Socialistična zveza ima tudi nalogo poskrbeti za usposabljanje svojih aktivistov, kar je bilo v zadnjih letih povsem zanemarjeno. Zahteva predsednikov in sekretarjev KK SZDL je, daje v naslednjem letu organizirana stalna oblika usposabljanja.
Nova je postavka za delovanje koordinacijskega odbora za ljudsko obrambo in samozaščito, v kateri zagotavljajo del sredstev za pridobivanje mladine v vojaške šole, pripravo potrebnih materialov in uspostavljanje samozaščite v krajevnih skupnostih.
Podobni razlogi za povečane zahtevke glede na predlog občinskega proračuna imajo tudi vse druge družbenopolitične organizacije in društva.
Po predlogu dogovora o splošri porabi v občinah in mestu Ljubljana se v letu 1976 odobrena sredstva za dejavnost družbenopolitičnih organizacij razdelijo na pv-Uagi programov dela, ki jih uskladi občinska konferenca SZDL.
Nova pa je v predlogu postavka za nagrade občine, ki so uvedene z odlokom o priznanjih in nagradah občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, številka 25/74). Vsako leto se podeli 5 denarnih nagrad, vsaka v vrednosti do 10.000 din, in 10 priznanj v obliki diplome ali plakete ža izjemne dosežke, ki so trajnejšega pomena za občino na področju gospodarstva, družbenih služb ter samoupravnega in družbenopolitičnega dela.
Negospodarske investicije, kjer so potrebe za financiranje izgradnje šol in vzgojno varstvenih zavodov naj večje, se sredstva v primerjavi s preteklim letom zmanjšujejo. Kljub temu izloča proračun občine prav za ta namen 18% skupne dovoljene porabe za leto 1976.
1.	Anuitete za vračilo kredita pri gradnji 6
učilnic v Štepanjskem naselju	2.231 tisoč din
2.	Solidarnostno združevanje sredstev
za sklad TIS	2.985 tisoč din
3.	Stroški zunanjih ureditev	2.825 tisoč din
SKUPAJ
8.041 tisoč din
k
t
Zato pa primanjkuje sredstev v tem glavnem namenu za reševanje prostorskih problemov postaje milice, za sklad opreme upravnega organa, za kakršnokoli reševanje stanovanjskih problemov organov skupščine in milice ter vrsto izdatkov za zunanje ureditve šol in vzgojnovarstvenih zavodov, ki jih je dolžna financirati občina kot obveznost do samoprispevka.
Enako kot vse ljubljanske občine, zagotavlja tudi ta proračun sredstva za kritje primanjkljaja pri izgradnji spomenika revolucije.
Varstvo borcev NOV je bilo v letu 1975, poleg dodeljenih 158 rednih mesečnih denarnih pomoči, predvsem v obiskih bolnih udeležencev NOV in pomoči pri delnem kritju stroškov topliško-klimatskega zdravljenja ter pogrebnih stroškov (43).
Na klimatsko-topliškem zdravljenju je bilo 186 upravičencev po 10 do 21 dni. Regionalna skupnost Ljubljana je pri 70 upravičencih plačala zdravstveni del, za kar je bilo porabljenih 388.530 din.
Enkratna denarna pomoč je bila dodeljena tudi 16 borcem za severno mejo 1918/19 in slovenskim dobrovoljcem iz vojne 1912/18. Zdravstveno varstvo uživa iz tega naslova 5 upravičencev.
Varstveni dodatek je bil dodeljen 6 kmetom — borcem NOV.
Komisija za vprašanja invalidov in borcev NOB je opravila vsakoletno revizijo pomoči pri šolanju in valorizacijo cenzusov ter zneskov v pravilniku o oblikah in višini družbene denarne pomoči za udeležence NOV ter njihove družinske člane, borce za severno mejo 1918/19 in slovenske dobrovoljce iz vojne 1912/1918.
Iz obstoječega stanovanjskega fonda sta bila rešena dva stanovanjska primera in opravljena ena zamenjava.
Komisija za vprašanja invalidov in borcev NOV je na svoji seji razpravljala o potrebi finančnih sredstev za leto 1976 in predlaga sredstva v višini lanske potrošnje z dovoljenim odstotkom povečanja, le za enkratne pomoči predlaga dodatnih 50.000 din.
Na področju zdravstvenega varstva nastajajo v letu 1976 spremembe pri starostnem zavarovanju kmetov. Spremembe, ki jih določa zakon, pomenijo uresničevanje novih ustavnih odnosov na področju starostnega zavarovanja kmetov. Družbeno solidarnost do kmetov, ki je bila doslej realizirana prek proračuna, naj bi odslej zagotavljalo združeno delo v okviru skupne porabe. Kljub temu je občina Ljubljana Moste-Polje dolžna zagotoviti v proračunu za leto 1976 razliko v obračunu obveznosti za obdobje petih let.
Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje je od leta 1972 dalje v svojem proračunu zagotavljala sredstva za plačilo celotne obveznosti prispevka za zdravstveno varstvo kmetov in njihovih družinskih članov v krajevnih skupnostih Klopce, Besnica, Lipoglav in Dolsko. Kmetje pa so 60 % obveznosti nakazovali krajevnim skupnostim za izvršitev delovnega programa svojih krajevnih skupnosti za tekoče leto.
Izvršni svet in skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sta že ob sprejemanju sklepa o zagotovitvi finančnih sredstev za zdravstveno varstvo kmetov v letu 1975 predvidela, da bo potrebno za letoštije leto najti drugačne ustrezne rešitve za te vrste proračunskih izdatkov.
Po zakonu o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih ter po družbenem dogovoru o splošni porabi občin v Sloveniji je potrebno v letu 1976 iz proračunskega financiranja izločiti vse izdatke, ki sodijo v področje skupne porabe. Odstopanje 60 % dela obveznosti za plačilo prispevka za zdravstveno varstvo kmetov in njihovih družinskih članov ustreznim krajevnim skupnostim pa je nesprejemljivo glede na to, da samoupravni sporazum o financiranju krajevnih skupnosti v letu 1976 drugače ureja financiranje krajevnih skupnosti v naši občini.
V proračunu so načrtovana le potrebna sredstva za plačilo 40 % prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov v višinskih predelih naše občine, to je tistega dela, ki ga tudi doslej niso plačevali.
Zdravljenje nepremožnih ostaja obveznost občine za tiste storitve, ki so nastale do leta 1975, a so fakturirane v letošnjem letu. Nastale izdatke po 1. 1. 1975 je prevzela samoupravna interesna skupnost za zdravstvo.
Nova postavka v tem glavnem namenu je načrtovana za akcijo radiofotografiranja na območju naše občine v letu 1976. Proračun financira le upravne izdatke v okviru te akcije, vse drugo pa zagotovi regionalna zdravstvena skupnost.
Komunalna dejavnost v letu 1976 obsega vzdrževanje cest, vzdrževanje zelenic, javno razsvetljavo na zunajmestnem območju, elektrifikacijo vasi in telefonsko omrežje, krajevne vodovode, urbanistično načrtovanje in geodetska dela. V letu 1976 je predvidenih za komunalno dejavnost 5,700.000 din, kar pomeni indeks 100 v primerjavi s sredstvi leta 1975. Ker so sredstva ostala v isti višini kot leta 1975, so v predlogu programa samo najnujnejša vzdrževalna dela na občinskih cestah, zelenicah in javni razsvetljavi. Pri postavki elektrifikacija vasi in telefonsko omrežje so sredstva
razdeljena na dela, ki bi morala biti realizirana v letu 1975, minimalna sredstva pa za dokončanje del (elektrika Mali Lipoglav), oziroma za pričetek novih del (Vinje, Žabja vas). Za krajevne vodovode je načrtovanih samo 150.000 din za projekte, dokončanje pričetih del in za izgradnjo kapnic v naselju Janče, kjer ni možnosti za izgradnjo vodovoda. V postavki urbanistično načrtovanje je bilo nujno zagotoviti sredstva za izdelavo zazidalnega načrta MS 106 in del sredstev zakritje pogodbenih obveznosti pri izdelavi prostorskega osnutka družbenega načrta razvoja Ljubljane in prostorske ureditve pokopališč. Geodetska dela zajemajo izdelavo novih izmer za območje Šmartno, Dobrunje in Sostro, del sredstev pa je namenjen ih za potrebe strokovnih služb oddelka za komunalne in gradbene zadeve, in to predvsem za izdelavo delilnih načrtov za ceste in nabavo kartografskega materiala.
i
KOMUNALNA DEJAVNOST V LETU 1976
Predlog 5.700.000 dinarjev A. CESTE 1. Lokalne ceste	1,700.795
2. Nekategorizirane ceste - mestne ulice	1,414.880
3. Zimska služba na lokalnih cestah (del) in pločniki (del) — fiksni stroški	185.000
—	stroški odstranjevanja snega in -	posipanja proti poledici	350.000
4. Zimska služba na nekategoriziranih cestah (krajevne ceste - del)	100.000
5. Čiščenje mostov	70.000
6. Cestnoprometna signalizacija	50.000
7. Preiskava mostov (zaloški, icašeljski, fužinski)	150.000
Skupaj:	4,020.675
B. ZELENICE 1. Vzdrževanje kategoriziranih zelenic	445.449
2. Vzdrževanje krajinskega parka Zajčja dobrava	80.000
3. Vzdrževanje krajevnih zelenic (KS Štepanjsko naselje - 10.000, Kodeljevo - 20.000, Nove Jarše - 30.000, Zadobrova - 20.000, Zalog - 20.000, Moste - 20.000, Zelena jama - 20.000)	140.000
Skupaj:	665.449
C. JAVNA RAZSVETLJAVA 1. Plačilo tokovine in vzdrževanje javne razsvetljave v zunajmestnih KS	50.000
Skupaj:	50.000
D. ELEKTRIFIKACIJA VASI IN TELEFONSKO OMREŽJE 1. Elektrifikacija naselja M. Lipoglav - obveznost iz leta 1975	50.000
— program 1976 (sofinanciranje)	50.000
2. Telefonska govorilnica v KS Hrušica — Fužine - obveznost iz leta 1975	25.000
3. Telefonska govorilnica v KS Dolsko — obveznost iz leta 1975	25.000
4. Ojačitev električnega omrežja Vinje, Žabja vas (sofinanciranje)	100.000
Skupaj:	250.000
E. KRAJEVNI VODOVODI
1. Projektna dokumentacija za
vodovod Lipoglav	50.000
2. Vodovod Javor - dokončanje del (elektrika)	50.000
3. Kapnice Janče (sofinanciranje)	50.000
Skupaj:	150.000
F. URBANISTIČNO NAČRTOVANJE	
1.	Izdelava zazidalnega načrta za MS 106 2.	Prostorski osnutek družbenega plana razvoja Ljubljane in prostorska	254.876
ureditev pokopališč (obveznost po
pogodbi)	44.000
Skupaj:	298.876
G. GEODETSKA DELA 1. Delilni načrti za potrebe kom.	50.000 10.000
in prem. pravne službe 2. Kartografsko gradivo	
3. Izdelava novih izmer 1:1000 —	
Šmartno, Dobrunje, Sostro (sofinanciranje SML, SRS)	205.000
Skupaj:	265.000
Dejavnost krajevnih skupnosti se	iz proračunskih sredstev le
navidezno financira z 90% glede na lanskoletno porabo. Dejansko se porabljena sredstva za ta namen valorizirajo z istim indeksom porasta kot dovoljena poraba proračunov v Ljubljani, in sicer za 8,3 indeksnih točk. Ne zagotavljajo pa se sredstva za sofinanciranje vzdrževalnih del pri pokopališčih, ker so dela končana, ter sredstva za investicijsko vzdrževanje družbenih prostorov, ker se sredstva zagotavljajo s sporazumom za financiranje dejavnosti krajevnih skupnosti. Ukinja se tudi postavka za vrnitev plačanega samoprispevka na zunajmestnem območju. Predlagana sredstva niso razporejena po krajevnih skupnostih zato, ker se morajo krajevne skupnosti ali zbor krajevnih skupnosti dogovoriti o kriterijih razporeditve sredstev, to je ali naj obveljajo kriteriji razporeditve sredstev iz preteklega leta ali pa se morajo dogovoriti za nove. Sredstva krajevnih skupnosti, ki se zagotavljajo v proračunu občine v letošnjem letu, naj bi bila po predlogu naslednja:
PREDLOG RAZDELITVE SREDSTEV KRAJEVNIH SKUPNOSTI - LETO 1976
1. DOHODKI		v 000 din	
OPIS	Realizacija 1975	Predlog 1976	Indeks
L 13,4 % davka od kmetijstva 2. 13,4%davka od obrti		129 2.640	
3. 13,4% davka od skupnega			
dohodka občanov		117	
4.	13,4% davka od premoženja 5.	13,4 % davka na promet		189 '	
nepremičnin		268	
6. 100 % davka od komunalnih taks		7	
Skupaj dohodki		3.350	
II. IZDATKI			
1.	Dotacije po skupnih kriterijih 2.	Ceste in poti krajevnega	2.386	2.584	108,3
pomena 3. Sofinanciranje del na kra-	605	658	108,7
jevnih pokopališčih 4. Sanitarno-tehnični nadzor	70	—	—
nad vodovodi	40	43	108,3
5. Investicijsko vzdrževanje			
družbenih prostorov	385	—	—
6. Vzdrževanje spomenikov 2. Vrnitev samoprispevka na	60	65	108,3
zunajmestnem območju	166	—	-
SKUPAJ IZDATKI	3.712	3.350	90,2
Med intervencijami v gospodarstvu se enako kot v preteklih letih zagotavljajo sredstva skladu za pospeševanje kmetijske proizvodnje v občini ter za financiranje veterinarske zaščitne službe. V letu 1976 bo sklad občine ukinjen, ker bo organizirana samoupravna mteresna skupnost za pospeševanje kmetijstva, ki bo prevzela tudi naloge in sredstva sklada.
Tekoča proračunska rezerva ter obveznosti iz preteklih let kakor tudi sredstva rezervnega sklada so oblikovana po določilih zakona.
Vsa sredstva, ki ostajajo nad globalom dovoljene porabe proračuna, se nakažejo proračunu mesta Ljubljana za financiranje nalog niesta, za medobčinsko solidarnost na ravni republike ter za solidarnostno združevanje sredstev občin za izgradnjo šol in VVZ Pri skladu TIS, ki izvirajo iz večjih davčnih obveznosti ali iz Presežnih dohodkov od izterjave.
Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je sprejel Predlog proračuna občine za leto 1976 na 63. seji dne 26. •ebruarja 1976.
REALIZACIJA PRORAČUNSKIH DOHODKOV V LETU 1975 IN PREDLOG ZA LETO 1976
v 000 din
Vrsta dohodkov	Realizacija 1975	Predlog 1976	Indeks
VRSTA 1 Davek na dohodek in davek iz osebnih dohodkov			
Davek iz kmetijske dejavnosti	953	960	100
Davek bd samostojnega opravljanja obrtnih dejavnosti	16.115	19.700	122
Davek od samostojnega opravljanja negospodarskih dejav-	778	1.000	129
Davek od avtorskih pravic	1.933	2.512	130
Davek iz* skupnega dohodka občanov	1.748	875	50
SKUPAJ 1	21.527	25.047	116
VRSTA 2			
Prometni davki in davek od premoženja			
Davek od prometa blaga na drobno	7.894	8.610	110
Davek od alkoholnih pijač	10.125	12.150	120
Davek od plačil za storitve	1.116	1.340	120
Davek od prometa nepremičnin	1.931	2.000	104
Davek na dohodke od premoženja	1.094	1.410	129
Davek na dohodke od stavb	623	1.100	177
Davek od dediščine in darila	161	225	140
Davek na tovorna vozila	1.107	1.318	119
SKUPAJ 2	24.051	28.353	118
VRSTA 3			
Takse			
Upravne takse	280	310	110
Sodne takse	1.262	1.400	110
Komunalne takse	4	7	175
SKUPAJ 3	1.546	1.717	111
VRSTA 5			
Dohodki po posebnih predpisih			
Denarne kazni	541	533	99
SKUPAJ 5	541	533	99
VRSTA 6 Dohodki upravnih organov in drugi dohodki Dohodki upravnih organov Drugi dohodki	1.095 306	550 300	50 100
SKUPAJ 6	1.401	850	61
Občinski davek iz osebnega dohodka in delovnega razmerja	235		
SKUPAJ DOHODKI	49.301	56.500	115
REALIZACIJA PRORAČUNSKIH IZDATKOV V LETU 1975 IN PREDLOG ZA LETO 1976
v 000 din
GLAVNI NAMEN 04
Negospodarske investicije Investicijski izdatki za lole
Vrsta izdatkov	Realizacija 1975	Predlog 1976	Indeks	in VVZ Oprema za postajo milice	2.406 134	2.825 141	117 105
GLAVNI NAMEN 01				Sklad opreme upravnega organa Oprema za davčno upravo	1.271 494	420	85
Dejavnost organov družbeno-				Nakup stanovanj	±3? ■	431	32
političnih skupnosti				Dotacija skladu za gradnjo šol			
				in VVZ -združevanje sredstev	4.589	2.985	65
A. Predsedstvo in sekretariat				Odplačila anuitet	2.121	3.382	159
Seje skupščine in njenih teles	31	80	258	Adaptacija dvorane Kodeljevo Spomenik revolucije	30 655	20 130	67 20
Tisk,objave in oglasi	28	29	104	Druga poraba	1.501	-	-
Reprezentanca Občinski praznik	52	35	67				
	44	45	102	SKUPAJ GLAVNI NAMEN 04	14.563	10.334	.71
	38	40	105				
Potni stroški	9	9	100				
Nadomestila osebnih dohodkov				GLAVNI NAMEN 08			
voljenim in imenovanim fun-				Socialno skrbstvo			
kcionarjem in predsednikom				Kadrovske družbene denarne			
komisij	503	553	110	pomoči	131	165	126
Stroški volitev	-	10	-	Družbene denarne pomoči borcem NOB	625	680	109
Vzgoja in varnost v prometu	12	12	100	Družbene denarne pomoči kmetom borcem			
							
SKUPAJ A	717	813	114	Pomoč pri šolanju otrok borcev	> 68		109
				Enkratne družbene denarne			
B. Izvršni svet				pomoči ZB NOB	122	181	148
Tisk,objave in oglasi Reprezentanca Potni stroški Nadomestila osebnih dohodkov	28 8	29 35 9	104 112	Zdravljenje udeležencev NOB Pomoč borcem za severno mejo in prostovoljcem Preživninsko varstvo kmetov	269 29 120	291 32 120	108 110 100
voljenim in imenovanim funkcionarjem	926	1.148	123	SKUPAJ GLAVNI NAMEN 08	1.388	1.570	113
Nove namestitve	-	154	-				
Storitve službe družb.knjigov.	51	60	118	GLAVNI NAMEN 09			
Komisija za tehnični pregled				Zdravstveno varstvo, pokojninsko			
gradbenih objektov	12	20	157	zavarovanje kmetov	320	160	50
Članarine, Studi je, cenitve in				Zdravstveno zavarovanje			
drugo	94	100	107	kmetov	347	139	40
INDOK	40	50	125	Zdravljenje nepremožnih	510	311	61
Izdatki za samoupravne interesne				Klub zdravljenih alkoholikov	5	-	
skupnosti SKUPAJB	61	70	115	Fluorografiranje		250	
	1.220	1.675	137	SKUPAJ GLAVNI NAMEN 09	1.182	860	73
SKUPAJ A in B	1.937	2.488	128				
Vrsta izdatkov	Realizacija 1975	Predlog 1976	Indeks				v 000 din
					Realizacija 1975	Predlog 1976	Indeks
C. Občinske službe in drugi državni organi				Vrsta izdatkov			
				GLAVNI NAMEN 10			
Uprava skupščine občine	9.859	11.397	116	Vzdrževanje občinskih cest	3.524	4.021	114
Namenska sr.za davčno upr.	-	130	-	Javna razsvetljava na zunaj-			
Sodišče združenega dela	92	311	338	mestnem območju	58	50	86
Pravobranilec samoupravljanja	-	177	-	Urbanistično načrtovanje	77	299	388
Postaja milice Moste	382	403	105	Geodetska dela	442	265	60
Svet občin ljubljanske regije	19	21	111	Vzdrževanje zelenic	576	665	115
Sklad skupne porabe organov				Krajevni vodovodi	300	150	50
skupščine	363	413	114	Ureditev tiizovilkega potoka	320	-	-
Izdatki za ljudsko obrambo	-	80	-	Elektrifikacija vasi in telefonske			
Nove namestitve v upravnem				govorilnice	402	250	60
organu	-	1.033	-	Stroški rušitev	1	-	-
SKUPAJ C	10.715	13.965	130	SKUPAJ GLAVNI NAMEN 10	5.700	5.700	100
SKUPAJ GLAVNI NAMEN 01	12.652	16.453	130	GLAVNI NAMEN 11			
od tega:							
				Dejavnost krajevnih skupnosti			
nove naloge in obveznosti	-	1.838	-	Funkcionalni izdatki za krajevne			
prenesene naloge in obveznosti	12.652	14.615	116	sKppngsti	2.386	2.584	108
				Drugi izdatki	1.326	766	58
GLAVNI NAMEN 03				SKUPAJ GLAVNI NAMEN 11	3.712	3.350	90
Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev				GLAVNI NAMEN 16			
Družbenopolitične organizacije občine	1.912	2.104	110	Intervencije v gospodarstvu			
Občinska gasilska zveza	209	229	110	Sklad za pospeševanje			
Skupnost slov. občin	91	127	140	kmetijske prozvodnje	676	340	50
Mestna zveza prost.za				Veterinarska zaščitna služba	24	24	100
severno mejo	3						
Društvo invalidov Moste	10	-	-	SKUPAJ GLAVNI NAMEN 16	700	364	52
Ljubljanska turistična zveza		50		GLAVNI NAMEN 17			
Občinsko glasilo Naša skupnost	747	960	128				
Dom občinskih družbenih organizacij	36	79	219	Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz preteklih let			
Proslave,tekmovanja in domicili	202	200	99				
Vzdrževanje spomenikov	90	70	78	Tekoča proračunska rezerva	66	457	-
Nagrade občine Lj.MrP#	-	110	-	Obveznosti iz leta 1975	25	100	“
SKUPAJ GLAVNI NAMEN 03	3.300	3.929	119	SKUPAJ GLAVNI NAMEN 17	91	557	
fr
J
Vrsta izdatkov	Realizacija 1975	Prcdloa 1976	Indeks
GLAVNI NAMEN 18 Rezervni sklad	437	458	105
SKUPAJ GLAVNI NAMEN 18	437	458	105
LivLVAJ UUVULJLNA horala	43.725	43.575	100
GLAVNI NAMEN 13 Odstopljeni dohodki in dopolnilna sredstva	4.134	12.925	313
SKUPAJ GLAVNI NAMEN 13	4.134	12.925	313
SKUPAJ IZDATKI	47.859	56.500	118
PRISPEVEK ZA UPORABO MESTNEGA ZEMLJIŠČA
Predlog 11,596.000 dinarjev DOHODKI 1. Prenos salda	2,508.000
2. Dohodki 1976	9,084.000
3. Drugi dohodki	3.200
Skupaj:	11,596.000
IZDATKI: 1. 50 % obveznost za ceste 1975	442.000
2. 50 % obveznost za ceste 1976	4,542.000
3. Obveznosti iz leta 1975	2,295.000
4. Program 1976	1,885.000
5. 50 % za krajevne skupnosti	2,132.000
6. Tekoča rezerva	300.000
Skupaj:	11,596.000
PREDLOG RAZDELITVE 1. 50 % obveznost za ceste 1975	442.000
2. 50 % obveznost za ceste 1976	4,542.000
3. Obveznosti iz leta 1975: — rekonstrukcija potnega prehoda prek železnice in ureditev križišča Povšetova ulica — Grablovičeva ulica	747.000
- sofinanciranje KS Kodeljevo pri rekonstrukciji potnega prehoda	253.000
— rekonstrukcija Bezenškove ulice	305.000
- sofinanciranje KS Zelena jama pri rekonstrukciji Bezenškove ulice	195.000
— semaforizacija in ureditev križišča Šmartinska cesta-Kajuhova ulica	295.000
- rekonstrukcija Litijske ceste na odseku Kajuhova ulica - odcep Hruševska cesta	500.000
Skupaj:	2,295.000
4. Načrt 1976: - rekonstrukcija potnega prehoda prek železnice in ureditev križišča Povšetova ulica-Grablovičeva ulica	200.000
- rekonstrukcija Bezenškove ulice	600.000
- semaforizacija in ureditev križišča Šmartinska cesta - Kajuhova ulica	305.000
- rekonstrukcija Litijske ceste na odseku Kajuhova ulica — odcep Hruševska cesta	780.000
Skupaj:	1,885.000
50 % na krajevne skupnosti: - Moste	375.875
- Zelena jama	257.920
— Jarše	287.416
— Kodeljevo	343.522
- Štepanjsko naselje	56.896
- Hrušica - Fužine	42.527
- Bizovik	37.250
— Polje	212.412
- Vevče - Zg. Kašelj	151.066
— Zalog	108.785
— Zadobrova - Snebeije	128.816
— Šmartno ob Savi	41.269
— Zadvor	88.246
Skupaj:	2,132.000
Tekoča rezerva	300.000
Skupaj :l+2+3+4+5+6	11.596.000
OBRAZLOŽITEV
Iz predvidenih sredstev prispevka za uporabo mestnega zemljišča se 50 % od prispevka na stanovanjske površine oddvaja krajevnim skupnostim, 50 % od celotnega prispevka pa se odvaja SIS za izgradnjo cest Ljubljana za realizacijo 10-letnega programa izgradnje cest v mestu Ljubljana. Ostanek sredstev se razdeli na investicije, ki bi jih morali uresničiti po načrtu že v letu 1975, dejansko pa bomo ta dela izvajali šele v letu 1976.
