mi Prihodnja številka izide v pondellek Ul. t, m* LETO II. LJUBLJANA, 9. FEBRUARJA 1924. 8YE¥a S. taAROČNlNA-ZA-IVGOSLA-VllO ČETRTLETNO DIN I5* CEL0LETN0-D!N-60/ZA-INOZEMSTVO 1E DODATI POŠTNINO/ OCLAflPO cenikv/ posamezna ŠTEVILKA- PO DIN • l'5D, VSŠEDNSŠTVO-IN-VPRAVA* V VČITEL7SKI TiSKARNj/ ROKOPISI $E NE VRA- cA)o/anonimni do- 'PlSl $E • NE • PRSOBČV - ■JElO/POjjTNlNA- PLAČAN A-V- GOTOVINI d redna iimplclua oblastnega odbora Oriuna za Slovenilo v Cellu cin® 2, fefernerla 1924. Bilo je leta 1923. na večer 1. svečana v Celju. Vse mesto je zgledalo kot v vojnem času. Okrog kolodvora policijski in žandarmerijski kordoni, pred »Nemško hišo« pa vojaštvo in strojnica. Vršil se je v Celju slavni »Jaga-ball«, v katerega zaščito proti nacionalnemu ogorčenju je takrat vladajoči pokrajinski namestnik Hribar mobiliziral vse vojne sile. Minulo je leto in zopet stoji 1. svečana na kolodvoru četa. A danes ni ne policija, ne žandarmerija, temveč akcijona četa celjske Orjune, ki Pozdravlja delegate, ki prihajajo na H. redno oblastno skupščino Orjune v Sloveniji. Večina članov oblastnega odbora in del delegatov je dospelo že v petek z večernim vlakom v Celfe, kjer jih je na kolodvoru pozdravila polnoštevilna akcijska četa in več drugega članstva. Oblastni tajnik je prevzel raport in nagovoril akcijonaše, vzbujajoč jim v spominu, da prihaja danes Orjuna kot zmagovalka v ono Celje, kjer je bila lani na isti večer preganjana in zasledovana od orožništva. Med prepevanjem nacionalističnih pesmi je krenila cela povorka v »Narodni dom«, kjer se je še isti večer vršil prijateljski sestanek z mariborskimi delegati, s katerimi se je obravnavalo vprašanje osnutka lastnega oblastnega odbora za Maribor. S ponočnim vlakom je prišlo zopet mnogo udeležencev, med njimi oblastni predsednik in 15 članov broječa četa iz Zagreba z lastno zastavo. Glavni sprejem se je pa vršil v soboto pri jutranjem vlaku, s katerim je dospela predvsem ljubljanska akciona in bratje z Rakeka. Sprejeli so jih na kolodvoru mnogobrojni Celjani in ostali delegati, ki so jih v skupnem sprevodu z železničarsko godbo na čelu spremili v »Narodni dom«, kjer je par minut pred deveto v veliki dvorani otvoril oblastni predsednik II. redno skupščino. Navzlic precej neprikladnemu času za potovanje, ki je bilo za posamezne delegate zvezano tudi z velikimi materijelnimi žrtvami, je bila udeležba nad vse pričakovanje velika. Iz vseh krajev Slovenije je prihitelo v Celje nad 400 članov in članic, da prisostvujejo skupščini, na kateri je bilo izmed 66 organizacij in 24 poverjeništev zastopanih po pol-nomočnih delegatih, odnosno po pooblaščencih zastopanih 53 organizacij in poverjeništev. Predsednik oblastnega odbora, or. inž. Ferdo Kranjec, je po ofici-Jelni otvoritvi skupščine prečital Predvsem pozdrav direktorija v Splitu: Potvrdjujemo primitak dopisa od j °X- mes,~ kojim nam javljate sa-ttnr. Člane, ki niso hoteli spoštovati ziv Oblasne redovne godišnje skup-štine za 2. februara o. g. u Celju, što je Direktorium uzeo na znanje. Direktorium žali da ne može da odašalje na Vašu godišnju skupštinu svog delegata, ali mu to nije nikako moguče, jer nema potrebitih mate-rijalnih srestava. Molimo Vas, da brači delegatima naše dične Slovenije na Oblasnoj skupštini isporučite bratski pozdrav Direktoriuma. Želeči da rad oblasne skupštine bude uspešan i plodonosan na putu ka ostvarenja svetlih ideala našega pokreta, bratski Vas pozdravljamo. Zdravo! Direktorium Orjuna Split. Skupščina je oduševljeno pozdravila naše centralno vodstvo, nakar je predsednik pozdravil navzoče delegate in članstvo, ki je dovolj prostorno dvorano popolnoma napolnilo, s sledečim nagovorom: »Bratje! Že drugič imam danes čast govoriti s tega mesta kot predsednik oblastnega odbora do Vas. Želim in prepričan sem, da bo skupščina potekla v popolnem redu in zato Vas tudi prosim, da ste si svesti važnosti današnjega dne in da bo predvsem z ozirom na pičlo odmerjeni čas debata stvarna in kratka. Pripravili smo Vam kratka in stvarna poročila in potrebna debata o njih se bo vodila skupno. Kot predsednik nimam mnogo poročati. Predvsem naj se ozrem na tem drugem sestanku vseh Orjun v Sloveniji na preteklost, kaj nam je ona prinesla dobrega in kaj slabega. Naš pokret se je začel širiti v Sloyeniji pred dobrim poldrugim letom. Na predlanskem sestanku smo odobrili načela in program dela, a že v prvem letu se je razširila tako. da smo sklicali lahko lani meseca marca prvo oblastno skupščino. V odboru, ki je bil na tej skupščini izvoljen, se je tekom leta sicer marsikaj spremenilo, vendar smo pa navzlic vsemu ohranili v organizaciji red in discipline in so kršili pravila, smo brez obzira črtali iz organizacije, svesti si, da le disciplinirana vojska lahko izvede naloge, ki si jo je nadela Orjuna. In zato je naše delo v Sloveniji napredovalo in skoro so zavihrali prvi bojni prapori naše svete ideje. Zaslug na storjenem delu si ne lastimo, ker kar se je naredilo, ste storili Vi, ki ste nam dali moč in ki ste nam pomagali z delom in vztrajnostjo. Delo je bilo ogromno in je slonelo samo na ramah 9—10 odbornikov. Zato mogoče ni bilo vedno in povsod Izpeljano tako kot bi mi hoteli in kot bi moralo