Iz osnutka načrta je razvidno, da kljub povečanim sredstvom, ob upoštevanju, da moramo realizirati neizpolnjene obveznosti iz leta 1975, ki bodo v letu 1976 do 25 % dražje, nismo mogli upoštevati investicij, ki so jih v svojih načrtih predvidele KS za leto 1976. Zato predlagamo, da se v letu 1976 krajevne skupnosti dogovorijo med seboj in svoja sredstva PMZ združijo ter jih uporabijo za reševanje najbolj perečih komunalnih problemov po posameznih, s prejšnjim sporazumom določenih, krajevnih skupnosti. V nasprotnem primeru zaradi razdrobljenosti sredstev ne bo mogoče postopoma uresničevati načrtov KS na mestnem območju, sredstva pa bodo ostala neizkoriščena in se bodo prenašala iz leta v leto.
CESTNI SKLAD
Predlog 7,431.000 dinarjev
DOHODKI:	
1. Prenos salda	836.400
2. Dohodki leta 1976	6,544.000
3. Drugi dohodki	50.600
Skupaj:	7,431.000
IZDATKI:	
1. 50 % obveznost za ceste 1975	300.700
2. 50 % obveznost za ceste 1976	3,272.000
3. Obveznosti iz leta 1975	1,374.000
4. Program 1976	2,284.300
5. Tekoča rezerva	200.000
Skupaj:	7,431.000
PREDLOG RAZDELITVE:	
1. 50 % obveznost za ceste 1975	300.700
2. 50 % obveznost za ceste 1976	3,272.000
3. Obveznosti iz leta 1975: — rekonstrukcija Litijske ceste na odseku Kajuhova ulica — odcep Hruševska cesta	500.000
- rekonstrukcija in izgradnja postajališč proge mestnega prometa ob Litijski cesti v Sp. Hrušici in Zadvoru	450.000
izgradnja postajališča proge 12 ob Šmartinski cesti	200.000
izredna vzdrževalna dela na cesti Podgrad-Besnica	224.000
Skupaj:	1.374.000
4. Načrt 1976:	
- vzdrževanje Zaloške ceste	l<o.000
- vzdrževanje stare Zasavske ceste	40.000
—	vzdrževanje in zavarovanje cestnih prehodov prek železnice na progi Ljubljana Zidani most
—	vzdrževanje in zavarovanje cestnih prehodov prek železnice Ljubljana Karlovac
—	rekonstrukcija in izgradnja postajališč proge mestnega prometa ob Litijski cesti v Sp. Hrušici in Zadvoru
—	izgradnja postajališča proge 12 ob Šmart inski cesti
— Zadobrovška cesta — prekoračitve
—	Kajuhova ulica - prekoračitve
Skupaj:
5. Tekoča rezerva
OBRAZLOŽITEV
Občinski cestni sklad bo v letu 1976 predvidoma razpolagal s 7,431.000 din. Ta sredstva so v predlogu namenjena predvsem za dokončanje neuresničenih del iz programa
1975	in za kritje podražitev del na že dokončani Kajuhovi ulici in Zadobrovški cesti. 50 % planiranega dohodka v letu
1976	pa se odvaja SIS za izgradnjo cest Ljubljana za realizacijo 10-letnega programa izgradnje cest v mestu Ljubljana. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev nismo mogli predvideti novih investicij iz načrtov krajevnih skupnosti.
SKLAD
ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSKE PROIZVODNJE Predlog finančnega načrta za leto 1976
DOHODKI:
1.	Prenos sredstev iz leta 1975	208.297
2.	Obresti od sredstev na vpogled	4.402
3.	Dotacija iz proračuna za leto 1976	340.000
Skupaj:	552.699
IZDATKI:
Namensko kreditiranje kmetov	190.000
Regresiranje obrestne mere	54.000
Sofinanciranje pospeševalne službe	55.000
Strokovno izobraževanje kmetov	19.000
Stroški izdelave načrtov	29.000
Regresiranje strojnih skupnosti	50.000
Razširitev proizvodnje jagod	15.000
Prispevek LD za preventivo	2.000
Stroški analize krme	4.199
Nabava plemenjakov za naravni pripust in
ostali stroški	22.000
Regresiranje nabave plemenske živine	30.000
Regresiranje umetnega osemenjevanja	50.000
Stroški popisa živine za statistiko	32.500
Skupaj:	552.699
Sklad za pospeševanje kmetijske proizvodnje obstaja od leta 1970. Ustanovljen je bil zato, da bi usmerjal zasebno kmetijsko proizvodnjo na območju občine v skladu z družbenim načrtom. V
V	času šestletnega delovanja je sklad pomagal pri modernizaciji zasebne kmetijske proizvodnje. Finančna sredstva sklada so bila pomembno sredstvo občinske ekonomske politike. S soudeležbo sredstev sklada so se sprostila sredstva TOZD kooperacija, bančna sredstva in sredstva zasebnih kmetijskih proizvajalcev za investicijska vlaganja v kmetijstvo.
V	tem času je bilo na območju občine preusmeijenih 91 kmetij, zgrajenih 1120 novih stojišč za govedo, nabavljenih 280 traktoijev s pripadajočimi priključki, obnovljenih 25 ha nasadov jagod. Uvedena je bila selekcija živine na vsem občinskem območju. Sklad
sodeluje pri financiranju umetnega osemenjevanja in je lastnik plemenjakov v hribovitem območju. Ustanovljeno je bilo 7 strojnih skupnosti in 1 proizvodna skupnost.
V skladu s 45. členom ustave SRS se bo sklad za pospeševanje kmetijske proizvodnje preoblikoval v skupnost za pospeševanje kmetijstva. Skupnost bo ustanovljena z družbenim dogovorom vseh, kijih to zadeva.
Skupnost za pospeševanje kmetijstva občine Ljubljana Moste-Polje bo prevzela naloge, obveznosti in premoženje sklada za pospeševanje kmetijstva.
Z	x	N
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 63. seji dne 26. februarja 1976 obravnaval gradiva za družbeni plan in proračun občine 1976 in sprejel naslednji
SKLEP
Izvršni svet sprejme predlog družbenega plana in proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1976 in ga daje v javno razpravo, ki traja do 15. marca 1976. O v javni razpravi danih pripombah bo izvršni svet ponovno razpravljal ter jih posredoval na seji občinske skupščine, ko bo dokončno sprejemala družbeni plan in proračun občine za leto 1976.
X________________________________________/
BELEŽKE:
505.763
384.787
47.600
28.318
465.432
647.400
2,284.300
200.000
OSNUTEK DRUŽBENEGA DOGOVORA O DRUŽBENI SAMOZAŠČITI V OBČINI
Na podlagi 143., 151. in 312. člena ustave SRS (Uradni list SRS, št. 7/74) in 67. ter 94. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 25/74) ter v skladu z družbenim dogovorom o družbeni samozaščiti v Ljubljani
sklenejo
—	organizacije združenega dela,
—	krajevne skupnosti,
—	družbenopolitične organizacije,
—	samoupravne interesne skupnosti in
—	skupščina občine
DRUŽBENI DOGOVOR
3 DRUŽBENI SAMOZAŠČITI V OBČINI LJUBLJANA MOSTE-POLJE
1.	UVODNE DOLOČBE
1.	člen
Delovni ljudje in občani, organizirani v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih interesnih dcup-nostih ter skupščini občine (v nadaljnjem besedilu: podpisniki) sprejemajo družbeni dogovor o družbeni samozaščiti v občini Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnjem besedilu: družbeni dogovor), s katerim se zavezujejo, da bodo neposredno in po svojih organih, delegacijah in delegatih v okviru ustavnih samoupravnih pravic in obveznosti uresničevali ta družbeni dogovor ter pri tem zlasti skrbeli, da se ne:
—	ogrožajo ustavna ureditev, neodvisnost in obrambna sposobnost države;
spodkopava oblast delavskega razreda in delovnih ljudi ter kršijo njihove samoupravne pravice;
—	ogrožajo samoupravno o ekonomsko osnovo družbe, družbeno in zasebno premoženje;
razbijajo bratstvo, enotnost in enakopravnost jugoslovanskih narodov in narodnosti;
—	ogrožajo pridobitve NOB in samoupravne socialistične družbe;
—	kršijo samoupravne in druge pravice in svoboščine občanov, socialistično ntoralo in druge človeške vrednote in
—	da se bodo v celoti uresničevale določbe tega družbenega dogovora.
2.	člen
Družbena samozaščita je neposredna aktivnost delovnih ljudi in občanov oziroma podpisnikov tega družbenega dogovora za zavarovanje samoupravnega socialističnega družbenega sistema.
Družbena samozaščita po tem družbenem dogovoru obsega načela, norme in ukrepe, ki jih v skladu z ustavo, zakoni in družbenim dogovorom o družbeni samo-
zaščiti v Ljubljani sprejemajo in uresničujejo podpisniki tega družbenega dogovora za preprečevanje vseh oblik sovražnega delovanja ter družbeno negativnih pojavov, ki v kakršnikoli obliki izpodkopavajo naš samoupravni socialistični družbeni sistem in njegove vrednote.
3.	člen
Družbeno samozaščito kot samoupravno funkcijo izvajajo vsi delovni ljudje in občani oziroma podpisniki in njihovi organi, tako da razvijajo varnostno kulturo ter z aktivnostjo in sistemom varnostnih ukrepov v okviru svojih samoupravnih pravic in dolžnosti uresničujejo svoje naloge na tem področju, tako da:
-	varujejo z ustavo določeni družbeni red (boj proti notranjemu in zunanjemu sovražniku, dejavnosti sovražne emigracije, posebno njenega ekstremnega dela, boj proti tujim obveščevalnim službam in drugim oblikam sovražne dejavnosti);
—	varujejo samoupravne pravice delovnih ljudi in občanov ter se borijo proti zlorabam in izkoriščanju;
-	se borijo proti pojavom, katerih cilj je razbijati bratstvo, enotnost in enakopravnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, in proti pojavom, ki ogrožajo pridobitve NOB;
—	varujejo družbeno premoženje ter premoženje in osebno varnost delovnih ljudi in občanov;
—	se borijo zoper gospodarski kriminal, zlasti proti zlorabam v gospodarstvu, korupciji, nelojalni konkurenci, zlorabam poslovne morale, protipravnemu prisvajanju družbenega premoženja in nevestnemu gospodarskemu poslovanju;
—	varujejo tajnost podatkov, dejanj in objektov, ki sodijo v državno, uradno, vojaško ali poslovno tajnost;
-	razvijajo kritičen odnos do družbeno negativnih pojavov in njihovih nosilcev v vseh okoljih kot pomembno ureditev družbene samozaščite;
—	sodelujejo pri izvajanju preventivnih ukrepov in se borijo proti elementarnim nesrečam (požari, poplave, plazovi in drugo), epidemijam ter širjenju drugih kužnih bolezni;
-	sodelujejo pri varovanju javnega reda v občini ter pri varovanju splošne ter prometne varnosti delovnih ljudi in občanov;
-	skrbijo za varstvo naravnega okolja, komunalni red in urejenost naselij ter sc borijo proti njihovemu onesnaževanju;
-	z ustreznimi socialnimi, vzgojnimi, normativnimi in drugimi dejavnostmi odpravljajo vzroke kriminalnih in drugih negativnih pojavov;
—	nudijo pomoč državnim organom in službam pri opravljanju nalog s področja
ustavnega varstva, osebne in premoženjske varnosti občanov, vzdrževanja javnega reda in miru, preprečevanja in odkrivanja kaznivih dejanj ter odkrivanja in prijeipanja storilcev kaznivih dejanj;
-	dajejo pristojnim državnim organom in službam ter drugim družbenopolitičnim dejavnikom pobude za reševanje problemov varstva družbenih vrednot in opozarjajo, na smeri in potrebne oblike preventivnega delovanja;
-	opravljajo druge naloge, določene s tem družbenim dogovorom.
4.	člen
Delovni ljudje in občani oziroma podpisniki uresničujejo družbeno samozaščito v občini, tako da:
—	normativno urejajo dejavnost na področju družbene samozaščite v občini;
—	na podlagi varnostne ocene sprejemajo načrte ukrepov zoper družbeno negativne pojave;
—	izvajajo varnostne in obrambne ukrepe na svojem območju;
sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju enotnega koncepta družbene samozaščite v občini in mestu Ljubljana;
koordinirajo izvajanje družbene samozaščite s podpisniki.
Delovni ljudje in občani oziroma podpisniki se zavezujejo, da bodo predvsem sami neposredno opravljali svoje pravice in dolžnosti, se obnašali v skladu z ustavo, zakoni, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi ter skrbeli, da jih bodo izvajali tudi vsi drugi, ki z njimi sklepajo najrazličnejša razmerja in jim poverjajo opravljanje določenih nalog.
II. ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA
5.	člen
Delovni ljudje kot nosilci graditve socialističnih, družbenoekonomskih in družbenopolitičnih ter samoupravnih odnosov so dolžni v okviru svojih pravic in dolžnosti v organih samoupravljanja, v družbenopolitičnih organizacijah in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih delovati predvsem preventivno, tako da se že v kali zatrejo vsi negativni pojavi, ki bi lahko na kakršenkoli način ogrožali naše družbene vrednote, varnost organizacije združenega dela in sredstva družbenega premoženja, s katerim upravljajo.
Z doslednim upoštevanjem vseh ukrepov in aktivnosti družbene samozaščite bodo delovni ljudje varovali materialno-ekonomsko osnovo naše družbe in samoupravni socialistični sistem pred vsemi antisocialističnimi in drugimi sovražnimi pojavi.
6.	člen
Delovni ljudje oziroma podpisniki bodo s samoupravno in družbenopolitično aktivnostjo zagotovili v vseh svojih splošnih aktih tudi ustrezne določbe o družbeni samozaščiti, s katerimi bodo opredelili pravice in dolžnosti oziroma odgovornost delavcev, poslovodnih organov in organov upravljanja pri izvajanju nalog na tem področju.
7.	člen
Podpisniki si bodo prizadevali uveljaviti družbeno samozaščito v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, tako da bodo delovnim ljudem zagotovili pogoje, ki jim bodo omogočili poleg nalog po 3. členu tega družbenega dogovora, še opravljanje naslednjih nalog:
—	samoupravno organiziranje za uresničevanje nalog in dolžnosti s področja družbene samozaščite;
-	normativno urejanje izvajanja družbene samozaščite;
—	organizirali in zagotavljali bodo uresničevanje fizičnega, tehničnega protipožarnega in drugega varstva družbenega premoženja, zaupanih spisov, arhiva in predmetov;
—	organizirali in uresničevali bodo samoupravno delavsko kontrolo kot samozaščitno obliko delovanja za zaščito interesov delavskega razreda;
—	določali bodo ustrezne ukrepe ob odkritju družbeno nevarnih pojavov;
-	krepili bodo družbeno, politično in osebno odgovornost ter delovno disciplino;
—	zagotavljali bodo, da pomembnejša delovna mesta zasedejo moralno, politično in strokovno kvalificirani delavci ter da se na odgovornih delovnih mestih ne zaposlijo osebe, ki so bile kaznovane zaradi dejanj zoper narodno gospodarstvo, zoper ljudstvo in državo in zoper družbeno premoženje;
-	določali bodo postopek in način komuniciranja s tujci v zvezi z odhajanjem v tujino;
-	vsak škodljiv pojav bodo organi upravljanja obravnavali, če bo potrebno tudi s pristojnimi državnimi organi;
-	opredelili bodo, katere kršitve določb o družbeni samozaščiti pomenijo hujšo kršitev delovne dolžnosti.
8.	člen
Organi samoupravne delavske kontrole so ob izvrševanju svojih nalog dolžni skrbeti tudi za izvajanje tega družbenega dogovora.
9.	člen
Pristojni organ upravljanja je dolžan najmanj enkrat letno obravnavati problematiko družbene samozaščite v organizaciji združenega dela in z zaključki seznaniti vse delavce.
Programi izobraževanja delavcev bodo vsebovali njihovo izobraževanje tudi s področja družbene samozaščite.
Delovni ljudje oziroma podpisniki bodo ustanovili ustrezna delovna telesa (odbor ali komisijo v okviru odbora za
ljudsko obrambo) za družbeno samozaščito, ki bo kadrovsko sestavljena tako, da bodo v njem predstavniki samoupravnih organov, poslovodni organi in družbenopolitične organizacije.
V organizacijah združenega dela, ki imajo manj kot 30 delavcev, bodo delovni ljudje neposredno izvajali naloge s področja družbene samozaščite.
III.	KRAJEVNE SKUPNOSTI
10.	člen
Delovni ljudje in občani oziroma podpisniki si bodo prizadevali uveljaviti družbeno samozaščito v krajevni skupnosti, tako da bodo delovnim ljudem in občanom zagotavljali možnosti za izvajanje nalog po 3. členu tega družbenega dogovora in še:
—	samoupravno organiziranost krajevne skupnosti za uresničevanje nalog in dolžnosti s področja družbene samozaščite;
—	odpravo raznih kriminogenih žarišč in izvirov;
—	zavzemali se bodo za varnost občanov v prometu;
—	na osnovi varnostne ocene bodo sprejemali ukrepe za preprečevanje družbenih negativnih pojavov;
—	organizirali bodo izobraževanje občanov s področja družbene samozaščite;
—	obravnavali bodo problematiko mladoletnega prestopništva in primere zanemarjanja mladoletnikov, ugotavljali vzroke in predlagali ukrepe pristojnim organom;
—	nudili bodo pomoč pri odkrivanju sovražne propagande;
—	opozaijali bodo pristojne organe na primere očitnega, prekomernega bogatenja in na primere špekulacije ter neprimernega obnašanja skupin ali posameznikov;
—	obravnavali in opozarjali bodo pristojne organe na primere nevestnega razpolaganja ali negospodarskega ravnanja z družbenim premoženjem;
—	s kritiko bodo vplivali na izboljšanje odnosov med občani ter z odstranjevanjem vzrokov za spore in nesporazume med ljudmi ustvarjali dobre sosedske odnose;
—	sodelovali bodo s postajo milice;
—	načrtovali bodo na podlagi varnostne ocene dejavnost in naloge krajevne skupnosti ter njenih organov na področju družbene samozaščite.
Krajevne skupnosti bodo v sistem družbene samozaščite vključile tudi hišne svete, ki bodo organizirali uresničevanje družbene samozaščite posameznega naselja in med stanovalci.
11.	člen
Za uspešnejše opravljanje nalog na področju družbene samozaščite se krajevne skupnosti povezujejo in usklajujejo svoje delo z organizacijami združenega dela na svojem območju, postajo milice in družbenopolitičnimi ter družbenimi organizacijami v krajevnih skupnostih.
Opozarjajo delovne ljudi in občane na negativne pojave in jih organizirajo v enoten nastop zoper posamezne oblike sovražnega delovanja ali škodljivih dejanj s strani skupin ali posameznikov.
IV.	DRUŽBENOPOUTIČNE ORGANIZACIJE
12.	člen
Družbenopolitične organizacije v občini bodo razvijale družbeno samozaščito, tako da bodo s svojo izdejno-politično aktivnostjo razvijale socialistično samoupravno zavest, patriotizem in budnost delovnih ljudi in občanov zoper sovražnike našega samoupravnega socialističnega sistema in druge nosilce antisocialističnih pojavov.
Družbenopolitične organizacije bodo sodelovale pri informiranju in izobraževanju občanov s področja družbene samozaščite, obravnavale in ugotavljale negativne pojave, njihove vzroke in posledice ter nosilce in podajale družbenopolitične ocene ter sprejemale ustrezne ukrepe.
13.	člen
Podružbljanje samozaščite socialistične samoupravne družbe je trajen proces in revolucionaren interes delavskega razreda; zato se bodo družbenopolitične organizacije zavzemale in skrbele, da bosta ljudska obramba in družbena samozaščita stalna skrb vseh njenih nosilcev v občini in da bosta postala sestavni del vsakdanje dejavnosti delovnih ljudi in občanov.
14.	člen
Družbenopolitične organizacije sc bodo v okviru SZDL pod vodstvom ZK aktivno vključile v vse dejavnosti, ki so pomembne za dograjevanje in krepitev družbene samozaščite.
Družbenopolitične organizacije bodo razvijale in utrjevale med delovnimi ljudmi in občani varnostno kulturo, spoznanje in zavest o potrebi po samoorganiziranju delovnih ljudi in občanov za izvajanje družbene samozaščite. S svojo idejnopolitično dejavnostjo bodo spodbujale delovne ljudi in občane in vse druge družbene subjekte k njihovemu, aktivnemu vključevanju, k preprečevanju in odpravljanju družbeno negativnih pojavov. V ta namen bodo zlasti:
-	redno spremljale in ocenjevale družbeno negativne pojave, krepile družbeno zavest in druge oblike nastopanja proti vsem družbeno škodljivim pojavom;
-	tesno sodelovale z vsemi podpisniki tega družbenega dogovora in pristojnimi organi pri izdelavi in obravnavi varnostnih ocen ter zlasti pravočasno opravile politično oceno škodljivih pojavov in sprejele ukrepe za ustrezno preventivno delovanje;
—	seznanjale delovne ljudi in občane z varnostno situacijo in jih mobilizirale za konkretne akcije pri odpravljanju družbeno negativnih pojavov;
—	sodelovale z vsemi nosilci družbene samozaščite v občini.
15.	člen
Za izvajanje nalog na področju družbene samozaščite ustanovijo vse družbenopolitične organizacije v občini svoja delovna telesa (komisije za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito), ki imajo zlasti naslednje naloge:
-	spremljajo in analizirajo varnostno situacijo;
-	sodelujejo s pristojnimi organi za družbeno samozaščito v družbenopolitičnih organizacijah v mestu in občini ter s svojimi organizacijami v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih;
-	skrbijo za krepitev varnostne kulture in osveščanje članov ter njihovo usposabljanje za izvajanje nalog s področja družbene samozaščite;
-	sprejemajo svoje akcijske programe dela;
-	poročajo o stanju na področju družbene samozaščite in o svojem delu pristojnim organom družbenopolitičnih organizacij v občini.
16.	člen
Za koordinirano delovanje in usmerjanje nalog ter izvajanje konkretnih akcij v družbenopolitičnih organizacijah na področju družbene samozaščite ustanovi predsedstvo občinske konference SZDL koordinacijski odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, kije sestavljen iz predstavnikov komisij za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito vseh družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine.
Koordinacijski odbor ima zlasti naslednje naloge:
usmerja in usklajuje dejavnost vseh družbenopolitičnih organizacij in njihovih organov na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite;
-	nudi pomoč posameznim organizacijam in njihovim organom pri izvajanju nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite;
-	sodeluje z mestnim koordinacijskim odborom za družbeno samozaščito;
—	spremlja varnostno situacijo in poroča o svojih ugotovitvah predsedstvu °bčinske konference SZDL;
, ~ daje pobude za samoupravno urejanje zadev s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite pri podpisnikih tega družbenega dogovora;
—	sodeluje s pristojnimi organi za notranje zadeve.
v samoupravne interesne skupnosti
17.	člen
Samoupravne interesne skupnosti v .čini izvajajo družbeno samozaščito, tako da:
" oblikujejo enotna izhodišča za normativno urejanje družbene samo-Zaščite na področju, za katero so ustavljene;
v okviru svojih programov dela zagotavljajo izvajanje ciljev družbene
samozaščite zlasti s tem, da uresničujejo socialistično vzgojo in razvijajo varnostno kulturo;
— skrbijo za izvajanje družbene samozaščite pri svojem delu.