biti! Vendar stopamo danes pred Vas ž jasnim čelom, ker imamo zavest, da smo vršili svojo dolžnost. Vi poznate naše delo in poznate _ tudi ovire, ki so se nain stavile na* pot. Vsem Vam je dobro v spominu lanski predvečer današnjega dneva. Uporabili so proti nam vsa zakonita in nezakonita sredstva, a mi se nismo ustrašili boja, iz katerega smo izšli kot zmagovalci. Padel je Ivan Hribar, ki nas je hotel zatreti za vsako ceno (viharni fuj-klici!), padli so vsi oni, ki so se hoteli postaviti po robu našemu gibanju. Začeli so preganjati našo mariborsko Orjuno, a padel je tudi njen trinog Lukan. V enem letu smo zrušili dva velika župana, ki sta hotela izkoriščati svojo uradno pozicijo za anacijonalne namene. Borili smo se vedno in samo tam, kjer smo vedeli, da je boj upravičen. Lahko poudarim, da se je naša organizacija uspešnejše od katerekoli druge borila in ščitila interese državljanov in države. Le mi smo bili, ki smo stopili na megdan, ko so Italijani stegnili svoje kremplje po našem Triglavu. MI se nismo ustrašili njih sile in smo jasno pokazali, da si kratko in malo ne pustimo jemati svoje zemlje. Za-počeli smo akcijo za Triglav in Italijani niso z vsemi svojimi skvadri imeli poguma, začeti boj iz oči v oči. Skriti za skalami so zahrbtno streljali na naše ljudi. (Fuj-klici, ogorčenje!) Povdarjam, če bo sploh tekla meja preko ali onostran Triglava, da bo to v prvi vrsti zasluga Orjune, ki je zainteresirala Beograd in •celo javnost za to vprašanje. Bilo je še nebroj drugih akcij, ki pa tu o njih ne morem govoriti. Postali srno strah in trepet sovražnikom. Mi nismo imeli nobenih ozirov in smo posvetili vse svoje moči na-cijonalnim interesom. Mnogo jih je, ki bi radi pristopili k nam, a mi jih ne sprejmemo, ker njih roke niso čiste. V našem boju za pravično stvar smo došli tudi do spopadov s posameznimi strankami. Iz vseh teh bojev je pa izšla Orjuna čista, neoma-deževana, nadstrankarska. Naš nastop v Slovenski Bistrici povodom občnega zbora, izzvan po klerikal-no-nemčurskem hujskanju, nam je prinesel mnogo ugleda in tudi nasprotniki niso podvzeli drugega, kot da so v Ljubljani zastražili Katoliško tiskarno. Lajali so pa na nas m nas napadali, a nas to ne moti. V svrho propagande smo ustanovili svoj list »Orjuno«, ki smo ga ohranili do danes. Nikoli bi se naš pokret ne razširil tako, da nismo imeli lista, ki je poleg tega bil še edini vir organizačnih dohodkov. Koliko truda je zahtevalo vzdrževanje in urejevanje lista, sodi lahko le oni, ki ima v to vpogled. Ne zahtevam pa zahvale za one, ki smo delali, ampak pohvalno omenim le narodne tvrdke, ki so z inserati podpirale list. Zahvaljujem se konečno tudi onim, ki so nas podpirali z dopisi in poročili iz organizacij. S tem naj zaključim. Veliko je bilo delo, ki smo ga dovršili, a glavno je to, da smo ohranili organizacijo tako, kot je bila zasnovana. Tako Vam jo tudi izročamo, ko polagamo obračun. In taka naj bode tudi v bodoče. V to pomoziBog, bratje!« »Bog Ti pomogo!« je odjeknilo iz vrst zborovalcev in viharno odobravanje in pritrjevanje je sledilo poročilu br. Kranjca. Videlo se je, da so si vsi delegati svestni, da pripada velik del zaslug na storjenem delu bratu predsedniku in za njegovo skromnost so ga nagradili z živahno aklamacijo. K drugi točki je podal predsednik besedo I. tajniku oblastnega odbora, br. Mr. pliar. Francetu Žlajpahu, da poroča o stanju in delovanju odbora. Tajniško poročilo. Bratska skupščina! Kakor tvori blagajniško poročilo točno bilanco denarnega prometa organizacije, tako mora tajniško poročilo nuditi jasen obračun delovanja organizacije v minulem poslovnem letu. Ne pričakujte vsled tega od mojega poročila nikakega olep- kot letošnje, ko je tekom poslovne dobe izstopil meseca: junija — I. tajnik Benzija; začetkom julija — blagajnik Česnik, v sredi oktobra pa namestnik Jurkovič. Da nadomesti odpadle delavce, je bil prisiljen oblastni odbor zlasti z ozirom na vedno naraščajočo organizacijo kooptirati nove člane. Potom kooptacije so vstopili v odbor, ševanja dejanskega stanja, ker če hočemo za bodoče leto na današnji skupščini stvoriti dober delovni program, moramo pravilno oceniti vse dosežene uspehe, upoštevati pa v enaki meri tudi vse negativne postavke, naše neuspehe in napake. Objektivna lastna kritika je vedno boljša, kot pa po pretirani samohvali izzvana neobjektivna kritika nasprotnika. Moje poročilo obsega poslovno dobo od prve redne skupščine oblastnega odbora za Slovenijo dalje. Vsled večkratne menjave v tajništvu in deloma tudi vsled netočnega internega poslovanja mogoče ne bo jasno do zadnjih detajlov, prosim pa brate, da upoštevajo, da sem tajništvo prevzel stoprav začetkom meseca septembra. Na prvi redni skupščini, ki se je, kot poznano, vršila dne 25. marca prošlega leta v Ljubljani, so bili izvoljeni v oblastni odbor, ki se je v svoji prvi seji medsebojno konstituiral, sledeči bratje: Inž. Ferdo Kranjec predsednik, Vojv. Atanazije Ristič podpredsednik, Joško Benzija, I. tajnik, Vlado I. Oalzinja II. tajnik, Milan Česnik blagajnik, Dušan Kazimirovič-Pod-krajšek čelnik, Božo Borštnik, Franjo Perko, Jan Tonja odborniki. Namestnikom so bili izvoljeni bratje: Dekleva Dušan, Brnčič Matko, Radivoj