Stanovanjska samoupravna skupnost pa skrbi za vgrajevanje sistema družbene samozaščite v delo hišnih svetov in zborov stanovalcev ter stanovanjskih skupnosti v krajevnih skupnostih.
18.	člen
Za izvajanje nalog in tega družbenega dogovora na področju delovanja samoupravnih interesnih skupnosti neposredno skrbijo njihovi izvršni sveti, ki predlagajo skupščinam sprejem ustreznih aktov, jim poročajo o varnostni situaciji in stanju na področju izvajanja družbene samozaščite ter so odgovorni za izvajanje sklepov in aktov, ki so jih sprejele skupščine samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbene samozaščite.
VI.	SKUPŠČINA OBČINE
19.	člen
Skupščina občine in njeni organi bodo v okviru svojih pravic in dolžnosti zagotavljali možnosti za razvoj in učinkovito uveljavljanje ter organiziranje družbene samozaščite v občini. V ta namen bo skupščina občine zlasti:
sprejela ustrezne normativne akte s področja družbene samozaščite;
-	obravnavala varnostno problematiko v občini in sprejela varnostno oceno;
—	sprejela potrebne ukrepe za delo njenih organov na področju družbene samozaščite;
zagotavlja materialne, organizacijske in kadrovske možnosti za razvoj in uveljavljanje družbene samozaščite v občini;
sprejemala smernice za delo organov družbene samozaščite v krajevni skupnosti, organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter za delo upravnih organov skupščine občine;
sodelovala s skupščino mesta Ljubljana in koordinacijskim odborom pri občinski konferenci SZDL;
ustanovila in določila naloge svojemu delovnemu telesu (svet za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito).
Skupščina občine bo izvajala tudi vse druge naloge, ki soji določene z zakonom in družbenimi dogovori o družbeni samozaščiti.
VII.	KONČNE DOLOČBE
20.	člen
Ta družbeni dogovor sprejemajo delovni ljudje v organizacijah združenega dela, delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih, konference družbenopolitič-
nih organizacij, skupščine samoupravnih interesnih skupnostih in skupščina občine, ki tudi pooblastijo vsaka svojega predstavnika za podpis tega družbenega dogovora.
Ta družbeni dogovor je sklenjen, ko ga sprejme in podpiše večina podpisnikov.
21.	člen
Vsi podpisniki družbenega dogovora se obvezujejo, da bodo svoje splošne akte uskladili z določili tega družbenega dogovora najkasneje do konca leta 1976.
22.	člen
Pobudo za spremembo in dopolnitev tega družbenega dogovora lahko da organ, ki ga je sprejel po 20. členu tega dogovora in sprejme skupščina občine.
23.	člen
Ta družbeni dogovor začne veljati v roku osmih dni po objavi v Uradnem listu SRS.
Obrazložitev
Družbena samozaščita je po sprejetju novih ustav ter po X. kongresu ZKJ in VII. kongresu ZKS dobila ustrezno vsebino in obliko organizirane družbene dejavnosti. Delovni ljudje in občani povezujejo svojo dejavnost z organi varnosti in drugimi družbenimi dejavniki ter z izvirnimi ukrepi preprečujejo škodljive družbene pojave v svojem okolju, razkrin-kujejo nosilce sovražnih parol, reagirajo na sovražno propagando, opozarjajo na vzroke nezadovoljstva in z neposredno kritiko vplivajo na odpravo nepravilnosti.
Kljub doseženim rezultatom stopnja organiziranosti družbene samozaščite in zavzetosti posameznih družbenih dejavnikov za njeno uresničitev ni dovolj razvita v skladu z družbenimi potrebami. Zato daje koordinacijski odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri občinski konferenci SZDL pobudo za sprejem tega družbenega dogovora, s katerim želi opredeliti funkcijo družbene samozaščite v občini in določiti njeno organizacijo ter izvajanje družbene samozaščite v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih interesnih skupnostih in v skupščini občine.
Osnutek tega družbenega dogovora opredeljuje pravice in dolžnosti delovnih ljudi in občanov na področju družbene samozaščite v občini. V njem opredeljuje uresničevanje družbene samozaščite v organizacijah združenega dela in njihovih asociacijah, krajevnih skupnostih in na ravni občine v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih interesnih skupnostih in skupščini občine. Predstavlja podlago za javno razpravo in za samoupravno normativno urejanje družbene samozaščite pri podpisnikih tega družbenega dogovora.
OSNUTEK ODLOKA O DELEGIRANJU DELEGATOV V ZBORE SKUPŠČINE OBČINE IN OBLIKOVANJU SKUPIN DELEGATOV ZA ZBORE SKUPŠČINE MESTA IN SKUPŠČINE SRS
Na podlagi 159. in 160. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 25/74) in v skladu z 71. in 76. členom zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 7/74) 2., 3.,'4., 5., 6., 7., 8. člena zakona o določitvi okolišev in števila delegatskih mest po dejavnostih in okoliših za zbor združenega dela skupščine socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 7/74), 1. in 13. člena odloka o delegiranju delegatov, o določitvi okolišev in številu delegatskih mest po okoliših za zbor združenega dela in zbor občin skupščine mesta Ljubljane ter načinu glasovanja o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 9/74) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na zasedanju družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne ... sprejela
ODLOK
O DELEGIRANJU DELEGATOV V ZBORE SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE IN OBLIKOVANJU SKUPIN DELEGATOV ZA DELEGIRANJE DELEGATOV V SKUPŠČINO MESTA LJUBLJANE IN SR SLOVENIJE
L
DELEGIRANJE DELEGATOV V ZBORE SKUPŠČINE OBČINE
1.	člen
Skupščino občine Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnjem besedilu: skupščina) sestavljajo zbori:
—	zbor združenega dela, ki ima 35 delegatskih mest,
—	zbor krajevnih skupnosti, ki ima 25 delegatskih mest,
—	družbenopolitični zbor, ki ima 25 delegatov.
2.	člen
Število delegatov, ki jih delegacije oziroma konference delegacij temeljnih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter krajevnih skupnosti pošiljajo v zbore občinske skupščine, je določeno sorazmerno s številom delovnih ljudi in občanov v teh organizacijah oziroma skupnostih, vendar tako, da ustrezno zastopana posamezna področja združenega dela oziroma področja posameznih območij.
Dve ali več temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi v združenem delu v procesu reprodukcije oziroma z interesi v občini, ki jim glede na merila 1. odstavka tega člena ne pripada delegatsko mesto v zboru zdmženega dela, se združujejo v konference delegacij. Konferenco delegacij zastopa v zboru združenega dela toliko delegatov, kolikor ji po tem odloku pripada delegatskih mest.
Zbor združenega dela
3.	člen
V zbor zdmženega dela skupščine delegirajo konference delegacij in delegacije delegatov:
1.	iz področja gospodarstva:
—	27 delegatov
!	- delovni ljudje, ki delajo v kmetijstvu z delovnimi sredstvi,
na katerih je lastninska pravica skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva - dva delegata
—	delovni ljudje, ki delajo v obrtnih in drugih podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih obstaja lastninska pravica skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva - enega delegata
2.	iz prosvetno-kultumega področja:
—	dva delegata
3.	iz socialno-zdravstvenega področja:
—	dva delegata
4.	člen
Za zastopanje delegatov na sejah zbora združenega dela se v skladu z merili iz 2. člena tega odloka oblikujejo delegacije temeljnih organizacij zdmženega dela ali organizacij zdmženega dela naslednje konference delegatov:
I.	konferenca delegatov:
1.	Saturnus, delovna skupnost skupnih služb, Ljubljana, Ob železnici 16 — nosilec konference
2.	Saturnus, TOZD orodja in vzdrževanje, Ljubljana, Ob železnici 16
3.	Saturnus, TOZD embalaža, Ljubljana, Ob železnici 16
4.	Saturnus, TOZD avtoopreme, Ljubljana, Ob železnici 16 ima v zbom zdmženega dela dve delegatski mesti.
II.	konferenca delegatov:
1.	Indos, Ljubljana, Industrijska 3 - nosilec konference
2.	Dvigalotehna, Ljubljana, Polje, Zadobrovška 75 ima v zbom združenega dela eno delegatsko mesto.
III.	konferenca delegatov:
1.	Kolinska, TOZD tovarna hranil, Ljubljana, Šmartinska 30 — nosilec konference
2.	Kolinska, TOZD Kemin, Ljubljana, Šmartinska 50
3.	Kolinska, delovna skupnost skupnih služb, Ljubljana, Šmartinska 30
4.	Črevama, Ljubljana, Poljanska c. 95
5.	HP — Združeno podjetje živilske industrije, Ljubljana, Zaloška c. 40
6.	TALIŠ Maribor, skladišče Ljubljana, Štepanjska c. 11
7.	DELAMARIS, Ljubljana, Šmartinska c. 110 ima v zbom zdmženega dela eno delegatsko mesto.
IV.	konferenca delegatov:
1.	ŽITO, TOZD Mlini, delovna enota ljubljansko področje, Ljubljana, Šmartinska 154 - nosilec konference
2.	ŽITO, TOZD Šumi, Ljubljana, Šmartinska 154
3.	ŽITO, TOZD Pekarna, Ljubljana, Šmartinska 154
4.	ŽITO, delovna skupnost skupnih služb, Ljubljana, Šmartinska 154
5.	ŽITO, poslovalnici Zaloška 33, Šmartinska 132 ima v zbom združenega dela eno delegatsko mesto.
V.	konferenca delegatov:
1.	TEOL, Ljubljana, Zaloška 54 — nosilec konference
2.	Zlatorog Maribor, skladišče Ljubljana, Ljubljana, Tovarniška 48
3.	Arbo, Podgrad, Podgrajska 15
4.	OLMA, Ljubljana, Pokopališka 5
ima v zbom zdmženega dela eno delegatsko mesto.
VI.	konferenca delegatov:
1.	SAVA, industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov, TOZD Kemična tovarna Moste-Protektor, Ljubljana, Ob železnici 14 — nosilec konference
2.	Jugotekstil - Impex, TOZD Yulon, Ljubljana, Cesta na letališče
ima v zbom zdmženega dela eno delegatsko mesto.
VIL konferenca delegatov:
1.	Velana, Ljubljana, Šmartinska 52 - nosilec konference
2.	Totra, Ljubljana, Trpinčeva 39
3.	Pletenina Bizovik, Bizoviška 12, Dobmnje
4.	Žima, Ljubljana, Trpinčeva 108
ima v zbom združenega dela eno delegatsko mesto,
VIII.	konferenca delegatov:
1.	Toplarna, Ljubljana, Toplamiška 19 — nosilec konference
2.	Komunalna energetika, Ljubljana, Toplarniška 19
3.	Ellux, Ljubljana, Litijska c. 31
ima v zbom združenega dela eno delegatsko mesto
IX.	konferenca delegatov:
1.	Združene papirnice Ljubljana, Vevče 47 ima v zbom združenega dela eno delegatsko mesto
X.	konferenca delegatov:
L EMONA, Mesna industrija Zalog, Agrokombinatska 63 -nosilec konference
2.	Proizvodno podjetje Perutnina Zalog, Agrokombinatska 84
3.	EMONA, kmetijski obrati, Sneberska 111, Ljubljana-Polje
4.	Hladilnica Zalog, Hladilniška pot 38
5.	Koteks Tobus, centralna skladišča, postaja Zalog, obrat za proizvodnjo belj. koncentrata Zalog
ima v zbom združenega dela eno delegatsko mesto.
XI.	konferenca delegatov:
1.	EMONA, Močna krmila, Ljubljana, Kavčičeva 72 - nosilec konference
2.	Veterinarska postaja Posavje, Polje 350, Ljubljana-Polje
3.	Biro za gozdarsko načrtovanje, Ljubljana, Proletarska c. 4
4.	Cvetličarne, Vrtnarija Sostro, Pot v Podgorje
5.	Rast, Ljubljana, Litijska cesta
ima v zbom zdmženega dela eno delegatsko mesto.
XII.	konferenca delegatov:
1.	ŽTP Ljubljana, Prometna sekcija Ljubljana-Moste, Kajuhova 51 — nosilec konference
2.	ŽTP Ljubljana, Prometna sekcija Zalog
3.	SVP nadzorništvo prog, Zalog
4.	SVP nadzorništvo prog, Moste
5.	CD TOZD za vzdrževanje lokomotiv in CD skupne službe
6.	ŽG TOZD podjetje za popravilo voz in strojev, obrat Ljubljana Moste — delovišče Zalog
7.	ŽG nabavni servis, skladišče Zalog
8.	ŽG Feršped Moste
9.	Sekcija za vleko (vozovni pregledniki), Zalog ima v zbom zdmženega dela dve delegatski mesti
XIII.	konferenca delegatov:
1.	ŽG — Gradbeno podjetje, TOZD nizkogradnje, Ljubljana, Ob Zeleni jami 11 — nosilec konference
2.	ŽG — Gradbeno podjetje, TOZD visokogradnje, Ljubljana, Ob Zeleni jami 11
3.	ŽG — Gradbeno podjetje, delovna skupnost skupnih služb, Ljubljana, Ob Zeleni jami 11
ima v zbom zdmženega dela eno delegatsko mesto
XIV.	konferenca delegatov:
1.	SAP, TOZD Avtobusni promet, Ljubljana, Središka 4 — nosilec konference
2.	SAP, TOZD tovorni promet, Ljubljana, Savska c. 2
3.	SAP, TOZD Avtošpedicija, Ljubljana, Smartinska 104
4.	SAP, TOZD Mehanični obrati, Ljubljana, Središka 4
5.	SAP, skupnost delavcev skupnih služb, Ljubljana, Središča 4
6.	VOLAN servis, Ljubljana, Savska c. 2
7.	AVTONABAVA, Ljubljana, Zvezna 2 a
ima v zbom zdmženega dela eno delegatsko mesto.
XV.	konferenca delegatov:
1.	Javna skladišča, TOZD Javna skladišča, Ljubljana, Šrnar-tinska 152 — nosilec konference
2.	Javna skladišča, TOZD blagovno transportni center, Ljubljana, Smartinska 152
3.	Javna skladišča, TOZD delavska restavracija z delovno skupnostjo skupnih služb, Ljubljana, Smartinska 152
4.	Kurivo, prevozni park Moste, Ljubljana, Letališka 1
5.	Intereuropa, Ljubljana, Smartinska 152
6.	Vektor, Ljubljana, Smartinska 104
7.	Kontinentaltrans Zagreb, Ljubljana, Smartinska 104 ima v zbom združenega dela eno delegatsko mesto.
XVI.	konferenca delegatov:
1.	SGP Gradis Ljubljana okolica, Ljubljana, Kvedrova 30 ima v zbom združenega dela eno delegatsko mesto
XVII.	konferenca delegatov:
1.	SGP Gradis, TOZD Kovinski obrati, Ljubljana, Smartinska 32 — nosilec konference
2.	SGP Gradis, TOZD polizdelki, Ljubljana, Industrijska 2
3.	SGP Gradis, TOZD strojno-prometni obrati, Ljubljana, Smartinska 32
4.	SGP Gradis, TOZD železokrivnica, Ljubljana, Industrijska c. 2
ima v zbom zdmženega dela eno delegatsko mesto.
XVIII. konferenca delegatov:
L Slovenija ceste, TOZD mehanični obrati, Ljubljana, Kavčičeva 66 — nosilec konference
2.	Gradbeno. podjetje Tehnika, TOZD strojni obrati, Ljubljana, Kuhova 35
3.	Megrad, TOZD strojni obrati, Ljubljana, Smartinska c.
4.	Gradbeno podjetje Zidar Kočevje, Ljubljana, Moškričeva
18
ima v zbom zdmženega dela eno delegatsko mesto.
XIX.	konferenca delegatov:
1.	SGP Obnova, TOZD gradbeni obrati, Ljubljana, Rožičeva c. — nosilec konference
2.	SGP Obnova, TOZD montažna gradnja, Rjava cesta, Slape
3.	SGP Obnova, TOZD servisni obrati, Rožičeva c., Ljubljana
4.	SGP Pionir, TOZD sektor Ljubljana, Partizanska 19
5.	SGP Gorica, sektor Ljubljana, Celovška 149 b
6.	IBT Trbovlje, Projektiva Ljubljana, Proletarska 4
7.	SGP Pionir, menza, Uubljana-Moste
8.	SGP Vegrad, gradb. Stepanjsko naselje
9.	Splošno gradbeno podjetje Hrastnik, Gradbišče Ljubljana Moste-Polje
ima v zbom zdmženega dela eno delegatsko mesto
XX.	konferenca delegatov:
1.	Izolirka, delovna skupnost skupnih služb, Ljubljana, Ob železnici 18 — nosilec konference
2.	Izolirka, TOZD proizvodnja, Ljubljana, Ob železnici 18
3.	Mineral, Ljubljana, Industrijska c.
4.	Tectum, Ljulbljana, Pod ježami 5
ima v zbom zdmženega dela eno delegatsko mesto
XXI.	konferenca delegatov:
1.	Jugotekstil-impeks (Ona-On), Ljubljana, Proletarska 4 nosilec konference
2.	Mercator, TOZD Polje
3.	Mercator, TOZD Špecerija
4.	Emona, maloprodaja, poslovalnice v občini
5.	Tekstil promet Kranj, Zaloška c. 40, Jana Husa 3
6.	Ljubljanske mlekarne, poslovalnice v občini
7.	SLOVIN, Ljubljana, TOZD VŽK Ljutomer, prodajalna čaloška 26
8.	Cankarjeva založba Ljubljana, Zaloška 35
9.	Iskra commerce, Ljubljana, Zaloška 69
10.	Gostinsko podjetje Moste, Ljubljana, Pokopališka 15
11.	Gostinsko podjetje Figovec, Ljubljana, Ob Ljubljanici 24
12.	Jadranturist, Ljubljana, Partizanska 27
13.	Slaščičarna Konditor, Ljubljana, Koblarjeva 3
14.	ABC Delikatesa, SlaŠčica-šport, Lj. Rojčeva
15.	Komunalno podjetje Ljubljana, DUR Snaga, Ljubljana, Poljanska 66
16.	TKANINA, prodajalne v občini, Ljubljana, Miklošičeva 19
17.	Semenarna Ljubljana, obrat v občini Ljubljana Moste-Polje, Gosposvetska 5
18.	KOKA, Varaždin, prodajalna Moste
19.	KGG Kočevje, prodajalna Zaloška 111

20 PIK Sljeme, prodajalna Ljubljana-Moste — tržnica
21.	Veletekstil, Ljubljana, pod. Zalog, Masarykova 17, Ljubljana
22.	PEKS Škofja Loka, prod. Ljubljana Moste-Polje, tržnica
23.	Mesarija in prekajevalnica Litija, posl. Vevče
24.	Drogerija Sanja Ljubljana, Rojčeva
25.	Poljoprivredna vinarska zadruga Komiža Vis, prodajalna Pod ježami 10, Ljubljana
26.	Jugotehnika — prodajalna, Ljubljana, Rojčeva 24
27.	Sadje-zelenjava poslov, v občini
28.	Tobačna tovarna, prodajalne v občini ,,Tobak“
29.	Planika Ljubljana, Zaloška 18
30 Vinoprodukt Zagreb, prodajalna Tovarniška 38, Ljubljana
31.	KK Gornja Radgona, prodajal, v občini Ljubljana Moste-Polje
32.	KŽK Kranj, prodajalna
33.	,KZ Postojna, mesnica, Povšetova 88, Ljubljana
34.	Komunalno podjetje Ljubljanski živilski trgi, tržnica Moste, Ljubljana, Pogačarjev trg 1
35.	Unija papir servis, Pod ježami 10, Kavčičeva 3, Ljubljana ima v zboru združenega dela eno delegatsko mesto
XXII.	konferenca delegatov:
1.	Petrol, Ljubljana, TOZD Avto park Ljubljana, Flajšma-nova 2 — nosilec konference
2.	Petrol, skladišče Zalog in bencinske črpalke na območju občine
ima v zboru zdmženega dela eno delegatsko mesto.
XXIII. konferenca delegatov:
1.	Emona, TOZD trgovina na veliko, Šmartinska c. 102, Ljubljana - nosilec konference
2.	Emona, TOZD inženiring, Ljubljana, Kavčičeva 72
3.	Emona, delovna skupnost skupne službe OE ERC, Ljubljana, Šmartinska 102
ima v zboru zdmženega dela eno delegatsko mesto
XXIV.	konferenca delegatov:
1.	Metalka, skladišče, Ljubljana, Šmartinska 152 — nosilec konference
2.	Astra, skladišče, Ljubljana, Šmartinska 152
3.	DOM, skladišče, I., II., III., Ljubljana, Šmartinska 152
4.	CHEMO, skladišče, Ljubljana, Šmartinska 152
5.	Papirografika, skladišče, Ljubljana, Šmartinska 152
6.	Agrotehnika, skladišče, Ljubljana, Šmartinska 152
7.	Kovinotehna, skladišče, Ljubljana, Šmartinska 152
8.	Mavrica, skladišče, Ljubljana, Šmartinska 152
9.	Hermes, skladišče, Ljubljana, Šmartinska 152
10.	Stekloexport, skladišče, Ljubljana, Šmartinska 152
11.	Elektrotehna, Ljubljana, Šmartinska 152
12.	Slovenija šport, Ljubljana, Šmartinska 152
13.	Intertrade, Ljubljana, Šmartinska 152
14.	Petovia, Štepanjska 6, Ljubljana
15.	Državna založba Slovenije, skladišče, Ljubljana, Šmartinska 152
ima v zbom zdmženega dela eno delegatsko mesto.
XXV.	konferenca delegatov:
L Stanovanjsko podjetje Staninvest, Ljubljana, Zaloška 69 — nosilec konference
2.	Mizarstvo in tesarstvo Zadobrova, Sneberska 138 b
3.	Pohištveno mizarstvo Ljubljana, Litijska 67
4.	Mizarstvo Moste, Studenec 3a
5.	Obloga slikoplastika, Polje 350
6.	Elektroobnova, Polje 351 /c
7.	Dimnikarsko podjetje Ljubljana, Pokopališka 11
8.	ZITUS pralnica, Ljubljana, Kavčičeva 60
9.	Brivnica in česalnica, Ljubljana, Pokopališka 11 10 Kino Triglav, Ljubljana, Ob Ljubljanici 36
11.	Kemična čistilnica Labod, Ljubljana, Pokopališka 11
12.	Vesna film, skladišče filmov, Pot na obrije 8, Ljubljana ima v zbom združenega dela eno delegatsko mesto
XXVI.	konferenca delegatov:
1.	Osnovna šole Kette-Murn, Ljubljana, Koširjeva 2 — nosilec konference
2.	Osnovna šola Vide Pregare, Ljubljana, Bazoviška ulica 1
3.	Osnovna šola Jože Moškrič, Ljubljana, Jarška 34
4.	VVZ angele Ocepek, Ljubljana, Zvezna ulica 24
5.	VVZ Jarše, Ljubljana, Rožičeva
6.	VVZ Kodeljevo, Ljubljana, Na peči 20
7.	VI. gimnazija Moste, Zaloška 49
8 Šolski center tiska in papirja, Ljubljana, Pokopališka 33
9.	Visoka šola za telesno kulturo, Ljubljana, Gortanova 22 10 Vzgojni zavod Janeza Levca, Ljubljana, Šmartinska c.
11.	Šolski center za telesno vzgojo, Ljubljana, Gortanova 22
12.	Glasbena šola Moste, Ljubljana, Ob Ljubljanici 36
13.	Knjižnica Jože Mazovec, Ljubljana, Zaloška 35 ima v zbom zdmženega dela eno delegatsko mesto
XXVII. konferenca delegatov:
1.	Osnovna šola Polje, Polje 358 — nosilec konference
2.	Osnovna šola Sostro, Cesta II. gmpe odredov 47
3.	Osnovna šola Adolfa Jakhla, Zalog
4.	VVZ Zajčja Dobrava, Zadobrovška 28 a
5.	VVZ Vevče, Vevče 45
6.	VVZ Zalog, Agrokombinatska 2
ima v zbom zdmženega dela eno delegatsko mesto.
XXVIII. konferenca delegatov:
1.	Klinična bolnica za psihiatrijo, Studenec 48, Ljubljana Polje - nosilec konference
2.	Zavod SRS za zdravstveno varstvo, enota v občini Njoste-Studenec
ima v zbom zdmženega dela eno delegatsko mesto
XXIX.	konferenca delegatov:
1.	Zdravstveni dom, enota Moste, TOZD I, služba za splošno medicino, medicino dela in pneumoftiziologjjo, Ljubljana, Prvomajska 5 — nosilec konference
2.	Zdravstveni dom, enota Moste, TOZD II. zdravstveno varstvo žena, otrok, šolskih otrok in mladine, Ljubljana, Prvomajska 5
3.	Zdravstveni dom, enota Moste, TOZD III. delovna skupnost skupnih strokovnih služb, Ljubljana, Prvomajska 5
4.	Zdravstveni dom, enota Moste, TOZD IV. zobozdravstvena služba, Ljubljana, Prvomajska 5
5.	Zdravstveni dom, enota Moste, TOZD V. skupne medicinske službe ZD Ljubljana Moste in Ljubljana Polje, Ljubljana, Prvomajska 5
6.	Prehodni mladinski dom, Ljubljana, Jarška 36
7.	Lekarna (Moste, Polje) Zaloška c. 47, Vevče 11
8.	Zavod za socialno delo Ljubljana, Ob Ljubljanici 36 a ima v zbom zdmženega dela eno delegatsko mesto
XXX.	konferenca delegatov:
1.	Delovna skupnost uprave skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1 - nosilec konference
2.	Delovne skupnosti družbenopolitičnih organizacij v občini, Ljubljana, Ob Ljubljanici 42
3.	Delovne skupnosti društev (AMD Moste), Ljubljana, Jana Husa 1
4.	Carinarnica, Ljubljana, Šmartinska 152
5.	Postaja milice, Moste, Ljubljana, Zaloška c.
6.	JLA - aktivne vojaške in civilne osebe v službi oboroženih sil SFRJ
7.	Ljubljanska banka, ekspozitura Moste, Ljubljana, Proletarska c. 1
8.	Zavod SRS za rezerve, Ljubljana, Šmartinska 152 a
9.	PTT Ljubljana, poslovna enota Moste, Ljubljana ima v zbom zdmženega dela eno delegatsko mesto
XXXI.	Delegacija kmetov
ima v zbom zdmženega dela dve delegatski mesti
XXXII. Delegacija obrtnikov
ima v zbom zdmženega dela eno delegatsko mesto
5.	člen
Delovni ljudje - kmetje, ki delajo z delovnimi sredstvi, na katerih je lastninska pravica, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, oblikujejo v občini eno dele-
gacijo skupaj s kmeti, ki so člani TOZD Kooperacija — Ljubljanske mlekarne.
Delegacija pošilja v zbor združenega dela dva delegata.
Pogoje za delo delegacije zagotavlja TOZD Kooperacija — Ljubljanske mlekarne.
6.	člen
Delovni ljudje, ki delajo v obrtni ali drugih podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, oblikujejo v občini eno delegacijo.
Delegacija pošilja v zbor zdmženega dela enega delegata.
Pogoje za delo delegacije zagotavlja skupščina.
7.	člen
Temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, katerih delegacije se v skladu z 2. členom tega odloka združujejo v konference delegacij, sklenejo sporazume o oblikovanju konference delegacij, s katerimi uredijo zlasti:
—	način in postopek oblikovanja konference,
—	pravice in dolžnosti konference,
—	število članov, ki jih pošilja posamezna delegacija v konferenco delegacij,
—	pošiljanje delegatov v zbor občinske skupščine,
—	način sprejemanja stališč in smernic za delegate,
—	razmeija med konferenco delegacij in delegacijami oziroma temeljnimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi,
—	način zagotavljanja materialnih pogojev za delo konference delegacij,
—	izvrševanje strokovnih in administrativno tehničnih nalog za konference,
—	sedež konference delegacij,
—	dmga vprašanja, ki so pomembna za delo konference.
8.	člen
Če pravočasno niso sklenjeni sporazumi o oblikovanju konference delegacij, se konference oblikujejo z odlokom občinske skupščine.
Za oblikovanje konference delegacij zagotavlja opravljanje strokovnih in administrativno-tehničnih nalog tista samoupravna organizacija, ki je v 4. členu tega odloka navedena v nazivu konference delegacij. V konferenco delegacij pošiljajo delegate temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, ki po določbah zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti opravljajo funkcijo delegacije.
Zbor krajevnih skupnosti
9.	člen
V	zbor krajevnih skupnosti skupščine pošiljajo delovni ljudje in občani delegate, tako da pripadla vsaki krajevni skupnosti po eno delegatsko mesto, preostala delegatska mesta pa se razdelijo v sorazmeiju s številom delovnih ljudi in občanov, ki prebivajo na območju krajevnih skupnosti.
V	skladu s prejšnjim odstavkom tega člena imajo po eno delegatsko mesto v zbom krajevnih skupnosti naslednje krajevne skupnosti:
Šmartno, Zadobrova-Snebeije, Dolsko, Klopce, Besnica, Lipoglav, Hrušica—Fužine, Bizovik in Štepanjsko naselje.
Po dve delegatski mesti v zbom krajevnih skupnosti imajo naslednje krajevne skupnosti:
Moste, Zelena jama, Jarše, Zalog, Zadvor, Vevče-Kašelj, Polje in Kodeljevo.
Družbenopolitični zbor
10.	člen
V	družbenopolitični zbor skupščine pošiljejo svoje delegate delavci, delovni ljudje in občani, ki so organizirani v občinski organizaciji Zveze komunistov, Socialistični zvezi, Zvezi sindikatov, Zvezi združenj borcev NOV in Zvezi mladine - v skladu z dogovorom v okviru občinske organizacije Socialistične zveze.
O izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor občinske skupščine glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno na podlagi kandidatne liste, kijo je določila občinska organizacija
SKUPINE DELEGATOV ZA POŠILJANJE DELEGATOV V ZBOR ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE MESTA LJUBLJANA IN SR SLOVENIJE
11.	člen
Zbor zdmženega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje pošilja delegate v skupine delegatov za zbor zdmženega dela skupščine mesta Ljubljana in SR Slovenije
—	z gospodarskega področja
—	s prosvetno-kulturnega področja
—	s socialno-zdravstveneea področja
—	s področja kmetijske dejavnosti
—	s področja obrtnih in drugih dejavnosti
—	s področij delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev
—	s področja oboroženih sil.
Skupine delegatov za zbor zdmženega dela skupščine mesta Ljubljana
12.	člen
Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje oblikuje skupino delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela skupščine mesta Ljubljane z gospodarskega področja, ki ima 20 delegatov.
Skupina delegatov delegira na zasedanju zbora zdmženega dela skupščine mesta Ljubljana z gospodarskega področja 8 delegatov.
13.	člen
Zbor zdmženega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje oblikuje skupino delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela skupščine mesta Ljubljana s področja obrtnih in drugih dejavnosti, ki ima 15 delegatov.
Skupina delegatov pošilja na zasedanje zbora zdmženega dela skupščine mesta Ljubljana s področja obrtnih in dmgih dejavnosti enega delegata.
14.	člen
Zbor zdmženega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje oblikuje skupino delegatov za pošiljanje delegatov v zbor zdmženega dela skupščine mesta Ljubljana s prosvetno-kultur-nega področja, ki ima 15 delegatov.
Skupina delegatov pošilja na zasedanje zbora zdmženega dela skupščine mesta Ljubljane s prosvetno-kultumega področja enega delegata.
15.	člen
Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje oblikuje skupino delegatov za delegiranje delegatov v zbor zdmženega dela skupščine mesta Ljubljana s socialno-zdravstve-nega ppdročja, ki ima 10 delegatov.
Skupina dfelegatov pošilja na zasedanje zbora združenega dela skupščine mesta Ljubljana s socialno-zdravstvenega področja enega delegata.
16.	člen
Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje oblikuje z zbori zdmženega dela skupščin občin Ljubljana Bežigrad in Ljubljana-Šiška skupino delegatov za zbor zdmženega dela skupščine mesta Ljubljana s področja kmetijske dejavnosti za 1. okoliš, ki ima 12 delegatov.
V	skupino delegatov pošilja zbor zdmženega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polj e 4 delegate.
17.	člen
Zbor zdmženega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje oblikuje skupaj z zbori zdmženega dela skupščine občine Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik skupino delegatov za zbor zdmženega dela skupščine mesta Ljubljana s področij delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in dmštev za 2. okoliš, ki jo sestavlja 12 delegatov.
V	skupino delegatov pošilja zbor zdmženega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje tri delegate.
18.	člen
Zbor zdmženega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje oblikuje z zbori združenega dela skupščine občine Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana-Siška in Ljubljana Vič-
r
Rudnik skupino delegatov za zbor združenega dela skupščine mesta Ljubljana s področja oboroženih sil, ki ima 14 delegatov.
V	skupino delegatov delegira zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje dva delegata.
Skupine delegatov za zbor združenega dela skupščine SR Slovenije
19.	člen
Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje oblikuje skupino delegatov za pošiljanje delegatov v zbor združenega dela skupščine SRS z gospodarskega področja za 31. okoliš.
Skupina ima 10 delegatov.
Na zasedanje zbora združenega dela skupščine SRS s področja gospodarstva delegira skupina delegatov tri delegate.
20.	člen
Zbor zdmženega dela skupščine občine Ljubljana Moste-’olje oblikuje skupaj z zbori združenega dela skupščine občine .<amnik, Domžale, Litija, Grosuplje, Kočevje, Ribnica, Vrhnika, Logatec, Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana-Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik skupino delegatov za zbor združenega dela skupščine SRS s prosvetno-kulturnega področja za 1. okoliš, ki ima 27 delegatov.
V	skupino delegatov pošilja zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje enega delegata in enega namestnika.
21.	člen
Zbor zdmženega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje oblikuje skupaj z zbori zdmženega dela skupščine občine Kamnik, Domžale, Litija, Grosuplje, Kočevje, Ribnica, Vrhnika, Logatec, Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana-Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik skupino delegatov za zbor zdmženega dela skupščine SRS s socialno-zdravstvenega področja za 1. okoliš, ki ima 19 delegatov.
V	skupino delegatov pošilja zbor zdmženega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje enega delegata in enega namestnika.
22.	člen
Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje oblikuje skupaj z zbori zdmženega dela skupščine občine Kamnik, Domžale, Litija, Grosuplje, Kočevje, Ribnica, Vrhnika, Logatec, Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana-Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Kranj, Jesenice, Radovljica, Tržič in Škofja Loka skupino delegatov za zbor zdmženega dela skupščine SRS s področja kmetijske dejavnosti za 1. okoliš, ki ima 20 delegatov.
V	skupino delegatov delegira zbor zdmženega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje enega delegata in enega namestnika.
23.	člen
Zbor zdmženega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje oblikuje skupaj z zborom zdmženega dela skupščine občine Kamnik, Domžale, Litija, Grosuplje, Kočevje, Ribnica, Vrhnika, Logatec, Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana-Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Kranj, Jesenice, Radovljica, Tržič, Škofja Loka, Novo mesto, Trebnje, Metlika in Črnomelj skupino delegatov za zbor zdmženega dela skupščine SRS s področja obrtnih in drugih dejavnosti, ki ima 29 delegatov.
V	skupino delegatov pošilja zbor zdmženega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje dva delegata in dva namestnika.
«	24. člen
Zbor zdmženega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje oblikuje skupaj z zbori zdmženega dela skupščine občine Kamnik, Domžale, Litija, Grosuplje, Kočevje, Ribnica, Vrhnika, Logatec, Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana-Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Kranj, Jesenice, Radovljica, Tržič, Škofja Loka, Novo mesto, Trebnje, Metlika in Črnomelj, skupino delegatov za zbor zdmženega dela skupščine SRS s področja delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev za 1. okoliš, ki ima 30 delegatov.
V	skupino delegatov pošilja zbor zdmženega dela Ljubljana Moste-Polje enega delegata in enega namestnika.
SKUPINI DELEGATOV ZA DELEGIRANJE DELEGATOV V ZBOR OBČIN SKUPŠČINE MESTA LJUBLJANA IN SR SLOVENIJE
Skupina delegatov za zbor občin skupščine mesta Ljubljana
25.	člen
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje oblikuje skupino delegatov za pošiljanje delegatov v zbor občin skupščine mesta Ljubljane, ki ima 19 delegatov.
Na zasedanje zbora občin skupščine mesta Ljubljana delegira skupina osem delegatov.
Skupina delegatov za zbor občin skupščine SR Slovenije
26.	člen
Zbor zdmženega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje oblikujejo skupino delegatov za delegiranje delegatov v zbor občin skupščine SR Slovenije.
Skupina šteje 10 delegatov. V skupino delegira zbor zdmženega dela dva delegata, zbor krajevnih skupnosti štiri delegate, družbenopolitični zbor štiri delegate.
27.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o delegiranju delegatov v zbore skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki je bil sprejet na zasedanju dmžbenopolitičnega zbora dne 12. novembra 1974, zbora zdmženega dela dne 14. novembra 1974 in zbora krajevnih skupnosti dne 14. novembra 1974.
28.	člen
Konference delegacij in skupine delegatov se morajo oblikovati do
29.	člen
Ta odlok začne veljati takoj, ko ga potrdijo vsi zbori skupščine občine Ljubljana Moste-Polje.
Ljubljana, dne 1. marca 1976
Obrazložitev:
Dosedanji odlok o pošiljanju delegatov v zbore skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ie bilo potrebno nadomestiti, ker je prišlo do večjih sprememb v organizacijah združenega dela zaradi združevanja, priključevanja in spremembe sedeža posameznih organizacij združenega dela. Več organizacij združenega dela je prišlo na območje naše občine, nekatere organizacije zdmženega dela pa so se preselile na območja drugih občin.
Menimo, da je dragi razlog za sprejem novega odloka ta, da je bilo za povečanje delavnosti v konferencah delegacij potrebno zmanjšati število temeljnih delegacij v posameznih konferencah delegacij in povečati število konferenc delegacij. Tako ima po tem osnutku odloka praviloma vsaka konferenca delegacij eno (1) delegatsko mesto v zboru združenega dela skupščine občine, razen v primerih, ko konferenco delegacij sestavljajo delegacije temeljnih organizacij združenega dela v okvira ene organizacije združenega dela.
V ta osnutek odloka vključujemo tudi skupine delegatov za delegiranje delegatov v zbore skupščine mesta Ljubljana in SR Slovenije, da bi se delegati v skupinah bolj poglobljeno seznanili z gradivom za posamezna zasedanja in zato tudi aktivneje sodelovali pri delu skupščine mesta Ljubljana in SR Slovenije.
Želimo, da se v javni razpravi temeljne delegacije za zbor združenega dela skupščine občine opredeljo o tem predlogu združitve v konference delegacij. Prosimo, da vse dopolnjevalne in spreminjevalne predloge pošljete na sekretariat skupščine občine Ljubljana Moste-Polje.
Po sprejemu tega odloka bo skupščine občine s sklepom izvršila potrebne dopolnitve kadrovske sestave skupin delegatov za delgiranje delegatov v zbore skupščine mesta Ljubljana in SR Slovenije.
OSNUTEK
DOGOVOR O SOFINANCIRANJU DEJAVNOSTI
SKUPNOSTI OBČIN LJUBLJANSKE REGIJE
Na podlagi 147. člena ustave SR Slovenije in 31. člena statuta Skupnosti občin (Ur. list SRS, št. 22/75) so občinske skupščine Domžale, Grosuplje, Kamnik, Kočevje, Litija, Ljub-1 jana-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljublja-na-Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Logatec, Ribnica, Vrhnika in skupščina mesta Ljubljane sprejele
DOGOVOR
O SOFINANCIRANJU DEJAVNOSTI SKUPNOSTI OBČIN LJUBLJANSKE REGIJE
1. člen
Z namenom, da ustanoviteljice Skupnosti občin ljubljanske regije (v nadaljnjem besedilu Skupnost občin) zagotovijo nemoteno in kontinuirano delovanje Skupnosti občin, ustanoviteljice zdmžujejo sredstva za sofinanciranje dejavnosti Skupnosti občin, po dogovorjenih osnovah in merilih, ki so določene s tem dogovorom.
2. člen
Osnova za zagotavljanje in združevanje sredstev za sofinanciranje dejavnosti Skupnosti občin je letni finančni načrt, ki opredeljuje dohodke in izdatke za koledarsko leto in ga sprejmejo delegati ustanoviteljic na seji skupščine Skupnosti občin, posebej za vsako leto.
3.	člen
Združevanje sredstev za sofinanciranje dejavnosti Skupnosti občin se oblikuje na podlagi ugotovljenega letnega globala potrebnih sredstev, ki so predvidena s finančnim načrtom.
4,	člen
Na podlagi letnega finančnega načrta ugotovljeni global p trebnih sredstev, zdmžujejo ustanoviteljice sredstva v oblil osnovnega in dodatnega prispevka.
o-obliki
5. člen
Višina osnovnega letnega prispevka je enaka za vse ustanoviteljice, višina dodatnega prispevka pa je sorazmerna odnosu višine globala sredstev dovoljene splošne porabe na prebivalca v proračunu posamezne ustanoviteljice.
6. člen
Kot osnovni letni prispevek za sofinanciranje dejavnosti Skupnosti občin združuje vsaka ustanoviteljica sredstva v višini 10.000 din.
7.	člen
Za razliko med globalom dogovorjenih sredstev, ki jih izkazuje letni finančni načrt, združenimi sredstvi ustanoviteljic v obliki osnovnega prispevka, združujejo ustanoviteljice dodatni prispevek po ključu:
Skupščina občine Domžale	6	%
Skupščina občine Grosuplje	3	%
Skupščina občine Kamnik	4	%
Skupščina občine Kočevje	2	%
Skupščina občine Litija	2	%
Skupščina občine Ljubljana-Bežigrad	9	%
Skupščina občine Ljubljana-Center	11%
Skupščina občine Ljubljana-Moste-Polje	8	%
Skupščina občine Ljubljana-Šiška	13	%
Skupščina ‘občine Ljubljana Vič-Rudnik	11 %
Skupščina občine Logatec	1	%
Skupščina občine Ribnica	1	%
Skupščina občine Vrhnika	2	%
Skupščina mesta Ljubljane	27 %
8.	člen
Za kritje drugih izrednih stroškov posebej dogovorjenih dejavnosti Skupnosti občin se ustanoviteljice posebej sporazumno dogovarjajo.
9.	člen
Ustanoviteljice se obvezujejo, da bodo na podlagi tega dogovora in letnega finančnega načrta dogovoriena sredstva za sofinanciranje dejavnosti Skupnosti občin odvajale mesečno, po dvanajstinah, na račun Skupnosti občin.
10.	člen
Ta dogovor velja za vse udeležence dogovora in se uporabljA do njegove spremembe.
Dogovor se lahko spremeni na pobudo vsakega udeleženca, v postopku spremembe pa sodelujejo vsi udeleženci Za spremembo velja enak postopek kot velja za sprejem tega dogovora.
11.	člen
Ta dogovor velja z dnem, ko ga sprejmejo vsi udeleženci.
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 62. seji dne 20. februarja 1976 obravnaval osnutek Dogovora o sofinanciranju dejavnosti Skupnosti občin Ljubljanske regije in sprejel naslednji
SKLEP
Izvršni svet se z osnutkom Dogovora o sofinanciranju dejavnosti Skupnosti občin ljubljanske regije v celoti strinja in ga posreduje skupščini občine v razpravo in sprejem.
V
---------N
OSNUTEK
DRUŽBENI DOGOVOR O MINIMALNIH STANDARDIH O ŽIVLJENJSKIH IN KULTURNIH RAZMERAH IN O POGOJIH ZAPOSLOVANJA
Na podlagi 147. člena ustave SRS, sklepov X. kongresa ZKJ in VII. kongresa ZKS, smernic gospodarskega razvoja in drugih razvojnih dokumentov družbenopolitičnih skupnosti ter družbenega dogovora o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev v SR Sloveniji ter dde-pov in priporočil za reševanje problematike na področju zaposlovanja v SR Sloveniji (Ur. 1. SRS, št. 19/75)
sklenejo
Medobčinska konferenca SZDL ljubljanske in zasavske regije, Mestna konferenca SZDL, Občinska konferenca SZDL, Medobčinski svet zveze sindikatov ljubljanske in zasavske regije, Mestni svet zveze sindikatov, Občinski svet zveze sindikatov, Skupnost občin ljubljanske regije, Skupščina mesta Ljubljane in Skupščine občin na območju Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, Medobčinski odbor gospodarske zbornice, Poslovne banke in Samoupravna skupnost za zaposlovanje Ljubljana
DRUŽBENI DOGOVOR
o minimalnih standardih o življenjskih in kulturnih razmerah in o pogojih zaposlovanja na območju občin Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Osnovni cilji tfga družbenega dogovora so: smotrnejše zaposlovanje, višja produktivnost dela, boljši življenjski pogoji ter socialna varnost delavcev in občanov.
Za zagotovitev ciljev iz 1. odstavka tega člena udeleženci tega družbenega dogovora:
-	upoštevajo potrebe in sprejemajo mere za zagotavljarge družbenoekonomskega razvoja v skladu s srednjeročnimi in kratkoročnimi smernicami in drugimi razvojnimi dokumenti družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti
-	zagotavljajo povezanost oblikovanja kadrovske politike z rezultati gospodarjenja in usmerjajo strukturalne spremembe glede na razvri gospodarskega in družbenega dela in socialne varnosti delavcev.
2.	člen
Udeleženci tega družbenega dogovora se obvezujejo, da bodo zagotovili v okviru svojih pristojnosti in nalog pri izvajanju politike zaposlovanja, da bodo na podlagi tega družbenega dogovora sprejeti samoupravni sporazumi, ki jih bodo sklenili delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, delovni ljudje v krajev-
nih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih ali drugih samoupravnih organizacijah m skupnostih.
3.	člen
Kolektivna pogodba o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki se mora uskladiti z določili tega družbenega dogovora, pri čemer mora zagotavljati standarde za življenjske in kulturne razmere delavcev, ki pa ne smejo biti nižji kot standardi, ki so sprejeti v „Družbenem dogovoru o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanj u delavcev.11
4.	člen
Pri sklepanju samoupravnih sporazumov iz
2.	člena tega družbenega dogovora bodo podpisniki zagotavljali zlasti naslednje:
A.	Minimalne standarde za življenjske in kulturne razmere, kar pomeni:
-	pogoje, ki zagotavljajo reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev v skladu s krajevnimi razmerami
-	pogoje, ki zagotavljajo prehrano delavcev
-	pogoje, ki omogočijo de j učevanje delavcev v kulturne in druge aktivnosti ter uporabljanje vzgojno-varstvenih, vzgojno-izobražcval-nih in zdravstvenih ter drugih organizacij
-	in druge pogoje, ki. zagotavljajo delavcem družbeno dogovorjeno raven osebne in skupne porabe, ki je opredeljena v območnih družbenih dogovorih o razpenjanju dohodka in o delitvi sredstev za osebne dohodke.
B.	Pogoje za usmerjeno zaposlovanje in izobraževanje, in sicer:
-	selektivnost in prioriteto razvojnih in družbenih programov, nosilcev družbenoekonomskega razveja, na svojem območju v skladu s srednjeročnimi in kratkoročnimi družbenimi plani ter tekočimi resolucijami o družbenoekonomskem razvoju in drugimi razvojnimi dokumenti družbenopolitičnih in ostalih skupnosti
-	rast zaposlenih glede na dosežen dohodek na zaposlenega, kadar pa ta ne bi omogočal ohranjevanja in bogatenja družbenih vrednot, se podpisniki dogovore za strožja merila
-	povezanost izobraževalnega sistema z združenim delom
-	povezanost oblikovanja kadrovske politike z rezultati gospodaijenja
-	popolnejše koriščenje proizvodnih kapacitet in fonda delovnega časa
-	oblikovanje in izvajarjje takšne politike zaposlovanja, ki bo težila k produktivnejšemu zaposlovanju v smeri izboljševanja strokovne strukture zaposlenih, k bojšemu izkoriščanju delovnih zmogljivosti, racionalnejši izrabi delovnega časa, sodobnejši tehnologiji, bojši organizaciji dela, inovacijam in odpravljanju neproduktivnih delovnih mest
-	oblikovanje takšnih investicijskih odločitev, ki bodo v skladu z družbenimi dokumenti usmerjale nove investicije tja, Iger so prosti delavci ali intenzivirale prostorsko in profesionalno mobilnost delavcev ter za to sprejemali konkretne ukrepe.