Rehar in Ljubo Jurkovič. Povdarjam, da se niso vsi bratje, ki so sprejeli iz rok oblastne skupščine mandat odbornika, zavedali niti teže bremena, ki so ga prevzeli, niti odgovornosti napram onim, ki so jih izvolili. Položaj razvoja, v katerem se je organizacija nahajala v prošlem letu, je zahteval odločnih in močnih delavcev. In v kolikor posamezni odborniki niso izpolnili svojih mest kot prvi in najboljši delavci, v toliko registrira razvoj naše organizacije predvsem v poglobitvi notranjega delovanja zastoj. To omeniti sem smatral potrebno v opozorilo delegatom, da dobro premislijo, koga volijo — in v premislek novim odbornikom, ki ne bodo iz rok današnje skupščine prevzemali častnih mest, temveč funkcije težkega požrtvovalnega dela. Če se bodo volitve izvršile pod utlsom teh mojih besed, ne bo bodoče leto pokazalo tako pogoste menjave članov oblastnega odbora, meseca majnika brat Šlajpah, meseca junija br. inž. Kosmač, meseca novembra pa br. dr. Košiša. Predsedništvo oblastnega odbo» ra je vodil br. inž. Kranjec, katerega delo pozna in občuti zadnja naša organizacija, tako da bi bilo odveč naštevati njegove zasluge za razvoj Orjune v Sloveniji. Največje priznanje mu naj bodo uspehi njegovega dela, zunanji znak pa odlikovanje rudečega zmaja, katerega mu je podelil Direktorij Orjun v polni oceni njegovih zaslug. Tajništvo je v pretežni večini poslovne dobe vodil II. tajnik brat Oalzinja, kateremu bodi na tem mestu izrečeno bratsko priznanje. Navzlic nepoznanju razmer in slovenskega jezika je vodil vse tekoče posle tajništva in posvečal delu v organizaciji večino svojega časa. Blagajniške posle, poverjene spočetka br. Česniku, je po njegovem izstopu prevzel glavni blagajnik br. Perko. Njemu v pohvalo bodi povedano, da je moral urediti vse knjige in priloge iz časa svojega prednika. Da mu je to uspelo in da vlada danes v blagajniškem poslovanju vzo-red red — to je najlepši znak vestnosti in točnosti br. Perka. Ostali odborniki, izvzemši br. Podkrajška, ki bo sam podal poročilo čelnika, niso imeli podeljenih funkcij. Br. podpredsednik Ristič se ni aktivno uveljavljal, ker večino časa ni živel v Ljubljani, nam je pa na drugem mestu veiiko koristil; — drugi so pa po svojih močeh in zmožnostih sodelovali pri skupnem delu, pa bilo to pri listu, ali na sestankih in sejali. Rednih in izrednih sej je imel odbor 43, dopisov je prejel in odposlal preko 5000, poleg tega pa še nad C>0 okrožnic. Ugotoviti je treba, da je v pretežni večini leta, predvsem pa v začetku bilo delovanje oblastnega odbora ozko združeno s poslovanjem mestne organizacije v Ljubljani, s katero smo imeli tudi skupen lokal. Šele, ko je uspelo, pridobiti oblastnemu odboru lasten lokal v Učiteljski tiskarni, se je delo osamosvojilo, vendar ne v toliki meri, da bi zadovoljevalo. Delovanje oblastnega odbora je bilo posvečeno predvsem širjenju našega pokreta in poglobitvi naše organizacije. V prvem delu našega udejstvovanja smo naleteli na nešteto o'’ir. Med glavnimi navajam do ekstaze razpaljene politične strasti, ki ne dopuščajo pravilnega presojanja našega sicer političnega, a doccla nestrankarskega pokreta. Ne le, da se je poskušalo od gotovih strank, napraviti naše gibanje partizanskim, je tako nasprotna, kakor tudi dostikrat i naklonjena nam javnost, iskala za vsakim našim korakom strankar- | skih motivov in osebnih vplivov, j Vočigled temu in še žalostnejšemu dejstvu, da so celo iz vrst naših aktivnih delavcev padali očitki proti sedanjemu oblastnemu odboru, da se je p’ i svojih sklepih in dejanjih pustil voditi po strankarskem razpoloženju, smatram potrebno in sem dolžan sebi in mojim sotovarišem v odboru ugotoviti sledeče: »Spoznavamo svoje napake in j uvidevamo pogreške. V enem oziru ' je pa naš obračun čist. V nobenem sklepu iti nobenem dejanju, ki ga je podvzel oblastni odbor, nas ni vodi! noben drug motiv in noben drug interes, kot naša čista volja, širiti jugoslovanski nacijonalizem in trdno prepričanje, da delamo v interesu organizacije jugoslovanskih nacionalistov.« V kolikor pa posamezniki z našim delovanjem niso bili zadovoljni ali pa naša podvzetja niso bila kronana z uspehi, je treba upoštevati — da le oni lahko greši, ki dela! Odstopajoči odbor ima zavest, da je v Sloveniji vzdržal pokret na višini nadstrankarskega gibanja, da pa v bodoče to tudi ostane, to bodi .skrb in naloga novega odbora. Brez vsakega pretiravanja v oceni širjenja naše organizacije v Sloveniji lahko ugotovim, da nobena obstoječih organizacij ne more zaznamovati v razmeroma kratki dobi takega razmaha, kot Orjuna. Navzlic prvotni neorijentiranosti in brez vsake pomoči centralnega odbora v Splitu, se je naš pokret iz skromnih začetkov razširil tako, da šteje oblastni odbor za Slovenijo danes 66 samostojnih mestnih organizacij in 24 poverjeništev z lepim številomčlanstva in še večjim številom somišljerikov. Da pri tem rapidnem naraščanju organizacij niso vse odgovarjale v celoti stavljenim zahtevam, je razumljivo, ker pri skromnih sredstvih, ki so biie oblastnemu odboru na razpolago, ni bilo mogoče vzdrževati one intenzivne propagande in tesnih vezi, ki bi bile potrebne za enotno in smotreno delovanje. Uspeh in neuspeli, delo in nedelo posameznih organizacij je zaviselo od inici-jative in požrtvovalnosti posameznikov. Imamo organizacije z velikim številom članstva in zadostnim številom inteligentnih moči, ki niso vršile svojih dolžnosti, nasprotno pa zaznamujemo ravno med številno slabejširni organizacijami naravnost vzorne organizacije, tako po vršenju obveznosti napram vodstvu, kakor tudi po notranjem poslovanju. 