-	polno angažiranje združenega dela pri uresničevanju politike zaposlovanja na samoupravnih osnovah v okviru SIS za zaposlovanje ter upoštev^oč načela solidarnosti
-	dogovarjanju med uporabniki in izvajalci v SIS in družbenopolitičnimi skupnostmi, s katerimi se določi program dela in s tem v
zvezi tudi plan kadrov, ob upoštevanju že uveljavljenih normativov, kjer pa teh ni, pa je izhodišče zasedba delovnih mest v letu 1975.
II. OSNOVE ZA SAMOUPRAVNO OPREDELJEVANJE MINIMALNIH STANDARDOV IN POGOJEV PRI ZAPOSLOVANJU DELAVCEV
5.	člen
Uveljavitev minimalnih standardov pomeni, da delavci v temeljnih in drugih OZD pri odločitvah o novih zaposlitvah upoštevajo vse tiste stroške, kijih zaposlovanje novih delavcev povzroča znotraj temeljnih organizacij združenega dela oziroma delovnih skupnostih in v družbenopolitičnih skupnostih.
6.	člen
Udeleženci tega družbenega dogovora soglašajo z opredelitvami osnov za samoupravno sporazumevanje o minimalnih standardih, ki so določene v 4., 5., 6. in 7. členu družbenega dogovora o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev.
Variantni dodatek:
6 a člen
Po mnenju udeležencev tega družbenega dogovora zagotavljajo temeljne in druge organizacije združenega dela reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev takrat, kadar jim omogočijo ustrezno nastanitev v skladu z razmerami v občini.
Za ustrezno se šteje nastanitev, kije v skladu z normativi določenimi z odloki občinskih skupščin o delni nadomestitvi stanovanjske najemnine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, sprejetimi na podlagi 13. člena zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št.
Ne glede na navedene normative udeleženci tega družbenega dogovora menijo, naj temeljne in druge organizacije združenega dela vsakemu delavcu, ki nima urejenega stanovanjskega vprašanja oziroma, ki zaradi narave dela začasno prebiva zunaj kraja svojega stalnega bivališča, zagotovijo najmanj 15 kub. m prostornine oziroma 5 kv. m stanovanjske površine na stanovalca z največ 4 stanovalci v sobi ter z uporabo ustreznih sanitarnih prostorov in opremo za osebno in splošno higieno.
6 b. člen
Udeleženci tega družbenega dogovora sodijo, da temeljne in druge organizacije združenega dela izpolnjujejo pogoje prehrane:
-	če zagotavljajo topli obrok za čas dela vsem delavcem
-	če organizirajo celodnevno prehrano delavcev iz tretjega odstavka 6 a. člena tega družbenega dogovora.
6 c. člen
Po mnenju udeležencev tega družbenega dogovora temeljne in druge organizacije združenega dela izpolnjujejo pogoje iz tretje alinee, 4. člena tega družbenega dogovora, če njihovi delavci kot uporabniki dosežejo, da samoupravne interesne skupnosti v svojih samo-
r
upravnih sporazumih in programih opredelijo in zagotovijo ustrezen obseg, vsebino in način zadovoljevanja kulturnih, izobraževalnih, vzgojnovarstvenih, zdravstvenih, telesnokultur-nih in drugih potreb in aktivnosti delavcev.
Z namenom, da bi se tudi delavci iz drugih jezikovnih področjj in kulturnih okolij enakopravno vključevali v programirane aktivnosti, naj temetinc in druge organizacije združenega dela pri sklepanju samoupravnih sporazumov o financiranj u skupne porabe upoštevajo tudi interese teh delavcev.
6 č. člen
Udeleženci tega družbenega dogovora sodijo, da temeljne in druge organizacije združenega dela zagotavljajo družbeno dogovarjeno raven osebne in skupne porabe, če zagotovijo sredstva za uresničitev vseh pogojev, ki so določeni v območnih družbenih dogovorih o razporejanju dohodka in o delitvi sredstev za osebne dohodke.
7.	člen
Udeleženci soglašajo, da temeljne in druge organizacije združenega dela, ki ne zagotavljajo vseh minimalnih standardov ter ne izpolnjujejo ostalih pogojev zaposlovanja, določenih v tem družbenem dogovoru, niso upravičene zaposlovati novih delavcev.
8.	člen
Udeleženci tega družbenega dogovora se obvezujejo, da bodo aktivno sodelovali s podpisniki samoupravnih sporazumov o minimalnih standardih in pogojih zaposlovanja pri kreiranju programov in ukrepov, s katerimi se bodo postopno in v rokih izpolnili minimalni in ostali pogoji iz tega družbenega dogovora za že zaposlene delavce.
9.	člen
Podpisniki samoupravnih sporazumov iz 2. člena tega dogovora bodo v samoupravnih sporazumih opredelili način sporazumevartja o stopnjah zaposlovanja glede na dosežen dohodek na zaposlenega, perspektivni razvoj ohranjevanje ter bogatenje vrednot družbenopolitičnih skupnosti v skladu s sprejetimi razvojnimi dokumenti
10.	člen
Letne in srednjeročne programe potreb morajo skupščine občin, samoupravna skupnost za zaposlovanje Ljubljana, samoupravne interesne skupnosti za izobraževanje usklajevati skupaj s temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela tako, da bodo izobraževalne kapacitete skladne s potrebami.
11.	člen
Udeleženci dogovora se bodo zavzemali, da se bodo temeljne in druge organizacije združenega dela v samoupravnih sporazumih zavezale, da bodo:
-	sprejemale v uk toliko učencev za posamezne poklice kot bodo po srednjeročnih planih potrebovale novih delavcev teh poklicev, ko bodo ti učenci končali šolanje
-	razpisovale toliko kadrovskih štipendij, kolikor bodo po planih potrebovale novih strokovnjakov v posameznih letih
-	v okviru nalog, pristojnosti in možnosti skladno s konceptom usmerjenega izobraževanja in priprave kadrov sprejemale učence, Sudente na proizvodno tehnično delo in za to delo zagotovile take kadrovske, organizacijske m druge pogoje, da bodo učenci, študenti in drugi osvojili z učnim programom predpisano znaije in usposobljenost.
12.	člen
Udeleženci dogovora bodo sprejemali ukrepe za zmanjšanje fluktuadje in neopravičenih •zostankov iz dela. Zato se bodo zavzemali, da Podpisniki samoupravnega sporazuma iz 2. plena tega dogovora opredelijo konkretne mere m ukrepe na tem področju.
13.	člen
. Skupnost za zaposlovanje se obvezuje, da bo 'skala prednostno za območje, na katerem deluje, skupno s temeljnimi in drugimi delov-
nimi organizacijami, primerne kadrovske rešitve za:
-	neustrezno zaposlene delavce
-	tehnološke in ekonomske viške delavcev
-	telesno in duševno prizadete osebe
-	brezposelne delavce
14.	člen
Udeleženci soglašajo, da se mora zaposlovanje delavcev odvijati izključno v soselovanju s skupnostjo za zaposlovanje.
Zato se bodo zavzemali, da se v samoupravnih sporazumih iz 2. člena tega' dogovora določgo tudi postopki oglašanja in zasedanja delovnih mest, ki so jih temeljne in druge organizacije združenega dela pripravljene zasesti v sodelovanju s skupnostjo za zaposlovanje.
15.	člen
V skladu z 29. členom zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti se udeleženci dogovora obvezujejo, da bodo v primeru občutnega porasta nezaposlenosti uvedli prioritetno zaposlovanje brezposelnih delavcev.
16.	člen
Udeleženci tega dogovora bodo skupaj s podpisniki samoupravnih sporazumov iz 2. člena tega dogovora ustvaijali pogoje za organizirano zaposlovanje delavcev, začasno zaposlenih v tujini.
17.	člen
Družbenopolitične deupnosti bodo spremljale gibanja zaposlenosti in zaposlovanja v povezavi s porastom produktivnosti in dohodka na zaposlenega ter tekoče sprejemale ukrepe za uresničevanje dogovorjenih ■ciljev v razvojnih programih in drugih razvojnih dokumentih.
Za spremljanje dinamike zaposlovanja na območju Skupnosti za zaposlovanje Ljubljana se uporablja enotna metoda zbiranja podatkov, ki jo bo izdelal Zavod za plan, statistiko in cene v sodelovanju s Službo družbenega knjigovodstva, Medobčinskim odborom gospodarite zbornice ter Samoupravno skupnosfjo za zaposlovanje Ljubljana. Enotno metodo sprimejo družbenopolitične dtupnosti.
Dl. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Variantni člen:
Ko združujejo delo, se učenci in študenti z že sklenjenimi učnimi in štipendijskimi pogodbami v nadaljnjih treh letih po uveljavitvi tega dogovora ne upoštevajo pri izražunu porasta stopnje zaposlovanja delavcev, kot jih'bodo predvidevan samoupravni sporazumi.
18.	člen
Udeleženci ustanovijo odbor v okviru SIS za zaposlovanje, v katerega imenuje vsak podpisnik po enega člana in namestnika člana.
Odbor spremlja izvajanje tega dogovora sproti, obvezno pa dvakrat letno opozaija na neskladja in neizpolnjevanje njegovih določb ter predlaga udeležencem ukrepe za odpravo ugotovljenih neskladij in pomanjkjjivosti.
Odbor izdela svoj poslovnik dela.
19.	člen
Samoupravni sporazumi iz 2. člena tega družbenega dogovora morajo biti sprejeti v 6 mesecih jx> uveljavitvi tega dogovora.
Medobčinski, mestni svet zveze sindikatov in občinski sveti zveze sindikatov so zadolženi,da v roku 30 dni po uveljavitvi tega družbenega dogovora dajo pobudo za začetek samoupravnega sporazumevanja, katerega nosilci so: združeno delo, skupščine občin, občinski sindikalni sveti, skupnosti za zaposlovanje in druge zainteresirane samoupravne interesne skupnosti.
20.	člen
Ta družbeni dogovor je sklenjen, ko ga podpišejo udeleženci v enakem besedilu.
K usklajevanju družbenemu dogovoru lahko pozneje pristopijo organizacije, skupnosti in organi, ki niso udeleženi pri njegovi sklenitvi.
K družbenemu dogovoru sc pristopi s pismeno izjavo.
22. člen
Vsak udeleženec tega družbenega dogovora lahko le pismeno predlaga spremembe in dopolnitve dogovora.
Spremembe in dopolnitve tega družbenega dogovora se sprejemajo po enakem postopku kot družbeni dogovor.
23. člen
Ta družbeni dogovor začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
UDELEŽENO:
Osnutek pripravila Samoupravna skupnost za zaposlovanje Ljubljana
OBRAZLOŽITEV
Iz dokumentov 10. kongresa ZKJ, 7. kongresa ZKS, resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju v SR Sloveniji ter neposrednih nalogah v letu 1976 (8 poglavje) ter drugih dokumentov družbenopolitičnih dejavnikov jasno izhaja, da je treba spodbujati iskanje rešitev, kakršne ustrezajo našemu samoupravnemu sistemu na področju kadrovske politike, kjer lahko izpostavimo kot imperativ po-dmžbljanje kadrovske politike in v njenem okviru politike zaposlovanja. Pri tem se mora naša družba zavezmati v skladu z določili ustave za zagotavljanje vse širših možnosti za uveljavljanje pravice do dela vseh občanov kot enega poglavitnih smotrov našega družbe neekonomskega razvoja. Uresničevanje tega smotra je izredno pomembno za nadaljnjo krepitev položaja delavskega razreda in utrjevanje njegove družbene vloge ter za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov. Dosežena stopnja socialističnih samoupravnih odnosov narekuje tako oblikovanje politike usmerjenega smotrnega in načrtnega zaposlovanja, ki zagotavlja polno uveljavitev delavca v združenem delu in v širši družbenopolitični skupnosti ob ustrezni rasti materialnih in drugih dmžbenih vrednot.
Tako oblikovanje smotrnega zaposlovanja hkrati vključuje zaostritev odnosa do tistih, ki poskušajo zlorabiti zaposlovanje kot sredstvo za podrejanje delavcev interesom nosilcev tehnokratskih, etatističnih in birokratskih ter drugih negativnih teženj. Vztrajanje na dosedanjih rešitvah v politiki zaposlovanja moramo premagovati z uveljavljanjem nove miselnosti, ki bo pospeševala podružbljanje kadrovske politike ter zagotovila osrednje mesto delavca in dela v družbi.
Trendi gibanj zaposlovanja v Ljubljani in v ljubljanski regiji so posebno v dmgi polovici preteklega srednjeročnega planskega obdobja izrazito neugodni. Zaposlovanje v gospodarskih in negospodarski sferi poteka stihijno, ekstenzivno, kar tudi povzroča nezadovoljive rezultate gospodarjenja — produktivnosti in dohodka na zaposlenega. Podatki kažejo, da v marsikateri TOZD, ki zaposluje z nadpopreč-no stopnjo rasti, dohodek in produktivnost temu ustrezno ne sledita in se rela-
tivno zmanjšujeta. K tej situaciji še pripomore visoka stopnja fluktuacije delavcev, ki se ne zmanjšuje in velik obseg izostankov iz dela. Vzporedno z ekstenzivnim zaposlovanjem se je v nekaterih OZD in TOZD zaradi enostranskega in nerealnega vrednotenja živega dela zanemaril socialni položaj delavcev, zlasti tistih z najnižjimi OD, ki so s tem bistveno prikrajšani pri materialnih in kulturnih dobrinah.
Družbenopolitični dejavniki v Ljubljani so v avgustu 1975. leta dali pobudo za izdelavo ustreznega dokumenta, ki bi usmerjal zaposlovanje v Ljubljani. V ta namen je samoupravna skupnost za zaposlovanje pripravila osnutek dmžbenega dogovora o zaposlovanju na območju ljubljanskih občin. V tem času se je pripravljal na republiški ravni družbeni dogovor o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere, kije bil v decembru 1975 v javni razpravi. S tem so bile družbenemu dogovarjanju na področju zaposlovanja dodane nove kvalitete, ki so vezane na materialne in druge pogoje delavcev v združenem delu, katere smo vključili tudi v naš koncept družbenega dogovora. Ta dogovor torej ne bo reševal samo vprašanje minimalnih standardov, marveč bo uravnaval zaposlovanje v smer, ki bo omogočala hitrejšo rast vseh družbenih vrednot.
Družbeni dogovor o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere v SRS je zadostna osnova za izdelavo ustreznih območnih samoupravnih sporazumov. Na pobudo družbenopolitičnih dejavnikov mesta Ljubljane pa je vključena v sklop reševanja minimalnih standardov tudi problematika usmerjenega zaposlovanja. To je narekovalo izdelavo regijskega družbenega dogovora, saj je zaradi povezanosti problematike zaposlovanja (dnevna migracija) na območju Samoupravne skupnosti za zaposlovanje le tako omogočen enoten sistem samoupravnega sporazumevanja.
V samoupravnih sporazumih bodo združeno delo, skupščine občin, občinski sindikalni sveti, samoupravna skupnost za zaposlovanje in druge SIS konkretno opredelile nosilce nalog, roke, osnove in merila, pogoje ter način za uresničevanje smernic, opredeljenih v tem dmžbenem dogovom. Prav to je nova kvaliteta oblikovanja mikro politike zaposlovanja Zato bo instmmentarij samoupravnega sporazuma moral temeljiti na principih selektivnosti v smislu stimuliranja dobrih in perspektivnih ter zaviranja slabih in neperspektivnih. Posebni regulativi pa bodo potrebni za prioritetne nosilce razvoja na območju mesta Ljubljane ter ostalih občin, na osnovi sprejetih razvojnih in družbenih dokumentov.
Pri sestavi predloženega osnutka družbenega dogovora o minimalnih standardih o življenjskih in o kulturnih razmerah smo upoštevali dokumente in gradiva s področja kadrovske politike in zaposlovanja, in sicer:
—	zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci (Ur. 1. SRS, št. 18/74)
—	predlog dmžbenega dogovora o mi-
nimalnih standardih za življenjske in kulturne pogoje pri zaposlovanju delavcev v SR Sloveniji
—	dmžbeni dogovor o temeljih kadrovske politike na območju ljubljanskih občin
—	zakon o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. 1. SRS, št. 18/74)
—	sklepi in priporočila za reševanje problematike na področju zaposlovanja v SRS (Ur. 1. SRS, št 19/75)
—	osnutek resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SRS ter neposrednih nalogah v letu 1976
—	razvojni in ostali dmžbeni dokumenti mesta Ljubljane ter občin na območju Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana
—	načrt dmštvenog dogovora o osnovama aktivne politike zapošljavanja
—	predlog samoupravnega sporazuma o temeljnih načelih, pogojih in postopku za medrepubliško in pokrajinsko posredovanje pri zaposlovanju
—	načrt zakona o samoupravnim spo-razumirna i dmštvenim dogovorima
V javni razpravi se bodo določila družbenega dogovora soočila z dejanskim položajem v zdmženem delu in preverila, če ta določila zagotavljajo odpravo pomanjkljivosti ter uresničitev zastavljenih ciljev. V razpravi, v kateri se bodo morali po 9. sklepu MK ZKS vključiti vsi komunisti OZD v gospodarstvu in dmgih družbenih dejavnostih, da bodo zagotovili politiko racionalnega zaposlovanja v skladu z družbenimi dogovori oziroma samoupravnimi sporazumi o zaposlovanju in kjer se bo moral razčistiti tudi nadaljnji postopek izdelave in uveljavitve teh družbenih dokumentov.
Ljubljana, dne 21. 1. 1976
SAMOUPRAVNA SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE LJUBLJANA
PRIPOMBE K OSNUTKU DRUŽBENEGA DOGOVORA O MINIMALNIH STANDARDIH O ŽIVLJENJSKIH IN KULTURNIH RAZMERAH IN O POGOJIH ZAPOSLOVANJA NA OBMOČJU OBČIN SAMOUPRAVNE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE LJUBLJANA, KI JIH JE DAL IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE MESTA LJUBLJANE NA 139. SEJI DNE 20. 1. 1976
1.	V preambuli:
a)	Med podpisniki družbenega dogovora se ne vključuje SZDL
b)	Navedejo se vse občine, kijih zajema Samoupravna skupnost za zaposlovanje Ljubljana
c)	Med podpisnike se vključijo tudi ostale interesne skupnosti
2.	V drugo poglavje se smiselno vključi naslednji člen:
Poslovne banke morajo pri odobravanju kreditov za nove investicije in za razširitev in mo-
dernizacijo obstoječih zmogljivosti poleg obvez, ki jih imajo iz družbenega dogovora o nalogah pri oblikovanju irr izvajanju kadrovske politike v SR Sloveniji takrat, ko gre za povečanje števila zaposlenih delavcev, upoštevati tudi mnenje strokovnih služb samoupravnih skupnosti za zaposlovanje o razpoložljivih delavcih.
Ljubljana, dne 21. 1. 1976
Predsednik skupščine JANEZ ŽELEZNIK, 1. r.
Predsednik 10 ALFRED TOMAŽIČ, 1. r.
ZABELEŽKA
o informativnem seminarju, ki se je vršil dne 17. februarja 1976 v prostorih Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana.
Sprejeta so bila naslednja dopolnila in spremembe :
Preambula: doda se:
-	kot osnovo še družbeni dogovori o temeljih kadrovske politike občin
-	podpisnik - skupnost revirskih občin
Naslov:
družbeni dogovor se spremeni tako, da so pogoji zaposlovanja pred minimalnimi standardi in ustrezno temu tudi razpored posameznih členov dogovora.
3.	člen, 9. člen, 19. člen:
terminološka sprememba, in sicer se izrazi ,,se mora“, „oprcdelili“, morajo biti smiselno nadomestc s »podpisniki si bodo prizadevali1'.
4.	člen:
vrstni red točk A in B se zamenja
v 3. alinej se doda: „.. . vključevanje delavcev vCk ultume, telesnokulturne in druge aktivnosti, ... zdravstvenih, tclesnokultumih in drugih organizacij.
7. člen:
dopolni se: „. . . ali nc izpolnjujejo pogojev za zaposlovanje delavcev, določenih ...
10.	člen:
,,Letne in srednjeročne programe potreb po kadrih in potreb delavcev morajo skupščine ..."
11.	člen:
3.	alinea: ,,Izobraževale ob delu le delavce tistih poklicev, ki ne bodo povečevale kontingenta suficitarnih poklicev."
12.	člen:
,,.. , izostankov iz dela, hkrati se bodo .. .“
13.	člen:
3 alinea: „telesno, duševno in socialno prizadete osebe"
21.	člen:
,,K temu družbenemu dogovoru ..."
22.	člen:
»Spremembe in dopolnitve tega družbenega dogovora se sprejemajo po dogovorjenem postopku."
Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 62. seji dne 20. februatja 1976 obravnaval osnutek družbenega dogovora in sprejel naslednji
SKLEP
Osnutek Družbenega dogovora o minimalnih standardih o življenjskih in kulturnih razmerah in o pogojih zaposlovanja na območju občin Samoupravne dtupnosti za zaposlovanje Ljubljana se hkrati z dosedaj danimi pripombami predloži skupščini občine v razpravo in sprejem.
POROČILO O DELU POSTAJE MILICE MOSTE-POLJE ZA LETO 1975
Poročilo o delu postaje milice Moste-Polje je le delni prikaz našega dela. Zaradi boljše preglednosti smo podali za posamezna področja primerjalne podatke o stanju kriminalitete, javnega reda in miru ter prometne varnosti za pretekla leta. Pri tem bi vas radi opozorili, da se vse naše delo ne da meriti s številkami, saj so storili miličniki za varnost občanov in njihovega premoženja ter varovanje naše socialistične samoupravne družbe pred negativnimi pojavi mnogo več Tu imamo v mislih številne preventivne ukrepe, ki so bili usmerjeni v varstvo z ustavo določenega reda in so od naših miličnikov med delom zahtevali mnogo naporov. Na kratko vam v poročilu nakazujemo tudi nekatere probleme s katerimi smo se srečevali pri svojem delu in menimo, da so pomembni za uspešnost našega dela.
Prostori PM Moste so zgrajeni v letu 1961 in so v pritličju stanovanjskega bloka na Zaloški c. 65. Delovni prostori odgovarjajo pogojem našega dela, že dalj časa pa čutimo pomanjkanje poslovnih prostorov. Del naših prostorov uporabljamo za stanovanja samskih miličnikov. Prostori so za stanovanja neprimerni, ker potrebujejo miličniki za počitek, posebno po nočnem delu, mir; tega pa jim ob normalnem delu ni mogoče zagotoviti. Glede na dejstvo, da delo v naši službi poteka neprekinjeno 24 ur na dan, se zaradi ropota pritožujejo tudi stanovalci bloka, v katerem imamo poslovne prostore. Zaradi pomanjkanja poslovnih prostorov bi morala občina skupaj z UJV za samske miličnike priskrbeti stanovanjske prostore. S tem bi na PM pridobili tri pisarne, kar bi bilo dovolj za normalno delo.
Prostore PM ogrevamo s klasičnimi pečmi, ki so že dotrajane. Tako ogrevanje za naše prostore ni primerno, ker moramo kuriti 24 ur na dan in se zaradi tega peči zelo hitro obrabijo oziroma propadejo. Zato bi morali v bližnji prihodnosti zagotoviti sredstva za napeljavo centralne kurjave. PM Moste nujno potrebuje za službeno vozilo še eno garažo, ker so dosedanje garaže za to vozilo premajhne.
Prostori oddelka milice Ljubljana-Polje so nefunkcionalni, premajhni in ne ustrezajo pogojem za normalno delo. Pomočnik komandirja postaje, vodja pisarne in vsi vodje varnostnih okolišev delajo v enem prostoru, ostali miličniki pa v drugi razpoložljivi pisarni. V prvem prostoru je nameščen tudi teleprinter, ki je star in pri delu močno ropota ter moti delavce pri delu. Za normalno delo bi potrebovali več prostorov za pisarne, prostor za razgovore z občani, prostor za pridržanje vinjenih oseb ter prostor za orožje, opremo in arhiv.
Glede na razvoj in novo gradnjo industrijskih in stanovanjskih objektov na območju OM Polje je nujno potrebno zgraditi nove delovne prostore. Tudi za OM Polje bi potrebovali samska stanovanja za miličnike. Sedaj v dveh majhnih podstrešnih sobah prebiva osem mlajših miličnikov. Ti nimajo za bivanje nobenih delovnih prostorov. Tudi v prostorih OM Polje so peči za ogrevanje že dotrajane in jih je treba zamenjati.