'lem organizacijam izrekam polno priznanje in želim, da bi po intenzivnosti svojega delovanja bile vzgled vsem ostalim. Vem in upoštevam, da v premnogih slučajih tvori velike ovire razvoju organizacije pritisk vlade, odnosno bolje povedano eksDonentov nam nenaklonjene vladne večine. V našem odločnem boju za interese jugoslovanske Nacije moramo zaznamovati tudi že žrtve. Spominjam le ukinitve delovanja mestne Orjune v Mariboru in Ptuju, ki je sledila našemu nastopu proti izzivanjem Nemcev v Ptuju in Celju. Za njih upostavitev so bili podvzeti vsi mogoči koraki in več kot enkrat je sam notranji minister obljubil obnoviti njih delovanje, označujoč njih sistiranje kot »veliko taktično napako ljubljanske pokrajinske uprave.« Oiavni krivec te »taktične napake« veliki župan Lukan je padel, a taktična napaka Še vedno obstoji in mi vemo, da ne bo zbrisana dotlej, dokler se ne spremene v naši državi koruptne razmere, ki omogočajo danes Nemcem in Turkom, da uveljavljajo svoje nacijonalne zahteve na škodo jugoslovanskega življa. Vse dotlej se nas bo preganjalo, odpuščalo in premeščalo naše člane — državne uradnike, a mi bratje, ne smemo kloniti glav. Radi povdarja-mo, da srno bojna organizacija in kot taka moramo v boju iskati im-pulsa svojemu delovanju. Smo dobri Jugoslovani in kot taki spoštujemo tudi narodov pregovor: Z ob za zob — oko za oko! in bomo na teror in pritisk odgovarjali s podvojenim terorjem i in še hujšim protipritiskom. V zavesti tega upoštevajte, da je vsaka naša organizacija enako važna in vsak naš član enako pomemben. Organizacije, ki so v prošlem letu zaostajale v delu, morajo v bodočem svoj trud podvojiti, močnejše organizacije pa morajo skrbeti, da dobavijo vodstvu gmotna sredstva, ki jih isto lahko nakloni potrebnim organizacijam. V pogledu vršenja finančne dolžnosti je bila večina organizacij precej malomarna. Oblastni odbor, preobložen z drugim delom, moral si je sam skrbeti za potrebna sredstva. Zato naše delo ni bilo v oni izmeri ekspanzivno, kot bi mi hoteli in kot bi lahko biio, da srno imeli na razpolago gmotna sredstva. V želji, da bi moje poročilo iz-gledalo bclj kot vzpodbuda k bodočemu delu, kot pa tožba o minolem nedelu, preidem preko tega sicer važnega poglavja s pozivom na vse navzoče delegate, naj se zavedajo, da brez denarja ni vojske. Mi pa smo vojska In zato hočemo zmagati! In zato rabimo denar. Na vas vseh je, da ga nam prl-bavite, ker navezani smo samo na Vas. Ob prehodu k poročilu o prireditvah in javnih nastopih omenjam, da oblastni odbor sam kot tak ni aranžiral nobene večje prireditve izvzemši razvitja svoje zastave, ki se je izvršilo skupno z razvitjem ljubljanske in šišenske Orjune. Sodeloval je pa zajedno z drugimi organizacijami pri vseh slavnostnih razvitjih zastav v oblasti, in sicer na Bledu, Šoštanju, Rakeku in Viču. Vseh praporov v oblasti je sedaj sedem, izgotovljen je tudi že prapor Orjune za Poljansko dolino, ki ga razvije na binkoštni ponedeljek. V prihodnjih mesecih ga pa po dosedanjih informacijah razvijejo tudi naše vrle delavske Orjune v Trbovljah in Zagorju in še okrog deset drugih naših organizacij. Kakor je prapor lep zunanji znak naše misli in velika privlačna sila za ambicijozne člane v organizaciji, sem pa mnenja, da je treba v tem pogledu v hodoče nekaj več varnosti. Ker merilo vrednosti organizacije konečno ni bogato izvezen prapor, temveč njeno delo. Zato naj predvsem mlajše in gospodarsko slabejše organizacije dobro premislijo, predno prevzamejo nase vsekakor občutno breme nabave prapora. Orjuna v Sloveniji je prisostvovala odnosno sodelovala pri vseh nacijonalnih in državnih manifestacijah. Podrobna poročila so bila itak svoječasno objavljena v našem glasilu in med ostalimi navajam poimensko le protestni shod v Mariboru proti vladnim koncesijam Nemcem in protestno zborovanje, ki ga je priredil oblastni odbor 27. oktobra proti nasilju kulturne in sedaj »zavezniške« Italije napram slovenskemu časopisju. Prvega vsled tega, ker je Orjuna v Mariboru, da-si je njeno delovanje ustavljeno prevzela v svoje roke inicijativo za skupno akcijo vseh narodnih krogov in jo tudi sijajno izpeljala. Drugega pa vsled tega, ker so zastopstva naših narodno obrambnih društev, da navajam imenoma Jugoslovansko Matico in Ciril-Meto-dovo družbo v zvezi z eksponenti političnih strank izključile org. jug. nac. od skupnega dela proti sovražniku. Uprizorili smo sijajen shod sami in sledila mu je tudi odločna manifestacija, pri kateri je vsled brutalnega nastopa policije prišlo do resnih incidentov in aretacije nekaterih naših članov. Manifestacija je krepko podčrtala našo zahtevo po popolnem ujedinjenju, pokazala je pa istočasno, ua moramo v bodoče posvečati več pažnje našim narodnim obrambnim organizacijam. Ni dovolj, da je večina našega članstva v