Stanovanjske potrebe delavcev PM
V zadnjih letih so iz šole za notranje zadeve poslali več mlajših miličnikov. RSNZ SRS ne razpolaga z zadostnimi sredstvi za reševanje vse stanovanjske problematike. Na PM Moste je trenutno devet, na OM Polje pa pet miličnikov brez stanovanja. Skupno bi torej potrebovali 14 primernih stanovanj. Poleg miličnikov, ki so brez stanovanj, so še štirje delavci, ki stanujejo v vlažnih, za bivanje neprimernih kleteh. Štirje naši delavci pa stanujejo z ženami in otroki v garsonjerah, ki so premajhne za družino. Ob dodelitvi stanovanj za te družine bi izpraznjene garsonjere dodelili mlajšim novoporočenim miličnikom. Ob pomanjkanju miličnikov se srečujemo še s problemom odhajanja delavcev na druge PM, kjer jim nudijo odgovarjajoča stanovanja. Prev sedaj je dal prošnjo za premestitev na prometno postajo milice v Postojno miličnik Gorazd Vutkovič, ker mu pri nas ne moremo nuditi stanovanja. Miličnik je pripravljen ostati na naši PM, kolikor bi mu lahko nudili primerno stanovanje.
Pri reševanju stanovanjskih problemov delavcev postaje milice
Moste in oddelka. Polje ne vidimo primernega izhoda. Prosimo skupščino občine Ljubljana Moste-Polje, da obravnava naše stanovanjske težave in nam pomaga pri njihovem reševanju.
Odhajanje miličnikov na druge postaje milice nas tare še posebej zaradi dejstva, da dela na PM le 63 % delavcev od skupno sistemiziranih delovnih mest. Tudi od teh delavcev, ki so na PM, je več pripravnikov, ki jih je treba še uvajati v delo. Zaradi zgoraj navedenih dejstev so miličniki zelo obremenjeni z delom. Prav gotovo bi bili rezultati dela še boljši, če bi imeli popolno zasedbo predvsem z izkušenimi delavci.
Gibanje kriminalitete
V zadnjih letih smo zabeležili v občini precejšen porast kriminalitete. V letošnjem letu smo prvič v obdobju nekaj let registrirali padec števila kaznivih dejanj. Za primerjavo navajamo, da smo v letu 1972 obravnavali 756 kaznivih dejanj, v letu 1973 988, v letu 1974 - 1007 in v letu 1975 - 959 kaznivih dejanj. Zmanjšanje števila kaznivih dejanj smo dosegli predvsem z načrtnim in intenzivnim delom miličnikov na terenu. Tudi mladi miličniki so se kljub pomanjkanju izkušenj uspešno vključili v odkrivanje kaznivih dejanj in prekrškov ter v preventivno delo na terenu.
Največ težav pri raziskavi kaznivih dejanj smo naleteli na večjih gradbiščih, kot je na primer Š te panjsko naselje. Ugotavljali smo, da na teh družbeno premoženje ni dovolj zavarovano. Na gradbiščih dela več delovnih organizacij. Običajno nimajo organizirane čuvajske službe, za shrambo delovnih in gradbenih sredstev pa nimajo primernih skladišč. Čeprav število vlomov v avtomobile v preteklem letu ni poraslo, tudi pri raziskavi le-teh še nismo bili dovolj uspešni. Na terenu je veliko parkirišč na prostem, kjer vozila niso zavarovana. Občani prevečkrat puščajo v vozilih denar in vrednostne predmete, ki naravnost privabljajo storilce kaznivih dejanj. Ponavadi je pri vlomu v vozilo avto tudi poškodovan in je skupna škoda zato neprimerno večja.
Z našimi preventivnimi akcijami smo kazniva dejanja v primerjavi s prejšnjimi leti precej zmanjšali. Mnogo truda so miličniki vložili tudi v preventivno službo. Ob ugotavljanju malomarno zavarovanega premoženja smo neštetokrat opozarjali občane in delovne organizacije. Menimo, daje tako preventivno delo uspešno, vendar za razširitev te dejavnosti nimamo dovolj miličnikov.
Pri raziskavi kaznivih dejanj smo plodno sodelovali s službo za zatiranje kriminalitete pri UJV Ljubljana. Pri odkrivanju kaznivih dejanj s področja gospodarskega kriminala smo naše ugotovitve sporočali kriminalistični službi, ki je bolje usposobljena za odkrivanje in dokazovanje tovrstnih kaznivih dejanj. Kriminalistična služba je v občini pomagala tudi pri odkrivanju kaznivih dejanj širšega družbenega- pomena. Pri našem delu smo bili uspešnejši pri raziskavi klasičnega kriminala. Tu smo dosegli boljše rezultate predvsem zaradi boljše usposobljenosti za tovrstno raziskavo. Veliko časa smo posvetili tudi izobraževanju miličnikov za raziskavo kaznivih dejanj v gospodarstvu.
Pri svojem delu so vodje varnostnih okolišev tudi utrjevali družbeno samozaščito. V ta namen so se povezovali z nosilci
V7
družbene samozaščite na terenu in v delovnih organizacijah. Poudarili smo predvsem vlogo širših množic pri varovanju z ustavo določenega reda in pri odpravljanju vseh negativnih pojavov, ki se pojavljajo v naši družbi.
Delavci postaje milice Moste so v preteklem letu obravnavali 625 kaznivih dejanj, od tega je raziskanih 375 primerov, kar je 60 %. Poleg tega smo odkrili storilce še za 12 primerov kaznivih dejanj, ki so bila stoijena v prejšnjih letih.
Pregled kaznivih dejanj po vrstah			odstotek
Vrsta KD	skupno		odkrito	uspešnosti
poskus uboja	2	2	100
detomor	1	1	100
huda telesna poškodba	7	7	100
lahka telesna poškodba	5	5	100
druga KD iz XII KZ	3	3	100
KD iz XIII KZ	9	9	100
KD iz XIV KZ	1	1	100
žalitve državnih organov	5	5	100
KD iz XV KZ	2	2	100
posilstvo	2	2	100
KD iz XVI KZ	4	4	100
preprodaja mamil	3	3	100
sklenitev škodljive pogodbe	1	1	100
nedovoljena trgovina	2	2	100
davčna zatajitev	3	3	100
druga KD iz XIX poglavja	1	1	100
tatvine	134	70	52,2
majhna tatvina	43	39	90,7
žepna tatvina	7	2	28,6
tatvina kolesa	30	8	26
tatvina koles s pomož. motor.	15	4	26
tatvina mopeda	2	1	50
tatvina delov motornih vozil	14	3	21
tatvina iz avtomobila	17	6	35,3
vlom	158	70	44,3
vlom v železniške objekte	2	1	50
vlom v avtomobile	36	13	36
rop	5	2	40
odvzem motornega vozila	6	4	66,7
poškodovanje tuje stvari	14	12	85
poškodovanje avtomobila	2	2	100
goljufija	32	31	96,9
druga KD iz XX poglavja	7	7	100
požar	5	4	80
kriva ovadba	2	2	100
preprečitev uradnega dejanja			
uradni osebi	5	5	100
napad na uradno osebo	2	2	100
širjenje lažnih vesti	4	4	100
nasilniško obnašanje	1	1	100
druga KD iz XXIII poglavja	18	18	100
poneverba	4	4	100
druga KD iz XXIV poglavja	4	4	100
Delavci oddelka milice Polje so v preteklem letu obravnavali 334 kaznivih dejanj. Raziskanih je 209 primerov. Uspešnost je 62,6 %. Poleg tega so odkrili še storilce za tri primere za kazniva dejanja, ki so bila storjena v prejšnjih letih.
Pregled kaznivih dejanj po vrstah
odstotek
Vrsta KD	skupno	odkrito	uspešnosti
detomor	1	1	100
huda telesna poškodba	5	5	100
lahka telesna poškodba	13	13	100
KD iz XII poglavja	22	22	100
KD iz XIII poglavja	4	4	100
žalitev države in njenih org.	2	2	100
KD iz XVI poglavja	3	3	100
KD iz XVIII poglavja	2	2	100
nevestno gospodarjenje	2	2	100
nedovoljena trgovina	1	1	100
davčna zatajitev	3	3	100
uničenje gozdov	2	1	50
KD iz XIX poglavja	1	1	100
tatvine	103	44	42,7
majhne tatvine	6	6	100
žepne tatvine	1	1	100
tatvina koles	12	10	83,3
tatvina koles s pomož. motor.	8	3	37,5
tatvina mopeda	3	1	33,3
tatvina delov motor, vozil	5	1	10
tatvina avtomobilov	4	2	50
vlom	51	29	56,9
vlom v železniške objekte	10		
vlom v avtomobile	14	5	35,7
drzna tatvina	3	3	100
rop	2		
odvzem motornega vozila	3	3	100
grabež	1	1	100
poškodovanje tuje stvari	4	1	25
poškodovanje avtomobila	12	9	75
goljufija	16	16	100
druga KD iz XX poglavja	3	3	100
požar	1	1	100
kriva ovadba	3	3	100
preprečitev uradnega dejanja	4	3	75
napad na uradno osebo	1	1	100
nasilniško obnašanje	2	2	100
druga KD iz XXIII poglavja	4	4	100
poneverba	9	9	100
druga KD iz XXIV poglavja	1	1	100
Javni red in mir
Mnogo delovnega časa smo v preteklem letu vložili v varstvo javnega reda in miru. Poleg družbeno samozaščitnega delovanja so bili miličniki uspešni pri preventivi. Opozarjali smo kršilce javnega reda in miru na prekrške. Le v primerih, kjer opozorila miličnikov niso zalegla, smo občane tudi kaznovali. Najpogostejše kršitve javnega reda in miru so bili pretepi, drzno in nedostojno vedenje, veliko pa je tudi ukrepov protiklatežem in brezdelnežem. Največ kršitev je v gostinskih lokalih, sledijo pa kršitve na ulicah in v zasebnih stanovanjih. Najbolj problematični gostinski lokali so: gostilna Vodmat na Zaloški cesti, gostilna Sloga na Pokopališki ulici, Zaloški hram v Zalogu in gostilna v zadružnem domu v Zadobrovi.
Pri večini kršitev javnega reda in miru so bili storilci pod vplivom alkohola. Kljub temu, da smo proti gostincem, ki so točili alkoholne pijače vinjenim osebam, strogo ukrepali, se stanje na tem področju ni bistveno poboljšalo. Tu bi bila potrebna širša družbena akcija za pomoč in zdravljenje oseb, ki se prekomerno vdajajo alkoholu. Taka akcija bimorala vključiti v preprečevanje alkoholizma tudi gostinske delavce. Naše večletne izkušnje dokazujejo, da bi lahko gostinci na tem področju napravili veliko več, saj so na našem terenu gostilne, kjer ne točijo alkohola vinjenim in zato nismo ukrepali zaradi kršitev javnega reda in miru tudi po več let. Z gostinskimi delavci smo organizirali sestanke, kjer smo jih opozorili na stanje javnega reda in miru, na pereč problem prekomernega uživanja alkoholnih pijač in na vse posledice, ki jih s seboj prinaša pijančevanje.
Delni pregled našega dela je razviden iz spodnje tabele
Pregled podanih predlogov za uvedbo postopka o kršitvah javnega reda in miru
Stanje prometne varnosti je razvidno iz naslednje razpredelnice:
Število prekrškov 707 811 869 871
Leto
1972
1973
1974
1975
Pregled kršitev javnega reda in miru
pretepi, drzno vedenje nedostojno vedenje proti miličnikom klateži, delomrzneži točenje alkohola vinjenim kršitve in pretepi v stanovanjih ostali prekrški
Miličniki so med letom odkrivali osebe, ki imajo orožje, a za to nimajo odgovarjajočega dovoljenja. Zasegli smo:
Skupaj	PN	KD	Prekršek	Smrtne nesreče	S poškod
1972	441	309	132	15	379
1973	837	265	572	11	250
1974	691	161	530	12	142
1975	727	132	558	2	109
Udeleženci prometnih nesreč:
1972	1973	1974	1975	avtomobilisti	1171
484	476	530	120	motoristi	20
35	53	72	35	mopedisti	25
110	122	107	105	kolesarji	51
7	54	48	34	pešci	50
			140	otroci	5
71	106	108	437	vprege	3
vojaških pušk avtomat
malokalibrska puška pištole
malokalibrske pištole zračne puške lovske puške strelivo (kosov)
2
i
i
3
1
7
180
Proti vsem kršilcem smo predlagali uvedbo kazenskega postopka oziroma postopka o prekršku.
Stanje prometne varnosti
Za izboljšanje prometne varnosti smo naše delo usmerjali v odpravljanje vzrokov, ki bistveno ogrožajo varnost in povzročajo lažje in hujše prometne nesreče. Ti vzroki so predvsem izsiljevanje prednosti v križiščih, neprimerna hitrost, prekratka varnostna razdalja in vožnja pod vplivom alkohola. Na teh področjih smo se posluževali akcijskega dela. pa tudi skrb vsakega posameznika je bila usmerjena k izboljšanju varnosti cestnega prometa. Ob prometnih konicah smo usmerjali promet v najprometnejših križiščih. Prav tako opravljamo stalne radarske kontrole na mestih, kjer se zaradi prevelike hitrosti pripeti največ prometnih nesreč. Trudimo se, da bi vsak miličnik v prometni službi sprejel aktiven odnos do prometnih udeležencev, ker le tako lahko največ pripomore k prometni varnosti.
Pri kontroli prometa smo prijeli in prijavili sodnikom za prekrške 103 voznike motornih vozil in 38 kolesarjev, ki so vozili pod vplivom alkohola.
Največ nesreč je bilo na Zaloški cesti, sledita ji Šinartinska in Litijska cesta ter križišče Kavčičeve in Središke ulice, Kavčičeve in Kajuhove ulice, Zaloške in Grablovičeve ulice, na Šentjakobskem mostu, v križišču Snebrske in Zadobrovškc ceste, v križišču Zaloške in Vevške ceste in v Zgornjem Kašlju. Zaloška in Šmartinska cesta sta preobremenjeni in neodgovaijata več potrebam sedanjega prometa. Nujno bi bilo treba rekonstruirati Smartinsko cesto od Pokopališke ulice do tovarne Žito in Zaloško cesto od Kajuhove ulice do Vevške ceste. Ob poslabšanju vremena so nemogoči pogoji za vožnjo po mostu čez Savo v Šentjakobu. Ce je cestišče mokro, postanejo deske na mostu prava drsnica, na kateri ni mogoče ustaviti. Takoj bi morali most rekonstruirati in namesto desk namestiti primernejšo talno oblogo.
V	letu 1975 smo zaradi cestno-promctnih prekrškov prijavili sodnikom za prekrške 653 kršilec. Mandatno je bilo kaznovanih 1896 oseb. Skupni znesek mandatnih kazni je 97.710,00 di-na,jev. Zaradi cestno-prometnih prekrškov smo davčnim upravam občin poslali v iztetjavo 101 plačilni nalog. Po pooblastilih, ki izhajajo iz zakona o temeljnih varnostih cestnega prometa, smo odvzeli 89 vozniških dovoljenj. Vse te voznike_sino prijavili sodnikom za prekrške.
V	letu 1975 so delavci postaje milice Moste in oddelka milice polje obravnavali 727 prometnih nesreč.
traktoristi sopotniki avtobusi
motorne kosilnice
Povzročitelji prometnih nesreč:
vozniki avtomobilov
motoristi
kolesarji
pešci
otroci
vprege
traktorji in drugi delov, stroji
3
43
6
1
688
11 34 16
3 1
4
Poleg delavcev naše postaje milice so delali v občini Ljubljana Moste-Polje tudi miličniki mestne prometne postaje milice. Miličniki te postaje so delovali preventivno in represivno. Na našem terenu so obravnavali skupno 225 prometnih nezgod. Od tega:
s smrtnim izidom	7
vozniki motornih vozil	2
kolesarji	1
pešci	4
s hudimi telesnimi poškodbami	28
- vozniki motornih vozil	7
- sopotniki	6
— kolesarji	7
pešci	10
z lahkimi telesnimi poškodbami	44
- vozniki motornih vozil	17
- sopotniki	18
— kolesarji	18
pešci	13
nezgode z materialno škodo	146
pobegi po prometnih nesrečah	13
Miličniki so med letom nudili pomoč drugim organom in organizacijam pri izrvševanjh njihovih uradnih nalog. To so bile predvsem razne preverkb, deložacije, prisilni privodi za sodišča in sodnike za prekrške, nudenje podatkov zavarovalnicam, ugotavljanje bivališč občanov in izvrševali so odredbe inšpekcijskih služb.
Komandir postaje milice JANEZ ZAKRAJŠEK
ODLOK O DELNI SPREMEMBI ZAZIDALNEGA NAČRTA MS 12/1 NOVE JARŠE
Na Podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. Ust SRS, št. 16-119/67 in 27-225/72), 1. in 2. člena odloka o uskladitvi generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane z določbami zakona o urbanističnem planiranju (Glasnik št. 23-52/67) in 159. člena statuta, občine Ljubljana Moste-Polje je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na zasedanju družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela obravnavala predlog delne spremembe zazidalnega načrta za MS 12/1 Nove Jarše, ki se nanaša na območje lokacije Vesna filma in sprejela
ODLOK
o potrditvi delne spremembe zazidalnega načrta za MS 12/1 Nove Jerše za območje lokacije Vesna filma
1.	člen
Sprejme se delna sprememba zazidalnega načrrta za MS 12/1 Nove Jarše (Ur. list SRS 5/75) za območje lokacije Vesna filma.
Območje je omejeno na severu s stanovanjskima blokoma S 4 in S 2, na jugu s cesto A, na zahodu parkirnimi prostori ob S 13, na vzhodu pa s kompleksom obstoječega Vzgojnovar-stvenega zavoda z igrišči.
2.	člen
Del območja zazidalnega načrta za MS 12/1 Nove Jarše se na novo ureja z zazidalnim načrtom, ki ga je pod šifro projekta 2103/76 v februarju 1976 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod.
Sprememba zazidalnega načrta vsebuje programski in tehnični del v smislu določil drugega odstavka 8. člena zakona o urbanističnem planiranju.
3.	člen
Delna sprememba zazidalnega načrta je stalno na vpogled občanom in organizacijam združenega dela, drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim pri upravnem organu Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki je pristojen za urbanizem, pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu in na Upravi za izmero in kataster Skupščine mesta Ljubljane.
4.	člen
Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta dovoljuje v smislu določil drugega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje.
5.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi za inšpekcijske službe SML.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 64. seji dne 3. marca 1976 obravnaval predlog spremembe zazidalnega načrta v MS 12/1 Nove Jarše in sprejel naslednji
SKLEP
Izvršni svet predlaga skupščini občine v sprejem odlok o potrditvi delne spremembe zazidalnega načrta za MS 12/1 Nove Jarše za območje lokacije Vesna filma.
v
ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGACIJ
ODGOVORI NA DELEGATSKA VPRAŠANJA S 15. SKUPNE SEJE ZBORA ZDRUŽENEGA DELA IN ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Z DNE 13. NOVEMBRA 1975
KRAJEVNA SKUPNOST ŠTEPANJSKO NASELJE Delegat inž. Vlado OVČAR
VPRAŠANJE:
Nismo zadovoljni z odgovorom na prejšnje delegatsko vprašanje v zvezi z imenovanjem ulic v Štepanjskem naselju in prosimo predsednika skupščine občine, da ukrepa, ker se zadeva nikamor ne premakne.
Oddelek za gradbene in komunalne zadeve je pripravil naslednji ODGOVOR:
Kot odgovor na ponovno delegatsko vprašanje v zvezi z imenovanjem trlic v Štepanjskem naselju ponovno navajamo in poudarjamo isto, kot v prvem odgovoru. Dodajamo pa, da smo predlog že poslali izvršnemu svetu skupščine mesta Ljubljana —
komisiji za imenovanje ulic, cest, trgov in naselji ter bo vsekakor prišel na dnevni red njihove prve seje.
KRAJEVNA SKUPNOST MOSTE Delegat Danilo JURCA
Na prvi del vprašanja v zvezi z javno razsvetljavo in osvetlitvijo znaka „prehod za pešce“ smo odgovor že posredovali. Drugi del istega vprašanja pa se glasi:
VPRAŠANJE:
S tem v zvezi vprašujemo tudi nasploh o zelo slabem odnosu odgovornih organizacij, ki upravljajo oziroma morajo skrbeti za pravilno delovanje vseh ostalih svetlobnih in tudi reklamnih (podjetja) teles na območju naše krajevne skupnosti.
Ali se za izboljšanje takega stanja lahko vključijo tudi pristojne inšpekcijske službe? Morebiti tudi komunalni redarji ali celo organi uprave milice? Saj končno vse to le predstavlja kršitev določenih odlokov oziroma obveznosti iz dejavnosti pristojnih delovnih (komunalnih) organizacij združenega dela

V
r
oziroma privatnih lastnikov reklamnih napisov. Prosimo, da pristojne službe dosežejo čimprejšnje ukrepanje za odpravo nakazanih pomanjkljivosti.
Kaj je doslej storjenega, da se v bodoče pri izvajanju podobnih zunanjeureditvenih del ne bi ponovile nepravilnosti in nezakonitosti, kot v primeru urejanja okolice soseske Selo— Moste, ko je zaradi opustitve številnih dolžnosti pristojnih organov izgubila življenje triletna Matejka- Bernik (5. aprila 1975). Vprašanje utemeljujemo na podlagi ugotovitev urbanističnega inšpektorja dela inž. Ferda Žigona, glej odgovor na naše delegatsko vprašanje v ..Delegatski tribuni , priloga št. 9, september 1975.
Oddelek za gradbene in komunalne zadeve je pripravil naslednji
ODGOVOR:
Na vprašanje, postavljeno na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja, ki dokazuje vrsto nepravilnosti, ki so se pojavile v postopkih upravnega organa, investitorja, izvajalca, in ne nazadnje po mnenju pristojnega inšpektorja tudi staršev in krajevne skupnosti, je težko odgovoriti na zadovoljiv način.
Najprej bi bilo potrebno povečati število upravnih delavcev na gradbenem odseku in v oddelku za komunalne in gradbene zadeve, ker z minimalno zasedbo, kakršna je sedaj, le bolj sledimo dogajanjem. Od prisotnih delavcev zahtevamo prevelik napor in stalno preobremenjenost, kar lahko povzroči zaradi nezmožnosti obvladanja obilice dela, opustitve s težkimi posledicami. Navedeni upravni organ, ki vodi postopke za izdajo lokacijskih, gradbenih in uporabnih dovoljenj, je po uradni dolžnosti ves čas postopka dolžan skrbeti za zakonitost, pa tudi za natančen pregled projektov, za sodelovanje v komisiji za tehnične preglede in za izdajo uporabnih dovoljenj šele po izpolnjenih pogojih, ki jih postavlja komisija. Kljub temu, da komisija za tehnični pregled absolutno vztraja na izvedeni in zakjučeni zunanji ureditvi pred vselitvijo stanovanjskih in drugih objektov in je mogoče uporabno dovoljenje pridobiti šele po izpolnitvi tega pogoja, je na območju naše občine precejšnje Število objektov, v katerih bivajo občani, pa za zunanjo ureditev, kot tudi za nekatere objekte, nikoli ni bilo izdano uporabno dovoljenje.
Navedena ugotovitev vodi k preprečitvi vselitve objektov, ki zato niso sposobni (pa čeprav samo zaradi nedokončane zunanje ureditve), ne glede na čas, ko bodo dograjeni objekti čakali na vselitev zaradi odprave pomanjkljivosti. To je mogoče kljub pritiskom, ki so ekonomsko, družbeno ali drugače utemeljeni, ker je v skladu s 70. členom zakona o graditvi objektov.
Pri izvajanju tega ukrepa bo potrebna podpora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, pa tudi polno razumevanje občanov - pričakovalcev stanovanj, ki v končni fazi nosijo breme pomanjkljivosti. Pri tem pa moramo, če se odločimo za ta ukrep, upoštevati tudi dejstva, da se lahko zgodi, da bo investitor zaključil gradnjo 140-stanovanjskega objekta decembra in bo tako 140 družin čakalo do pomladi, ko bo urejena okolica in bodo šele izdali uporabno dovoljenje.