vrstah C. M. D. in Jug. Matice, mi moramo v bodoče tudi gledati, da pridejo v vodstvo teh organizacij ljudje, ki ne bodo v nas videli svojih nasprotnikov. To bodi avizo za naš nastop pri občnih zborih teh društev. V zvezi s tem naj omenim, da incidenta, izzvanega po našem predsedniku na zadnjem protestnem shodu proti paktu z Italijo nikakor ni smatrati organiziranemu nastopu organizacije, da pa je bil pod utisom gornje netaktnosti le razumljiv in upravičen izraz mišljenja velike večine našega članstva brez najmanjše primesi osebnega ali političnega na-sprotstva. Organizacija sama ni priredila ob tej zadnji za našo državo tako sramotni pogodbi, nobenih protestnih shodov iz prosto tega razloga, ker ne pripoznava niti pogodbe, niti ljudi, ki so z njo postavili križ na grob primorskim Slovencem. Z delom, ne z besedami, z bojem in ne s protesti bodemo osvo-bojTi naše Primorje in slovenski Korotan. Slučaje, kjer smo bili prisiljeni z akcijskimi četami podkrepiti naše zahteve in nastope, bo pojasnil, v kolikor je to potrebno in umestno, brat čelnik. Mojemu poročilu pripadajo le v toliko, v kolikor so imele vpliv na razvoj organizacije. Ne prikrivam, da nam je mestoma vpo-raba fizične sile škodovala na ugledu. Toda to samo v slučaju, kjer akcije niso bile dobro premišljene, odnosno utemeljene od strani političnega vodstva. Akcije splošnega nacijonalnega pomena kot v Slov. Bistrici, Celju, Ptuju in Mariboru so nam pa samo pridobile na ugledu. Teror te vrste bo javnost vedno odobravala. O tako zvani triglavski akciji so mnenja precej deljena in ne izključujem, da so v zvezi z njo bile tudi storjene pogreške. — Eno je pa jasno in to odtehta vse drugo. Z našo akcijo smo zainteresirali vso jugoslovansko javnost za to obmejno vprašanje in doprinesli precej za popularizacijo naše organizacije. S to »državno-politično« akcijo, kakor so jo nekateri nazivali, naj zaključim svoje poročilo o internem delovanju naše oblasti. Predno prehajam k poročilu o Splitskem kongresu, ki tvori markanten mejnik v razvoju našega pokreta, naj omenjam še naše odno-šaje napram drugim oblastnim odborom. Pri pomanjkanju kontakta s Centralnim odborom v Splitu tudi stik z ostalimi oblastnimi odbori ni bil tak, da bi lahko pospešujoče uplival na naš razvoj v Sloveniji. Nasprotno smo bili tekom leta prisiljeni znatno podpreti zagrebški oblastni odbor, kjer so notranje razmere dovedle do uspostave ltomisa-rijala, ki sta ga vodila naš predsednik in podpredsednik. Poleg izdatkov gmotnega značaja smo skušali ponngati s teni, da smo začeli izdajati zagrebško glasilo kot prilogo našemu. Korak, sicer idealno zamišljen, je propadel vsled praktičnih ovir in v Zagrebu vladajočih razmer. Vendar je pa naša pomoč Zagrebu pomagala premostiti glavne zapreke in upati je, da bo v bodočem letu zagrebška oblast samostojno uspešno delovala. Preostaja mi še konečno. ker poroča o našem listu tiskovna sekcija, samo poročilo o prvem kongresu vseh Orjun v Splitu. Z ozirom na pičlo odmerjen čas in na dejstvo, da je bilo izčrpno poročilo priobčeno v listu, omejim se samo na važnejše momente, predvsem na sklepe načelne narave in organizatoričnega pomena. Kongresa, na katerem je bila Slovenija zastopana z največ pooblastili, smo se udeležili z 11 zastopniki in vsemi prapori. Impozantna manifestacija po zunanjosti, tvori Splitski kongres po svojem notranjem delu začetek reorganizacije in jasne orijentacije pokreta. Ne da bi menjal tia temeljnih principih, je likvidiral vse taktične pogreške’ preteklosti in po svojih sklepih upravičuje trditev, da tvori v zgodovini Orjune začetek sistematičnega dela. V predkongresni dobi se je po vseh naših oblastnih odborih in predvsem v našem tisku mnogo razpravljalo o reviziji programa in taktike. Znano Vam je. da v tem pogledu niti v Sloveniji nismo bili edini. Pod utisom neenotnega nastopanja, ki ga pa moramo bolj pripisovati slabemu centralnemu vodstvu, kot pa pomanjkljivosti programa, tretiralo se je predvesm mnogo vprašanje političnega nastopa organizacije. Po temeljitem pretresanju vseh stavljenih predlogov in trenutnega položaja v državi je kongres soglasno sklenil, da ostane organizacija tudi v bodoče nadstrankarska, da pa bo zvesta svojim nacijonalnim in državnim principom odločno pobijala stranke, ki so po svojem programu in delovanju protinarodne in protidržavne. Napram strankam pa, ki temelje na nacijonalnih in državo-pravnih programih, pa bodemo vodili taktiko lojalne nevtralnosti. Podpirali bodemo njih stremljenja, v kolikor se istovetijo z našim pro- gramom, vodili pa bodemo tudi boj, če bo njih delovanje nasprotno narodnim in državnim interesom. Podrobno je naše stališče do političnih in vseh drugih dnevnih vprašanj podal referat br. Nike Bartulo-viča, ki ga brez pretiravanja lahko imenujem kulminacijo vsega kongresa. V polni oceni velike vrednosti tega globoko zamišljenega elaborata smo ga v celoti priobčili v listu, in v zadnjih dneh izdali obenem s kongresnimi resolucijami v samostojni brošuri. Opozarjam brate delegate, da to brošuro, ki smo jo z ozirom na njen propagandni pomen nastavili na najnižjo ceno 2 Din, širijo z vso vnemo tako med članstvom, kakor tudi med nasprotniki. Da so v njej omenjene tudi dosedanje naše napake, naj Vas ne moti, ker edino na podlagi čistih računov lahko upamo na širjenje našega pokreta. Kongres je obravnaval poleg tega vsa druga važna organizacijska vprašanja, tisk, propagando in predvsem reorganizacijo Orjune. Zaključki ostalih debat so jasno razvidni iz resolucij kongresa in zato se bom malo obširneje dotaknil samo vprašanja reorganizacije in z njim v zvezi stoječega vprašanja financiranja pokreta. V dobi razvoja organizacije se je izkazalo, da vodstvo organizacije, sestavljeno iz centralnega odbora in direktorija — obeh v Splitu — ne odgovarja svojemu namenu. Temu ni bila kriva toliko nedelavnost članov vodstva, kot pa neugodna periferna lega Splita in iz tega izhajajoča slaba zveza z oblastnimi odbori. Paralelno s tem je bilo pa delo glavnega vodstva ovirano po pomanjkanju denarnih sredstev, ker večina oblastnih odborov nf vršila svojih finančnih obveznosti. Namen je bil, da se sedež organizacije prenese iz Splita v Beograd, ki bi kot glavno mesto mnogo bolj odgovarjal za središče vodstva. V toku razprave se je pa izkazalo, da temu predlogu nasprotujejo razni temni vzroki, med katerimi je glavni ta, da trenutno nimamo v Beogradu dovolj zmožnih ljudi, ki bi prevzeli vodstvo organizacije. Zato je za bodoče poslovno leto ostal sedež organizacije Split, vendar se je ustroj vodstva temeljito spremenil. Predvsem je glavno vodstvo preneseno na vse oblastne odbore in di-rektorij v Splitu tvori le eksekutivo glavnega odbora. Prejšnji centralni odbor je v novih statutih zamenil glavni odbor, ki sestoji iz: 1. direktorija 7 članov, ki vodijo tekoče posle; 2. po 2 delegata, in sicer predsednika in še enega zastopnika vsakega oblastnega odbora; 3. Prestolniške sekcije 3 članov v Beogradu; 4. Delegata glavnega odbora v srednji odbor narodne odbrane. Ta glavni odbor, ki zaseda po potrebi, najmanj pa vsake 3 mesece v poljubnem mestu, rešuje vse važnejše organizačne zadeve, stvarja sklepe načelne narave, v kolikor bi isti ne bili pridržani kongresu, dovoljuje ustanavljanje novih oblastnih odborov — skratka tvori vrhovno vodstvo organizacije. Njegov sestavni del, direktorij, tvori samo eksekutivo, ki izvršuje sklepe glavnega odbora in upravlja tekoče posle organizacije. Sklepe načelne važnosti doprinaša samo v slučajih nujnosti proti naknadni odobritvi glavnega odbora. Važna naloga je poverjena tričlanski Beogradski sekciji glavnega obora, ki vzdržuje nobhodno potrebno vezo med prestolnico in vodstvom organizacije, v slučajih potrebe tudi s posameznimi oblastnimi odbori. Ona bo nudila na ta način vodstvu pokreta točen vpogled v razvoj političnih dogodkov, ki je mogoč le na sedežu vlade in v centru države. Poleg tega ima ta ekspozitura nalogo pripravljati teren za konečno premestitev vodstva v Beograd. Oblastni odbori so v vodstvu organizacije zastopani po predsedniku in še enem članu, ki ga pa odbor nominira za vsako sejo posebej. Član vodstva je konečno tudi zastopnik Orjune v središnjem odb. Nar. Odbrane, s katero je bil, kot poznano sklenjen lani avgusta pakt kooperacije in na kongresu v Splitu oficijelno ratificiran. V zvezi z glavnim odborom naj omenim, da je uspelo pridobiti za novi direktorij najboljše moči, priznane pred- in medvojne nacijonaf- ne delavce. Iz kroga vseh naj omenim poleg našega sijajnega ideologa br. Nike Bartuloviča predvsem novega predsednika br. dr. Ljubo L e o n t i č a. Znan prvoboritelj jugoslovanske nacijonalistične Omladine v predvojni dobi, živel je med vojno v emigraciji in kot tak vršil najuspeš' nejšo propagando zlasti v Južni Ameriki, kjer je organiziral Narodno Odbrano, ki je omagujoči Srbiji priskočila na pomoč z dobrovoljci in denarjem, poleg tega pa ki ila skoro vse izdatke Jugoslovanskega odbora. Oseba dr. Leontiča v zvezi z njegovo odločnostjo in neomadeže-vanirn političnim življenjem nam daje jamstvo, da bo novi direktorij vodii in dovedel Orjuno do njenih ciljev. Oblastnim odborom je v bodoče prepuščena mnogo širša avtonomija. Zato se je pa tudi odbor sam znatno razširil. Po novm štatutih sestoji vsak oblastni odbor iz 21 članov, izvoljenih iz cele oblasti. Najmanj 7—9 pa jih mora stanovati na sedežu oblasti in ti tvorijo oblastni izvršilni odbor, ki rešava tekoče posle in upravlja vodstvo organizacije. Za svoje delo odgovarja plenumu odbora, ki se sestaja najmanj vsaka 2 meseca. Ta plenum odločuje predvsem o taktiki nastopa v okviru splošnih od kongresa ali glavnega odbora podanih smernic. V kompetenco oblastnega odbora pripade poleg dosedanjega v bodoče poleg ureditve finančnega vprašanja, o katerem bom poročal pozneje, predvsem: a) izključenje poverjenikov in odbornikov mestnih organizacij. Tudi izključenje posameznih članov postane pravomočno in se objavi šele, če pritrdi oblastni izvršilni odbor, kateremu pa mora organizacija predložiti ves materijal disciplinarnega postopanja; b) dalje ima pravico razpuščati v slučaju potrebe mestne odbore in imenovati komisarje ter suspendirati člane oblastnega odbora, katere pa lahko izključi samo glavni odbor. Delokrog mestnih organizacij je v novih štatutih ostal nespremenjen, enako njih razmerje do oblastnega odbora. Preidem k finančnemu vprašanju, ki