Križišče Proletarske in Zaloške ceste je bilo v zadnjem času neosvetljeno, ker je bilo zaradi gradnje objekta banke v centru Most nemogoče uporabljati priključek javne razsvetljave v Proletarski ulici. Luč na utripajočem prometnem znaku za prehod za pešce na Zaloški cesti deluje, osvetljen ni le sam prometni znak iz smeri mesta, ki je priključen na javno razsvetljavo na tržnici. Popravilo je že naročeno pri podjetju Javna razsvetljava. Za razsvetlitev Proletarske ulice je Soseska uredila začasni priključek napeljave že sredi decembra, tako da je sedaj ta ulica ustrezno osvetljena.
Talne obeležbe cestnih prehodov zaradi pomanjkanja finančnih sredstev v letu 1975 niso bile redno vzdrževane, saj so bile obnovljene le enkrat. Redno so bili vzdrževani le prehodi pred šolami, bolnišnicami in na vpadnicah.
krajevna skupnost zelena jama
Delegat Slavko VRZELJ VPRAŠANJE:
Ne strinjamo se z odgovorom v 9. številki »Delegatske tribune1* na zastavljeno delegatsko vprašanje v zvezi z rekonstrukcijo femične tovarne Moste in v zvezi s tem postavljamo naslednje vprašanje:
Kdo in v kakšne namene je izdal gradbeno dovoljenje za gradnjo novih objektov na lokaciji KTM, zakaj krajevne skupnosti o tem niso obvestili? Menimo da so s tem okrnjene osnovne ustavne pravice krajanov.
Če bodo z gradnjo KTM škodili okolici, na tem območju ne morejo graditi nove TOZD Protektor, ker ta ne zagotavlja, da ne bo onesnaževala širše okolice Štepanjskega naselja, Most in Novih Jarš. Krajani se bomo z vso resnostjo uprli namenu izgradnje umazane industrije, ker je za širšo družbeno skupnost boljše, da to področje opremimo z bogatimi zelenicami. Protektor pa naj gradijo na območju, ki ni tako gosto nseljeno.
Oddelek za gradbene in komunalne zadeve je pripravil naslednji
ODGOVOR:
Oddelek za gradbene in komunalne zadeve SOb Ljubljana Moste-Polje je dne 27. junija 1974 izdal lokacijsko, dne 6. februarja 1975 pa gradbeno dovoljenje za adaptacijo obstoječega skladiščnega objekta v Kemični tovarni Moste v skladišče avtomobilskih plaščev, servis in avto pralnico. Poleg navedenih dveh aktov je ta oddelek izdal Savi Kranj, TOZD Kemična tovarna Moste, le še eno odločbo, in to dovoljenje za rušenje že delno porušenega objekta št. 2 — vakuum kuhalnice in objekta št. 1 — mešalnica.
Ker je bilo prvotno vprašanje delegacije KS Zelena jama v zvezi z dogajanjem na navedenem zemljišču nekonkretno, je bila javnost v odgovoru, objavljenem v prilogi št. 9 Naše skupnosti, seznanjena le z razvojnim programom, ki ga je za kompleks Kemične tovarne Moste predložila Sava Kranj, TOZD Kemična tovarna Moste. Iz tega programa je razvidno, da delovna organizacija pripravlja idejni zazidalni načrt za ta kompleks in da namerava graditi v dveh fazah na površini 7200 kv. m proizvodne objekte, ki bi ji omogočili izdelavo 2000 plaščev za osebne in 700 plaščev za tovorne avtomobile na dan.
Krajevno skupnost obvešamo, da lokacijskega postopka še niso uvedji, ker investitor še ni vložil ustrezne zahteve. Ko pa bo ta stekel, bo upravni organ vsekakor zaprosil za sodelovanje tudi pristojno krajevno skupnost. Pri tem opozarjamo na dejstvo, da so po veljavni urbanistični dokumentaciji (generalnem planu urbanističnega razvoja mesta Ljubljane, Glasnik 6/66 in regulacijsko zazidalnem načrtu za servisno cono v Mostah proj. 671 (Glasnik 10/69) te površine namenjene za proizvodne, servisne in skladiščne površine in da s strani investitorja programirana dejavnost ni v nasprotju z namembnostjo površin.
KRAJEVNA SKUPNOST HRUŠICA-FUŽINE Delegat Franc POZARŠEK
Prošnjo za razrešitev stanovanjskega vprašanja Antona Klobase iz Fužin smo posredovali odseku za gradbeništvo, ker ne gre za delegatsko vprašanje.
ODGOVORI NA DELEGATSKA VPRAŠANJA S 16. SKUPNEGA ZASEDANJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA, ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Z DNE 23. DECEMBRA 1975
KRAJEVNA SKUPNOST LIPOGLAV Delegat Avgust TRPLAN
VPRAŠANJE:
Na zboru delovnih ljudi in občanov so občani postavili dve /prašanji. Občina je doslej za hribovske kmete plačevala komu-lalnemu zavodu za socialno zavarovanje 100 % zavarovalnino. Kmetje pa so sklenili s krajevno skupnostjo pogodbo in so ji plačevali 60 % znesek od predpisanega prispevka. Ta sredstva so ostala krajevni skupnosti, ki jih je uporabljala za kritje svojih potreb.
Kmetje sprašujejo ali bo ta način ostal tudi v bodoče ali pa je morda že kako drugače dogovorjeno.
Odsek za finance je pripravil naslednji ODGOVOR:
Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje je od leta 1972 dalje v svojem proračunu zagotavljala sredstva za plačilo celotne
_____________________________________________________________________z
obveznosti prispevka za zdravstveno varstvu Mnerov in njihovih družinskih članov v krajevnih skupnostih: Klopce, Besnica, Lipoglav in Dolsko. Krnele pa so 60 % obveznosti nakazovali krajevni skupnosti za izvršitev programa dela svoje krajevne skupnosti za tekoče leto.
Izvršni svet in skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sta že ob sprejemanju sklepa o zagotovitvi finančnih sredstev za zdravstveno varstvo kmetov za leto 1975 predvidevala, da bo potrebno poiskati za leto 1976 drugačne rešitve za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo kmetov.
Po zakonu o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih ter družbenem dogovoru o splošni porabi občin v Sloveniji je potrebno v letu 1976 iz proračunskega financiranja izločiti vse izdatke, ki sodijo v področje skupne porabe.
Občina Ljubljana Moste-Polje je edina v Ljubljani plačevala prispevek za zdravstveno varstvo kmetov in proračunskih sredstev. V letu 1976 pa bodo samoupravni interesni skupnosti za zdravstveno varstvo občine predlagali, da v okviru danih možnosti nadaljuje s takšnim načinom pomoči pri plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo za kmete v višinskih predelih naše občine.
Odstopanje 60% dela obveznosti za plačilo prispevka za zdravstveno varstvo kmetov in njihovih družinskih članov ustreznim krajevnim skupnostim pa ne bo več možno, ker samoupravni sporazum o financiranju krajevnih skupnosti v letu 1976 ureja financiranje krajevnih skupnosti v naši občini na novih osnovah.
Dokler pa niso rešena vprašanja o prenosih financiranja izdatkov iz splošne v skupno porabo v letu 1976, dokler ne bo znan obseg sredstev za skupno in splošno porabo ter krajevne skupnosti v letu 1976, toliko časa tudi ni mogoče dokončno rešiti tega vprašanja. Kolikor ne bo mogoče najti rešitve, ki bi v okviru skupne porabe zagotavljala višinskim kmetom subvencioniranje prispela za zdravstveno varstvo v višini 40 % predpisane obveznosti, bo občinska skupščina ob sprejemanju proračuna za leto 1976 o tem ponovno razpravljala.
KRAJEVNA SKUPNOST DOLSKO Delegat Franc GRADIŠEK
KRAJEVNA SKUPNOST KLOPCE Delegat Maks JEMEC
KRAJEVNA SKUPNOST ZA DVOR Delegat Tatjana MUZLOVEC
VPRAŠANJA:
1.	Na območju krajevne skupnosti Dolsko imamo določeno število črnih gradenj. Na zadnjih zborih delovnih ljudi in občanov so prizadeti občani vprašali, kako je z legalizacijo teh stanovanjskih objektov. Med črnograditelji je precej družin z večjim številom "predšolskih in šolskih otrok, zato delegacija krajevne skupnosti vprašuje, kako je z legalizacijo črnih gradenj na našem območju in kdaj lahko te družine pričakujejo priključitev na električno omrežje.
2.	Pridružujem se prej navedenemu vprašanju delegacije KS Dolsko, ker je v naši krajevni skupnosti podobno. Rad bi še poudaril, da marsikje govorimo o zaščiti otrok,jaz pa sem prišel v hišo, ki jo z nizkimi dohodki gradijo že sedem let. Če ta družina ne bi gradila hišice, bi ji morala družba dati stanovanje. Želimo, da ji omogočijo po redni ali izredni poti priključek na električno omrežje, saj se morajo štirje šoloobvezni otroci učiti pri neustreni razsvetljavi. Prav je, da jim to vprašanje rešimo, saj so občani krajevne skupnosti in državljani.
3.	Pridružujem se vprašanju delegacije krajevne skupnosti Dolsko in postavljam v imenu naše delegacije vprašanje o legalizaciji črnih gradenj na območju KS Zadvor.
Oddelek za gradbene in komunalne zadeve je pripravil naslednji
ODGOVOR:
Na območju naše občine so se v preteklih letih, pretežno razpršene v nezazidljivih in rekreacijskih površinah ter površinah, ki so zavarovane za razne skupne družbene potrebe, pojavile nedovoljene gradnje stanovanjskih objektov, ki jih je
bilo pri štetju 1. januarja 1973 268, seaaj pa jih je po približni oceni okrog 600.
Vzrok za ta pojav lahko poiščemo tako v preteklem tržnem sistemu stanovanjskega gospodarstva, sistemu kreditiranja stanovanjske gradnje v delovnih organizacijah, kot v dejstvih, da je pri zasebni gradnji podana možnost etapnega vlaganja sredstev in vselitve v nedograjen objekt, pri čemer je breme investicijskih
Rešitev problema je širša in je sestavljena iz dveh ukrepov:
—	preprečevanje nadaljnjega nastajanja nedovoljenih gradenj s preventivnimi ukrepi pa tudi s kaznimi za tiste občane, ki so pričeli objekte graditi po uveljavitvi zakona o urbanističnem planiranju (prepoved priključitve na komunalne naprave);
—	postopna ureditev pravnega stanja in izboljšanje bivalnih pogojev občanov v tistih nedovoljenih gradnjah, ki so že zgrajene ali pa so v zaključni fazi (razen za tiste, pri katerih je rušenje neizogibno).
Občinske skupščine vseh ljubljanskih občin se bodo na osnovi strokovnega gradiva, ki ga je izdelal ljubljanski urbanistični zavod leta 1973, podrobno dogovorile za enoten način postopka in vsebino dokumentacije za posamezne kategorije ter ustrezno organizacijo vseh služb, ki pri tem sodelujejo, kakor tudi občanov, ki morajo urediti pravno stanje svojih objektov.
Na podlagi enotnih meril in navedenih načelnih izhodišč za opredelitev nedovoljenih gradenj bomo obravnavali vsak primer nedovoljene gradnje posebej, ali pa v skupinah, če so objekti tako razvrščeni v prostoru, seveda pa po utrjenem skupnem dogovoru o smiselnem obsegu posameznih skupin in ustreznem redu reševanja primerov.
Priključitev nedovoljenih gradenj na javne komunalne naprave (tudi na električno omrežje) ni dovoljena, ker jo prepoveduje 41 a člen zakona o urbanističnem planiranju in je, dokler so v veljavi določila tega zakona, ni mogoče izvesti.
KRAJEVNA SKUPNOST MOSTE Delegat Janez inž. GALE
VPRAŠANJE:
V krajevni skupnosti Moste vprašanje zemljišča za gradnjo vzgojnovarstvenega zavoda Selo še ni urejeno in zato želimo, da nam odgovorite, kako je s tem vprašanjem. Na prejšnje delegatsko vprašanje smo čakali tri mesece, zato prosimo, da se to ne ponovi.
Premoženjsko-pravna služba je pripravila naslednji
ODGOVOR: Pridobitev zemljišča za gradnjo VVZ Selo-Moste je v zaključni fazi. Bistvena ovira, da zemljišče še ni pridobljeno, so še sedaj neurejeni imovinski odnosi med Stanin-vestom in JLA. Za zemljišče, ki ga bo občina dobila od Staninvesta, moramo dati v zameno drugo zemljišče za prestavitev deponij. Zato moramo pridobiti zemljišče od lastnikov hiš št 20 in 2 v Ulici Vide Pregarčeve. Lstniki hiše Vide Pregarčeve 20 pa niso pripravljeni prepustiti zemljišča - vrta, kije na južni strani v smeri objektov Staninvesta. Menimo, da bo zadeva urejena v mesecu februaiju 1976.
Delegat dr. Milan PAUNOVIČ
VPRAŠANJE:
Pridružujem se prej navedenem vprašanju in vprašujem, kdaj bomo v občini gradili sodoben obrat družbene prehrane. Kakšna je perspektiva izgradnje takega objekta?
Oddelek za gospodarstvo je pripravil naslednji
ODGOVOR:
Vprašanje družbene prehrane ni zadovoljivo rešeno, saj v naši občini nimamo nobenega samostojnega obrata te dejavnosti. Le dve delovni organizaciji imata v svojem okviru obrata družbene prehrane, ki sta odprtega tipa in se v njih lahko hranijo tudi drugi občani. Na območju KS Moste je v Ulici 15. aprila SGP Pionir predvidevalo izgradnjo objekta družbene prehrane odprtega tipa, vendar do realizacije ni prišlo. V izgradnji teh objektov predstavlja največ težav nerešen sistem financiranja oziroma investitorstva.
Ni pa ta problem prisoten samo v naši občini, ampak ga
poznajo v vseh ljubljanskih občinah. Zato je bilo dogovorjeno,, da se v okviru mesta izdela študija o družbeni prehrani v Ijubljani. Naloga te študije je, da ugotovi sedanje stanje, potrebe po tej vrsti prehrane, predvsem pa nakaže sistemske rešitev financiranja oziroma investorstva gradnje objektov družbene prehrane v Ljubljani, pri čemer posebno upošteva nove stnovanjske soseske.
KRAJEVNA SKUPNOST LIPOGLAV Delegat Avgust TRPLAN
VPRAŠANJE:
Na področju KS Lipoglav je sadovnjak Ljubljanskih mlekarn. Slišali smo, da bodo Ljubljanske mlekarne ta sadovnjak opustile zaradi nerentabilnosti oziroma izgube. Kmetje so še vedno lastniki zemljišča, na katerih je zasajen prej omenjeni sadovnjak, ker jim tega niso plačali. Sprašujemo, kakšno pravico imajo kmetje do te zemlje, katere lastniki so bili nekoč in drugič,kdo ima prednost pri pridobitvi zemljišča opuščenega sadovnjaka: kmet lastnik ali kmet kupec ali kdo drug.
LJUBLJANSKE MLEKARNE Ljubljana, o. sol. o. TOZD POSESTVA Ljubljana, Cesta na loko 4, so posredovale naslednji
ODGOVOR:
Zemljišče za sadovnjak Repče je bilo arondirano s plačilom denarne odškodnine. Lastniki, ki so zavrnili plačilo, imajo deponiran denar, na sodišču. Zaradi nedonosnosti smo res opustili oskrbovanje sadovnjaka. Koriščenje zemljišča smo ponudili kmetom za pridelovanje krme oziroma košnjo trave. Prednost pri koriščenju krme imajo naši kooperanti s tržno proizvodnjo. Politični organi občine Moste-Polje menijo, da se arondirani kompleksi ne smejo ponovno razbijati, zato teh političnih stališč ne bomo spreminjali.
S tem so podani vsi odgovori na delegatska vprašanja s 16. skupnega zasedanja.
ODGOVORI NA DELEGATSKA VPRAŠANJA, POSTAVLJENA NA 17. SKUPNEM ZASEDANJU VSEH ZBOROV SKUPŠČINE DNE 22. JANUARJA 1976
DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI VEVČE - KAŠELJ
VPRAŠANJE:
Občani zahtevajo, da komunalno podjetje TOZD Žale pokopava tudi ob sobotah in nedeljah, ker se sedaj zgodi, da Pokojnik leži tudi po pet dni. V preteklem letu sta bila na našem območju dva taka primera.
Pri pokopavanju pokojnika dne 18. januarja 1976 so se Polomila nosila, bili so tudi primeri, da krsta ni bila zaprta.
Dne 16. januaija je bil pogreb s pokopališča v Polju na Pokopališče v Sostro. Po pokojnika je prišel avto brez spremiva, tako da so morali pokojnika in vence prenesti in naložiti v avtomobil svojci sami.
Menimo, da to ni prav in da bo moralo TOZD Žale navedene napake odpraviti in storitve opravljati bolj kvalitetno. Vse storitve namreč zaračuna, a delo ne opravi v celoti.
Komunalno podjetje Ljubljana, TOZD Žale je poslalo naslednji
ODGOVOR:
Odgovor bi moral biti dvojen, in sicer takšen, kot je nepo-Sreden povod za to vprašanje — odraz človeške brezobzirnosti in nehvaležnosti in drugič takšen, kot je problem v bistvu — ^edno pomemben za širšo javnost. Zato bomo v odgovoru Izvedli najprej odgovor na bistvo problema, v drugem delu pa konkretne odgovore na »utemeljitve11 oziroma povod za delegatsko vprašanje.
V skladu s 25. členom Odloka o pokopališkem redu za Pokopališča na območju Ljubljane (Ur. list SRS, št. 40/73 z 'One 21. 12. 1973) opravljamo pogrebe vsak dan razen ob sobotah, nedeljah in državnih praznikih. V primeru nadnor-•nalne umrljivosti opravljamo pogrebe tudi ob dela prostih nnevih, ker nam naša pomanjkljiva tehnična opremljenost (pre-^jhne kapacitete hladilnih prostorov in premalo število mrli-
ških vežic) ne dopušča, da bi se ravnali po zgledu večjih mest v kulturnem svetu. Razumljivo, da gre v takih primerih dodatek delavcem za delo v podaljšanem delovnem času v breme podjetja. V izjemnih in utemeljenih primerih delamo tudi izven rednega delovnega časa na željo naročnika oziroma svojcev pokojnika. V tem primeru mora naročnik doplačati delo v podaljšanem delovnem času.
Iz navedenega sledi, da ne bi smelo priti do posebnih problemov. Vemo pa, da temu ni tako.
Najprej lahko ugotovimo, da smo v Ijubljani, odkar so bile postavljene »Plečnikove Žale“ leta 1938 do danes prav malo storili, ali pa nič za izboljšanje pogrebne in pokopališke službe.
Pri tej ugotovitvi moramo priznati, da je bila prav občina Ljubljana Moste-Polje izjema med vsemi ljubljanskimi občinami. Tako smo z njeno pomočjo, s krajevnimi skupnosti in iz zbranih najemnin za grobove obnovili razpadajoče ograje na vseh pokopališčih, napeljali vodovod v Bizoviku, nabavili kesone za smeri, urejamo parkirišče v Sostrem itd. Vendar vse to ni dovolj.
Osnovni problem je pač v tem, da na nobenem pokopališču nimamo primernih mrliških vežic. Zato še danes nimamo v Ljubljani odloka, kje sme pokojnik ležati na mrliškem odru. Tako lahko stranka postavi v Ljubljani mrliški oder ne le v individualni hiši, ampak tudi sredi stanovanjske stolpnice. Kolikor nam je znano, ima to zadevo z odlokom urejeno že 17 slovenskih občin (Vrhnika, Kranj, Velenje, Sevnica, Lenart v Slovenskih goricah, itd.). V nekaterih predelih Ljubljane je prav zakoreninjena tradicija, »da sije pokojnik vendar le to zaslužil, da bo ležal na odru doma“. Ta miselnost izvira iz dejstva, da so nekdanje mrtvašnice na nekoč vaških, danes mestnih pokopališčih služile le za občinske reveže, samomorilce, itd. Ker nimamo primernih vežic, Žale pa so preveč oddaljene, je torej nujno, da pokojnik leži doma. Pogreb od doma pa lahko traja tudi 2, 3 ali.več ur, zato ljudje tak pogreb organizirajo samo s pomočjo krajevnih skupnosti in organizacij. Ljudje pa smo zelo različni, nekateri sprti z vso svojo okolico, in v takih primerih nujno pride do pomanjkljivosti ali spodrsljaja, krive pa so »Zale .
Nujno je pristopiti k urejanju problema na vseh pokopališčih, ki imajo po urbanističnih načrtih še perspektivo za obstoj in razširitev. Urediti bo treba najnujnejše in človeku dostojne prostore, mrliške vežice in kar sodi poleg. Z izgradnjo krematorija in novih funkcionalnih objektov na Žalah bo problem rešen v glavnem le za ožje mestno področje. Ne moremo si zamišljati, da bi v primeru, ko bo pokojnik upepeljen, ne bilo možno tudi na zunanjih pokopališčih organizirati človeku dostojne poslovitve. Pogrebni ceremonial bo pred prevozom pokojnika v kremacijo. S tem bo pogreb tudi zaključen. Shranitev žare s pepelom bo le še opravek grobarja in ožjih svojcev. Torej ne samo mrliške vežice, ampak tudi manjšo poslovilno dvorano potrebujemo v bodoče na vsakem pokopališču. Le na ta način bo možno zagotoviti, da bodo pogrebi tudi zunaj Žal kvalitetni.
To so že predlagale nekatere krajevne skupnosti in predlog bomo podprli tudi finančno z vsemi pripadajočimi sredstvi iz najemnin za grobove iz prizadetih pokopališč .To pa, razumljivo, ne bo dovolj.
Končno še odgovor na utemeljitve vprašanja:
1.	Dne 16. januaija je bilo za Ivana Šimica dogovorjeno, da bodo pogreb opravili sami. Storitve, naročene pri nas, so bile: prevoz v znesku 308 din ter izkop in zasip jame v znesku 363 din. Te storitve so bile v redu opravljene. Pri nas je bila naročena in plačana oprema (krsta s pripadajočim), kar je bilo tudi v redu dobavljeno. Plačana je bila tudi osmrtnica v Delu in grobni prostor. Če odštejemo znesek za grobni prostor, 600 din in osmrtnico v Delu 750 din ter upoštevamo še znesek, ki ga prispeva socialno zavarovanje, tj. 2.550 din, so znašali dejanski stroški pogreba v gotovini 1.337 din. Cenejšega pogreba ne poznamo v svetu vazen v Zuerichu, kjer so pogrebi za vse stranke z domovinsko pravico brezplačni, stroške pa krijejo iz mestnega proračuna). Ž naše -strani smo opravili vse po dogovoru in plačilu.
2.	Opustili smo mučno in nemogočo tradicijo zabijanja pokrova krste z žeblji pred dvigom pokojnika iz mrliškega odra. Krstni pokrov je narejen tako, da se s posebnim utorom pokrov trdno oprime spodnjega dela krste in nato pritrdi z dvema lesnima vijakoma. Na željo stranke dopuščamo tudi možnost, da se krsta še posebej zabije z žeblji!
3.	Polomila so se nosila. Primer zasluži kritiko. Toda, kdo je opravljal pogreb in polomil nosila, je drugo vprašanje. Gotovo je, da Žale tega pogreba niso opravljale, ker opravljamo vse pogrebe z lastnimi vozički. Dobavili smo druga nosila.
4.	Zgodi se, da preteče 4 ali 5 dni od dneva smrti do pokopa. Pri tem je vzrok naslednji: če nastopi smrt na primer v soboto in je odrejena obdukcija, ta ne more biti končana pred ponedeljkom do 12. ure, lahko šele v torek! Ko pa pride naročilo za pogreb in je ta dan zaseden s pogrebi za ves dan, res ni druge rešitve, kot naslednji dan. Priznamo, da je to silno mučna zadeva za prizadete svojce. Z zakonom pa je predpisana le minimalna doba, ki mora preteči med časom smrti in časom pokopa. Zakonite omejitve, kdaj po preteku tega roka mora biti izvršen pokop, pa ni. Za take primere imamo na voljo hladilne prostore, katerih pa se ljudje, če je le mogoče, najraje izognejo.
KRAJEVNA SKUPNOST ŠTEPANJSKO NASELJE
Delegat Metka DEMŠAR
VPRAŠANJE:
Krajevna skupnost Štepanjsko naselje vprašuje, kaj je z ureditvijo Litijske deste, na kateri je veliko prometnih nesreč tudi s smrtnim izidom. Zato krajani prosijo, da uredijo pločnik in kolesarsko stezo ter na ta način zmanjšajo ogroženost pešcev in kolesarjev.
Oddelek za gradbene in komunalne zadeve je pripravil naslednji
ODGOVOR:
Vprašanje je širše, vendar bi se omejili samo na odsek, ki je trenutno najslabši, in sicer odsek od križišča Litijska-Kajuhova cesta do križišča Litijska-bodoča obvoznica (vzhodna meja nove soseske MS 3/2).
Po pravkar prejetem predračunu bi bilo potrebno zbrati za omenjeni poseg 2,2 milijardo S din, zato se trenutno z organizacijo za urejanje zemljišč dogovarjamo samo za prvi del, to je od Kajuhove do Hruševske. To je odsek, za katerega smo že v letu 1975 namenili 100 milijonov S din, vendar zaradi dolgotrajnih preddel in nerazčiščenega pravnopremoženjskega stanja dela še niso bila začeta. Trenutno znaša predračun za ta odsek približno 372 milijonov S din, kar predstavlja veliko težavo, ker sredstev za to še ni. Podjetje za urejanje zemljišč Soseska navaja sledeče:
Za oba odseka smo že dobili lokacijsko dovoljenje. V kratkem bomo pridobili tudi potrebna zemljišča in soglasja lastnikov, katerih zemljišča bodo z gradnjo prizadeta, nakar bomo zaprosili za gradbeno dovoljenje. Z rekonstrukcijo Litijske ceste bi začeli maja letos, in sicer na odseku od Kajhove do vključno križišča s Hruševsko cesto, kjer se rekonstruirani del naveže na obstoječo Litijsko cesto. Odsek od Hruševske do obvoznice bomo gradili prihodnje leto, ker je potrebno predhodno zgraditi podhod za pešce pri sedanji trgovini Mercator.
Problematičen je tudi odcep od Litijske ceste v samo naselje, to je bodoča Parmska cesta, ki je sicer v projektnem in pravnopremoženjskem smislu že razčiščen, terja pa še prav tako predhodna dela, kot: izgradnjo kanalizacije, prestavitev električnih kablov, poglobitev vodovoda. Če bodo zbrana sredstva, bi z deli pričeli proti koncu leta 1976.
Na vprašanja delegata Franca Krevsa z VIII. konference še nismo prejeli odgovorov izvršnega sveta skupščine mesta Ljubljane in republiškega cestnega sklada.
VIII. KONFERENCA Delegat Franc Krevs
VPRAŠANJE:
a)	Kdaj se bodo začela dela na mostu čez Grubarjev k?nal na Dolenjski cesti
b)	Magistralna cesta Ljubljana-Zagreb je zelo obremenjena, posebno zato, ker vozi po njej mnogo tovornjakov s priklopniki. Predlagam, da bi po klancih navzgor bila dva vozna pasa, po klancu navzdol pa en vozni pas. Menim, da bi se na ta način zmanjšale kolone, vožnja pa bi bila hitrejša in bolj vama.
Na vprašanje pod a) je izvršni svet skupščine mesta Ljubljane pripravil naslednji
ODGOVOR:
Pri Republiški skupnosti za ceste, ki je investitor za gradnjo Karlovškega mostu, seje 2. 12. 1975 opravilo odpiranje zbranih ponudb za gradnjo. Na osnovi podrobnejše analize in poročila strokovne komisije, ki je pregledala dostavljene ponudbe, je investitor sprejel sklep, da odda dela najugodnejšemu ponudniku GIP Gradis. Republiška skupnost za ceste je o tem izdala odločbo 15. 1. 1976. Izvršni svet SML je obravnaval poročilo strokovne komisije Republiške skupnosti za ceste na 135. seji dne 13. 12. 1975 ter dal soglasje, da se dela oddajo GIP Gradis.
Pripravljalna dela v zvezi z gradnjo Karlovškega mostu so v teku, to je rušenje objektov, ki so vezani na pričetek same gradnje mostovne konstrukcije. V tem času mora GIP Gradis izdelati izvedbeni projekt, ki je osnova za izdajo gradbenega dovoljenja. Vsi ostali postopki v zvezi z gradnjo Karlovškega mostu so zaključeni ter se lahko pričakuje, da se bodo sama gradbena dela mostovne konstrukcije Karlovškega mostu pričela v začetku aprila letošnjega leta. Rok za izvedbo gradbenih del mostovne konstrukcije je 11 mesecev po izdaji gradbenega dovoljenja.
Izvršni svet SML vztraja, da je potrebno pospešiti vsa pripravljalna in gradbena dela pri gradnji Karlovškega mostu ter tako zagotoviti čimprejšnji zaključek del.
Upamo, da smo dali zadovoljiv odgovor na delegatsko vprašanje.
Na vprašanje pod b) je Strokovna služba Republiške skupnosti za ceste pripravila naslednji
ODGOVOR:
Strokovna služba Republiške skupnosti za ceste je to vprašanje obravnavala že v letu 1975 v okviru projektne naloge, ki jo je poverila projektni organizaciji IBT.
Na cestnih odsekih Šmaije-Sap, Višnja gora, Medvedjek, Pluska, Poljane, Karteljevo in Čatež, bi bilo možno razširiti sedanje 7,60 m široko vozišče z 1,2 do 1,5 m širokimi bankinami na 3 vozne pasove, tako da bi bil planum novega cestnega telesa (vključno z robnimi črtami in bankinami) širok 9,6 m. Pri tem pa nastopajo naslednji problemi:
Plan izgradnje avto cest predvideva v prihodnosti izgradnjo še dveh dodatnih voznih pasov, tako da bo sedanja magistralna cesta Ljubljana-Bregana spremenjena v 4-pasovno avto cesto. Vsi gradbeni ukrepi, ki jih bomo podvzeli v bližnji prihodnosti, morajo biti s tem konceptom usklajeni, sicer sedanja investicija ne bo gospodarna.
Pri razširitvi obstoječe ceste na klancih bi morali razširiti tudi vse objekte (nadvoze, podvoze) in jih zgraditi na novo. Prav tako ves sistem odvodnjavanja in deviacije.
Ker praktično ne .bi bilo možno razširjati ceste pod prometom, bi morali zgraditi za čas gradnje ustrezne obvozne ceste.
Študija o tehničnih možnostih povečanja propustnosti dolenjske ceste, zlasti v območjih klancev, je v delu in še ni zaključena. Izvršilni odbor Republiške skupnosti za ceste je o zadevi razpravljal in ugotovil, da spisek vseh tistih odsekov, ki bi jih bilo nujno čimpreje rekonstruirati, presega finančne možnosti srednjeročnega plana. Ne glede na to pa je nekaj kritičnih odsekov dolenjske ceste vnešeno v plan novogradenj. Zanje bodo črpana sredstva iz postavke t. im. nerazporeienih sredstev.
S tem so dani vsi odgovori na deleg. vpraš. z dne 22. 1. 1976.
RAZISKOVALNA SKUPNOST OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE
Izvršni odbor razidcovalne skupnosti občine Ljubljana Moste-*!0*je posreduje osnutek srednjeročnega načrta razvoja raziskovalne dejavnosti v občini Ljubljana Moste-Polje v letih 1976-1980, vsem delavcem in delovnim ljudem v temeljnih in drugih organizacijah ™ruženega dela in delovnih skupnostih, občanom v krajevnih kupnostih in delovnim ljudem, ki z osebnim delom opravljajo ^etijsko in obrtno dejavnost. Osnutek naj pomeni osnovo za javno obravnavo in obravnavo na sejah splošnih delegacij, konfe-renc delegacij in v skupščini raziskovalne skupnosti.
Osnutek je pripravila komisija za pripravo srednjeročnega programa razvoja in predstavlja izhodišče za nadaljnje razprave, iz katerih naj bi izšli predlogi za končne formulacije.
. Načrt raziskovalne dejavnosti za 1976—1980 se opira na usme-r,tev» ki je zapisana v izhodiščih za pripravo družbenega plana razvoja SR Slovenije in občine v letih 1976—1980, pri čemer Pdudaija prizadevanja za krepitev ustvaijalnih sil družbe in hitrejšo •ast družbene produktivnosti dela.
Na tq osnovi, in izhajajoč iz resolucije X. kongresa ZKJ in VII. Kongresa ZKS, je program občinske raziskovalne skupnosti zasno-'?n na temeljnih družbenoekonomskih izhodiščih in si prizadeva, “a bodo načrti gospodarstva v ključnih obdobjih svoje realizacije .*• vso potrebno oporo v raziskovalnih potencialih, opravljenih raziskavah in zbranem strokovnem znanju na podlagi lastnih Področnih raziskovalnih skupnosti in programa republiške razisko-'alne skupnosti.
Razpravo o osnutku je treba zaključiti do 10. marca 1976. Opombe, mnenja in predloge sporočite do 15. marca 1976 na {®Mov: RAZISKOVALNA SKUPNOST občine Ljubjana Moste-Ljubljana, Proletarska c. 1.
p Seja skupščine raziskovalne skupnosti občine Ljubljana Moste-r°lje, na kateri bodo delegati razpravljali o osnutku srednjeročnega ^črta razvoja raziskovalne dejavnosti in o predlogu statuta ^■skovalne skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje, ki je bil ^javljen v „Naši skupnosti*1 v prilogi št. 12 v decembru 1975, bo v 0rugi polovici meseca marca 1976.
OSNUTEK SREDNJEROČNEGA NAČRTA RAZVOJA RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI V OBČINI LJUBLJANA MOSTE-POLJE V LETIH 1976-1980
—	stanovanjska izgradnja
—	zaposlenost
—	zadovoljitey bioloških potreb (hrana, voda, zrak, varstvo itd.)
—	zadovoljitev socialnih potreb (vzgoja, rekreacija, izobraževanje, socialni oejnosi itd.)
—	zadovoljitev kulturnih potreb (kulturna dejavnost, estetska vrednota).
Pri tem so nujne interdisciplinarne raziskave, ki lahko uspešno rešijo probleme iz razvejanega in širokega področja znanosti. Te morajo upoštevati in skrbeti za:
—	ocenitev problemov preskrbe ožjega in širšega urbanega občinskega področja z vodo in sanitarnimi napravami,
—	racionalno preprečevanje masovne migracije v urbane centre, s tem, da se ohranijo podeželska naselja,
—	razvoj komunikacijskih sredstev, ki bi oživela in ohranila podeželski okoliš,
—	premišljeno in ustrezno lociranje industrijskih in stanovanjskih objektov; preprečiti je treba gradnjo neprimernih stanovanjskih objektov — barak,
—	študiozno obdelavo razvoja sistema mestnega transporta, pri čemer naj odgovorni s tehničnimi, zakonskimi in administrativnimi merami skušajo rešiti obstoječe probleme transportnih zastojev in preprečiti onesnaževanje zraka, vode in zmanjšati ropot, ki ga povzročajo motorna vozila,
—	premišljena predvidevanja za lokacije vzgojnih in rekreacijskih centrov za mladino in ustrezne podobne objekte za starejše občane, predvsem za upokojence,
—	razvoj okolja, da dosežemo najvišjo možno stopnjo sodelovanja na družbenopolitičnem področju,
—	analizo stanja narodno-kulturno-zgodovinskih spomenikov in dejavnosti ter drugega narodnega blaga,
—	druge dejavnosti, ki so splošnega družbenega pomena.
Občinska raziskovalna samoupravna interesna skupnost skupaj z
občinsko skupščino podpira raziskovalno dejavnost, ki jo neposredno financirajo same OZD oziroma TOZD, skupaj z republiško raziskovalno skupnostjo.
Na podlagi razprav in rezultatov ankete smo po področnih raziskovalnih skupnostih zabeležili naslednje potrebe na področju občine:
I. Energetika
Priznati moramo, da je energija nepogrešljivi sestavni del razvoja družbe. Vsako stopnjo v toku energije od proizvodnje do pretvorbe pri končni uporabi v domovih, tovarnah, transportnih sredstvih, spremljajo sekundarni pojavi, od katerih lahko nekateri škodljivo vplivajo na okolje.
Zaradi teh vplivov in zaradi zelo kritičnega stanja v preskrbi z energijo v svetu in pri nas, priporočamo naslednje teme raziskovanja: •
—	ekonomske in tehnološke raziskave pri razvoju in ocenjevanju novih energetskih sistemov,
—	študije obstoječih lokacij, da bi se zmanjšali ali odpravili morebitni kvarni vplivi na okolje,
—	izračun tlačnih razmer toplotnega omrežja.
n. Strojništvo, kovinarstvo, varilstvo
ANALIZA DOSEDANJEGA STANJA:
Z realizacijo ustavnih načel se je ustanovila občinska razisko-Va*na samoupravna interesna skupnost. Uvajanje ustavnih načel Predstavlja novost na tem področju delovanja, zato bo potrebno ^jti možnosti in način njihovega izvajanja. Pri načrtovanju smo se °Pirali na smernice razvoja SR Slovenije za obdobje 1976—1980.
Dl. Metalurgija, rudarstvo, nekovine IV. Elektrotehnika
V. Avtomatika, računalništvo, informatika
QUl RAZVOJA:
Delovnemu človeku in občanu je dana možnost, da tudi na tem r?Ko važnem področju izvaja svoje pravice in dolžnosti po delegatom sistemu. Zato bo potrebno, da zberemo na primeren način P°trebe za raziskave s področja TOZD, OZD in KS. Znanost Igramo približati občanom v KS, delovnim ljudem v TOZD, JP^dini in šolski mladini. Občane bomo morali obveščati o Oiskovalni dejavnosti in njenem pomenu za razvoj.
hedviden plan naraščanja mestnega prebivalstva (predvsem J^di notranjih migracij bo rast mesta v nadaljnjih letih pospešena) P°8ojuje smotrno planiranje. Predvsem na naslednjih področjih 'P°ramo zadostiti osnovnim zahtevam:
VI.	Kemija, kemijska tehnologija, biokemga
—	sikativi, Id se uporabljajo v vodotopnih sistemih
VII.	Matematika, fizika, mehanika, astronomija, geofizika, meteorologija
VIII.	Lesarstvo, gozdarstvo, papirništvo:
—	nadomestitev uvoženih papirniških surovin z domačimi in ugotovitev njihove primernosti
—	nove metode urejanja gozdov
—	fotointerpretacija v gozdarstvu
—	analiza gozdnih fondov po rastiščih.
IX.	Tekstilstvo, usnjarstvo
—	razvoj kemičnih vlaken v Slovenci
—	perspektivni razvoj tekstilne industrije za dekoracijo in opremo stanovanjskih in drugih prostorov.
X Gradbeništvo, gradbeni materiali, komunalno stanovanjsko gospodarstvo, geodezija.
Uveljaviti moramo načelo, da za ekonomsko ustreznost posameznih projektov ni dovolj, da dokažemo le dobiček v klasičnem smislu, ampak tudi splošno družbeno korist.
— Raziskave prihrankov pri dodatni toplotni izolaciji stanovanj, obstoječih in bodočih, ker ogromno energije porabimo za njihovo ogrevanje. Višji stroški, ki bi pri tem nastali, so nični v primeijavi z dolgoročnimi koristmi družbe (manjša vlaganja v nove investicije za energetiko, manjši obratovalni stroški, manjše onesnaževanje).
^ — Nadaljnje razvojne možnosti montažne gradnje stanovanj v
—	hidroizolacija
—	zvočna izolacija
—	tehnologija toplega betona
—	analiza, kako naj izgleda mesto v socializmu. Vprašanje ni vsakdanje, sq izhajamo iz dejstva, da so naši urbanistični načrti narejeni po študijah zapadnih mest ali pa so plod arhitektove intuicije.
XI.	Kmetijstvo, živilstvo, veterina
—	ekonomika kmetijskega prostora
—	usmerjanje kmetij okrog mesta.
Kompleksno moramo raziskovati probleme agrarnega razvoja, tako da bomo omogočili kmetom in poljedelskim organizacijam normalno rast in pospeševanje dejavnosti. To bomo dosegli z raziskavami kmetijskih raziskovalnih ustanov in s programom šol v sodobno kmetijstvo, z vlaganji v rentabilno kmetijsko dejavnost (krediti, izboljšanje tržnih možnosti itd.) in s preusmeritvijo kmetij na druge važne dejavnosti (turizem in podobno).
—	raziskave na področju kemičnih snovi, integrirana kontrola pesticidov
—	možnost uporabe odpadnih surovin za gnojila
—	mikrobizem in razkuževanje
—	ekološke meritve v proizvodnih prostorih.
XII.	Zdravstvo, medicina, biologija, telesna kultura, rekreacija, socialno varstvo, življenjsko okolje
Ta tema je glede na industrijsko področje občine Moste-Polje z okolico aktualna.
—	Identifikacija in kontrola onesnaževalcev okolja, pri tem je mišljeno predvsem onesnaževanje biosfere
—	študij tehnologij za zmanjšanje onesnažitve.
Onesnaževanje je dostikrat rezultat nekontrolirane uporabe
tehnologije v industrijskih območjih. Zmanjša se lahko dostikrat z uporabo metode „ponona uporaba11, pri čemer je dosežena učinkovitejša proizvodnja in uporaba energije lahko pripelje do zmanjšanja emisije mnogih onesnaževalcev.
Temu področju je potrebno posvetiti vso pozornost, ker s svojimi vplivi posega na gospodarsko področje z vsemi prednostmi in posledicami za družbeno blaginjo.
—	Načrt raziskav, potrebnih za izdelavo dokončnega stališča o varstvenih ukrepih Toplarne v Ljubljani za zaščito ozračja pred onesnaženjem.
Oskrba z vodo je omejena v svoji kvaliteti in razdelitvi. Zato je treba koordinirano planiranje in gospodarjenje z vodnimi viri in moramo:
—	izdelati program vodnih virov in porabe
—	oblikovati politiko integrirane izrabe vodnih bogastev
—	posvetiti pozornost »kontroli11 onesnaževanja
—	racionalizirati porabo vode v industriji in poljedelstvu
—	pripraviti študije v uporabi sodobne tehnologije.
Iz področja medicine:
—	osebne alternacije pri epilepsiji
—	psihosomatska osebnost in lipemija v krvi
—	strokovna analiza iz registra hospitaliziranih psihiatričnih bolnikov v SRS
—	strokovna analiza suicidov in suicidelnih poizkusov v SRS.
XIII.	Izobraževanje, vzgoja
—	raziskovalna dejavnost predšolske vzgoje
XIV.	Humanistične vede, zgodovina, založništvo, kinematografija 46
XV.	Politologija, sociologija, filozofija, psihologija, pravo, krim*-nalogija, družbena samozaščita, splošni ljudski odpor
—	koriščenje prostega časa mladine in možnost za vključitev mladine v razne interesne dejavnosti
—	problemi priseljenih občanov v nova naselja
—	problemi starejših občanov in možnost za reševanje njihovih težav
—	razširjenost alkoholizma in narkomanije med mladino
—	družbena skrb za duševno in telesno prizadete po 15. letu starosti — možnost zaščite in vključevanja
—	problemi družine, možnost za reševanje.
XVI.	Ekonomske vede, geografija, regionalno planiranje, urbani' zem, storitvene dejavnosti, promet
Teme s tega področja so že zajete pod drugimi dejavnostmi:
—	urbanizem (razvoj mesta, promet itd.)
—	turizem (preusmeritev kmetij)
—	ekonomsko obdelane študije o prihrankih energije, obnova tehnoloških postopkov itd.
Ob usmeritvi raziskovalne dejavnosti k uresničevanju ciljev in h gospodarskem razvoju je treba zagotoviti temeljno raziskovalno delo in spremljanje dogajanja v svetovni znanosti na vseh področ; jih. Pri izbiri področij in pri problematiki raziskav je treba dati prednost tistim področjem, ki so:
a)	pomembna za razvoj drugih področij in ved
b)	pomembna za družbenopolitični in kulturni razvoj
c)	taka, da ob izbiri naših komperativnih prednosti omogočajo vrhunske znanstvene dosežke
d)	pomembna za razvoj gospodarstva.
Teme, ki smo jih registrirali na našem področju so samostojne, nekatere pa zahtevajo preučevanje z več gledišč hkrati. Zato bo potrebno upoštevati različne vidike. Vključiti bo potrebno različne SIS in občinsko skupščino. Gornje prostore bomo uskladili z drugimi občinskimi raziskovalnimi skupnostmi na področju mest3 Ljubljane in izoblikovali skupne mestne potrebe na področje raziskav.
Raziskovalna samoupravna interesna skupnost občine Ljubljen3 Moste-Polje bo zbrala pregled organizacij združenega dela n3 področju občine, njihove razvojne možnosti in jim pomagala p11 težnjah.
Za popularizacijo znanosti, odnosno raziskovalne dejavnosti, bomo ustanovili komisijo, katere naloga bo, da pripravi in iz vaj3 program dela na tem področju. Obsega pa vsaj:
—	organizacijo razgovorov med občani in raziskovalci v naših raziskovalnih organizacijah
—	ogled podjetij oziroma raziskovalnih oddelkov podjetij
—	predavanja v krajevnih skupnostih
—	ogled in razgovori mladine in šolske mladine z raziskovalciv naših raziskovalnih organizacijah
—	nagradni razpisi za šolsko mladino v nalogah s področj3 raziskovalnega dela.
Na področju občine bomo podpirali novatorstvo, racionaliz3' torstvo in inovativno dejavnost. Komisija, ki bo ustanovljena v f3 namen, bo pregledala obstoječe stanje na podlagi vprašalnika i" osebnega kontakta v OZD in TOZD ter bo na podlagi dobljeneg3 stanja pripravila analizo in nato predloge in načine za izboljšanje-
Ustanovili bomo komisijo za zaščito ustavnosti, ki bo ugotovil*, kako se izvajajo samoupravni odnosi in delegatski sistem in kak° krožijo gradiva za seje. Pripraviti mora predloge in način izvajanj3 ustavnih pravic občanov in mora tudi spremljati ta izvajanj3 dogovorjenega.
Raziskovalna samoupravna interesna skupnost občine Ljubijat13 Moste-Polje bo sodelovala in usklajevala svoje delo z občinske skupščino Ljubljana Moste-Polje, s področnimi raziskovalni111! skupnostmi ter raziskovalno skupnostjo Slovenije, z drugi1"1 raziskovalnimi skupnostmi, in z raziskovalnimi organizacijami.
Ljubljana, 6. januarja 1976
Dokumentacijska služba Informativno - dokumentacijskega centra pri Mestni konferenci SZDL Ljubljana naproša vse strokovne delavce -avtorje, da zlasti bogatejšim, zahtevnejšim in obsežnejšim strokovnim gradivom dodajo tudi kratke strokovne povzetke teh gradiv, za kar so kot strokovnjaki za določeno področje edino strokovno sposobni in tudi kompetentni, ter s tem zagotovijo ustrezno dokumentiranje izdelanih analiz, elaboratov, študij, zaključnih poročil, programov dela ipd. Hvala!
OBVEZNO
FLUOROGRAFIRANJE PREBIVALSTVA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE
Minila so štiri leta in pred nami je ponovno fluorografija. Fluoro-grafsko slikanje pljuč je najbolj množična in hkrati najbolj uspešna preventivna metoda zatiranja pljučne tuberkuloze. Ta bolezen je zahrbtna, v začetku svojega razvoja ne kaže jasnih znakov obolenja in zato- bolnika z začetnim obolenjem - takrat, ko je zdravljenje najbolj uspešno in ne pušča posledic - odkrijemo le slučajno. Vsako leto zboli za to nalezljivo boleznijo v naši občini od 47 do 50 ljudi, od teh je nalezljivih 75% bolnikov. Ti bolniki pa so potencialni razšir-jevalci tuberkuloze, to so epidemiološka žarišča, kjer se lahko okužijo zdravi občani, predvsem otroci. Zdravstvena služba ve, da s tuberkulozo ni premirja, zato spada zatiranje te nalezljive bolezni vedno v prvi plan zaščite občanov.
Pri fluorografskem slikanju odkrivamo tudi bolnike z rakom na pljučih. To obolenje je tudi v naši občini v porastu. V letu 1975 smo odkrili 18 bolnikov s tem obolenjem.
Bolezni srca in ožilja so pri nas prav tako, kot povsod v razvitem svetu v porastu. Fluorografija nam odkrije tudi večino teh množičnih obolenj. Naša družba se zaveda pomembnosti fluorografske akcije, ki mora zajeti polnoštevilno udeleženo prebivalstvo določenega starostnega obdobja, zato občinski Odlok o obvezni fluorografiji prebivalstva predvideva denarne kazni za tiste občane, ki se slikanja v času od 8. do 26. marca 1976 neopravičeno ne udeleže.