ga lahko smatramo za srce organizacije, ki je pa žal v preteklosti zelo slabo in neredno utripalo. Pa bilo to v glavni blagajni, ali pa v oblastnih odborih. Poleg skrajne indoleiice organizacij je nosil na tem veiik del krivice nadvse okoren in nepraktični dosedanji finančni plan, ki je vsako paro, ki se je stekla v mestno blagajno, delil na tri dele. Naravna posledica tega je bilo upadanje volje za nabiranje denarnih prispevkov in temu odgovarjajoče slabo finančno stanje i organizacij, i oblastnih odborov kakor tudi centralne blagajne. Kongresni finančni odsek se je zato temeljito bavil s tem vprašanjem in stvoril lep načrt, po katerem krijejo organ, izdatke vodstva, tako obl. kakor tudi glavnega samo s percentuelnim oddajanjem članarine in dohodkov praznika žrtve, ki ga mora prirediti vsaka organizacija v korist organizacijskem fondu. Vsi drugi dohodki ostajajo v mestnih blagajnah in obl. odboru je v slučaju potrebe le pridržano, da razpiše posebni porez po stanju blagajne mestnih odborov. Finančni plan je bil v celoti sprejet, vendar se je za tekoče poslovno leto njega izvedba prepustila obl. odborom, stroški glavnega odbora se pa krijejo s pavšaliranim zneskom, ki znaša za našo oblast 30.000 Din letno. Poleg tega moramo v tekočem letu po istem ključu pokriti primanjkljaj starega vodstva, ki znaša nad 50.000 Din. predvaja 8. In 9, februarja Raskošno nehisto-rično komedijo vi • ali Mali brat Velikega Napoleona --------------------------- 10., 11., 12. in 13. Da iaiciem psHu iribski drama v S. dijin.ih. | s 6ji !uis9n ‘vNvriann )IAOIVNU39 'O VN AODU1 VMSriMHNOM Pripominjam, da proračunjena kvota 140.000 Din ne dovoljuje gl. vodstvu bogzna kakih velikopotezen akcij in zato je pridržano gl. od-ra> da isto po potrebi zviša. Po fin. planu vplačuje članstvo Popevke potom članskih markic, 1 nalepljajo v izkaznico. Do veabe enotnih markic, ki bodo raz-in rv v ^ kategorije po 2, 3, 5 in 1 »., ■*n *ako, da se bo vsak član od-cu za eno vrsto članarine odgo-svojemu gmotnemu stanju, Peljal je naš obl. odbor z novim leni marke po 3 Din, ki smo jih ve-1 organizacij te dni razposlali po vzetju tako, da smo povzeli za ako marko 1.50 Din. org. pa ka-Slra od člana 3 Din. Podrobna pojasnila so bila itak novno razglašena v listu, sem pa p iPravljen v debati še na nadalj-Žpi i°e kateri izmed bratov ista leh Na tem mestu bodi o tem Pjasanju dovolj povedanega, ker aounajoč na uvidevnost vseh dele-!.0vesem uverjen, da bodo orga-lzacije v Sloveniji brezhibno vr-e svojo finančno dolžnost, v,. Predno prepuščam svoje poro-110 debati, naj kot zaključek do-par smernic bodočega dela. dn Hr?gram 1° taktiko je kongres je i *asno označil. Vsi veste, da ciirw i a’ k* našo organiza- težk v Sve*a kakor tudi velika in Ib ,a' /avedati se moramo, da jo z zavestjo, da mora in točno poslovanje v naših organizacijah, če dokaj lepo število akcijskih čet, ki so vedno pripravljene, zastaviti tudi svoje življenje v korist naše Nacije, v korist naše jugoslovenske države! Naše akcijske čete se razvijajo dokaj lepo in njihovo število je za sedanje prilike zadovoljujoče. V kratkem času izide nov poslovnik za akcijske čete, ki bo odpravil neenotnost, ki je vladala do sedaj med akcijskimi četami ter bo še tesneje zvezal posamezne akcijske sekcije med seboj. Omenim naj, da stremimo za tem, da se vse akcijske čete vojaško izvežbajo, tako da stvorimo iz nje sčasoma močno narodno milico. Ne bom navajal poimence del, ki so jih izvršile naše akcijske čete, poudarjam le, da so postale akcijske čete strah vsem narodnim izda j i c a m , vsem tistim temnim tipom, katerim je naše ujedinjenje trn v peti! V smislu sklepa I. našega kongresa, ki se je vršil decembra meseca lanskega leta v Splitu, se ustanove pri vseh Mestnih odborih tudi akcijske čete, kar je dokaz, kolike važnosti so iste. Da pa zamorejo akcijske čete izvrševati svoje dolžnosti in poverjeno jim vzvišeno nalogo, potrebna je pred vsem disciplina, železna disciplina! Zato pred vsem samopregoreva-nje v izvrševanju svojih dolžnosti in brezpogojna pokorščina obstoječemu disciplinarnemu redu, ker samo tedaj ostanemo i dalje grča, ki se je že danes boje vsi tisti, katerim ni do dobrobiti naše nacijonalne države; samo na ta način postanemo trepet tudi onim valpetom našega naroda izza Karavank in pred vsem onim, ki teptajo naše narodne pravice na našem jugoslovanskem Jadranskem morju, ki hočejo s pomočjo naših narodnih i z^ d a j i c duševno in telesno zasuž- W10?n,a izpeliati le močna in nošnje t,-dna organizacija in zato ra-oclhn S tem’ ^a bo novi oblastni J Posvečal veliko pažnje adrni-drnh« n* areditvi organizacije. Po-pre x„načrte lahko mirnim srcem vseh • ° novemu odboru, na nas P£J *e> ^a se vrnemo s te skup-domov ladati red pvsem v °cenio ustvariti red v državi to- ° pa hočemo in moramo in v • Pomozi bog i sreča junačka! Pozdravne brzojavke, končanem poročilu br. taj-d a Je Prečital br. Kranjec med tem °Sle pozdravne brzojavke: , S p ji t Orjuni Slovenije u zna- ■ a a j i c duševno in telesno zasuz-“ oorbe za jedinstvenost i veličinu njiti n a š rod ki proti svoji volji ni Ugoslavije Zdravo! — Direktorium. 1 - - -• S p i i t. Zahvaljujoči bratskom Zivu želimo bratskoj skupštini baf6 0 rac*u °h° raz vitka nacijo-s ne mgoslavenske misli i svesti na nerera>m granicama zajedničke te nr.azdelive otačbine. — Oblasna Or iana Split. Novi Pozdravljamo .... Pstinu hrabrih i močnih slovenač-Orjuna. Neka i ona bude jedan plemenskom i Oblasni Novi Sad kihP^tInu hrabrih i m J’ui sadašnjem Sad m režimu- ' Pograd, Jugoslovenski Pije-j °Pt šaije zboru bratske pozdrave Da, duhu je sa Vama Napred do pune »e. —• Oblasni Beograd. Kat e o 8 r a d. Sprečen kao deleči J> narodnoj odbrani nemogu do- • • ^elim srečan rad i uspeh na do-dp? Pslobodjenog i neoslobodjenog la Jugoslavije. — Vojvoda Ristič. Dri ^ ^.e d- Želimo polnega uspeha Bled* NaCiJ° in drŽaV°’ ~~ °r’ vjhupščin. je z živahnim odobra-sledila pozdravom in navdu-gla\?» spre3e*a predlagane pozdrave j yjiemu predsedniku dr. Leontiču n djrektoriju. lawaP°dal svoje poročilo ob-br. Dušan Kazimirovič- r°dkrajšek: Čelniško poročilo. »Bratje! O Najvišji cilj, za katerim stremi Nuna, je — ustvariti močno in bistveno Jugoslovansko državo! Za dosego tega cilja deluje vsak °Sameznik zase in vsi kot celota 1 * Dolžnost vsakega Orjunaša je, staviti vse svoje moči, ne samo v ljanizaciji, temveč posvetiti se ce-«a tudi izven organizacije v do tega cilja! ithai Prav‘hh naše organizacije Vip ° Se braniti naše narodne pra Ha?- ^ treha tudi s fizično silo, Vat! aachonalni Ideali se imajo ču Dred- Z ^ezno Pestjo, in to je uio Vsem naloga Akcijskim četam! Basi še mlada organizacija, ima-vendur že širom naše oblasti prišel v okvir naše nacijonalne države. Zunanji naš sovrag pa se krepj le tedaj, če mu pomaga notranji naš neprijatelj! In kdo je ta?? Le poglejte jih, bratjeL vsakodnevno jih srečujete one črnožolte verne veterane, denuncijante, ki so nekdaj kot z rilci blatne svinje za nami vohali in rili v vse stopinje in nas tožili! Sedaj tugujejo in zahtevajo namišljene svoje pravice! Mi vsi vemo, kaj je valptov bič, s katerim so nam bivši naši gospodarji plačevali naše delo! Mar ti volkovi še vedno mislijo, da nas uprežejo z nova v jarem ter vrežejo bič iz naše lastne kože??? Kdo je, ki solnce ga obseva božje, tako mogo čen, da nad nami vlada?? Navada naša je in bo, da mi smo gospodarji, a ne da tujec v naših krajih nam ukaze daje! In ta navada bo ostala, dokler še ta pest nam bo orožje!!! Naj vedo vsi oni, ki teptajo naš rod onkraj Karavank in zasužnjujejo naše pravice ob naši Adriji, da je orjunaška roka dolga, g r č a , s katero je oborožena,trda ter da lahko zamahne v zaščito svojih bratov tudi preko sedanjih začasnih držav nih meja!! Z disciplino, vztrajnostjo, samo-pregorevanjem, izvežbanostjo in idealnostjo morajo dobiti naše čete ugled in moč, da se pred to grčo ne bodo tresli samo tisti, ki so nam blizu, temveč da se bodo tudi oni, ki teptajo pravice našega naroda iz ven mej naše edinstvene države, dobro premislili, predno začno sežigati naše domove in preganjati naš rod! Naj vedo ti sovragi, da smo pripravljeni pomagati našim zasužnje nim bratom tudi dejansko! Naša organizacija, dasi je mlada, goji v sebi že kali — in to smo mi: Akcijske čete — iz katerih se v slučaju potrebe lahko vzbudi orjaška moč, ki podre vse, kar ©vira uresni- čenje naših idealov in pravilen razvoj naše države v smislu naših na-cijonalnih čutov! Mi smo si postavili jasne cilje! Naloga nam bodi, da si ugladimo pot, ki je jasno pred nami začrtana!! Ne na levo, ne na desno, brez kompromisov, naravnost naprej, držeč se izvrševanja Tugomerove oporoke: Tvrd bodi, neizprosen, mož jeklen, kadar braniti je časti in pravde narodu in jeziku svojemu! V to ime: Pomozi Bog, Junači!!! Poročilo br. čelnika so zborovalci ponovno prekinjali s pritrje-valnimi medklici in konečno je izzvalo tako viharno odobravanje, da ni dvoma, da so se vsi navzoči v polni meri zavedali velikanske važnosti, ki jo imajo akcijske čete za uveljavljenje naših zahtev. Četudi br. čelnik iz razumljivih razlogov ni mogel natančneje opisovati poedinih akcij, je iz njegovega poročila jasno izzvenelo, da naši vrli akcijonaši vrše dolžnosti do organizacije in države. Blagajniško poročilo. je vsled opravičene odsotnosti br. Perkota podal br. revizor Zajec. Celokupnega denarnega prometa je bilo 336.389 Din 36 para, in sicer 168.867 Din 58 para prejemkov in 167.521 Din 78 para izdatkov. Med posameznimi postavkami je omenjal predvsem nizko vsoto članskih prispevkov, ki je znašala, navzlic temu, da je dosedanji finančni plan predvideval 50% oddajo, samo 6628 Din 25 para. kar odgovarja številu 500 članov. Ker pa šteje naše članstvo na tisoče, je jasno, da organizacije niso vršile svoje finančne dolžnosti in da je moral oblastni odbor, preobložen z drugim delom, sam skrbeti za potrebna denarna sredstva. Končna bilanca izkazuje sledeče postavke: Aktiva: Če- kovni zavod 183 Din 42 para; Oprava pisarne 15.000 Din; Vrednost tiskovin 3000 Din; Gotovina v blagajni 1345 Din 80 para. Pasiva: Upniki 3955 Din; Čisto imetje 15.574 Din 22 para. Imenom revizijskega odbora je poročal br. Stanko Žnideršič, da je odbor pregledal vse knjige in priloge, jih našel v popolnem redu in predlaga blagajniku in upravniku, kakor tudi ostalim odbornikom odvezo in zahvalo. O tiskovni sekciji je podal poročilo br. Francč Žlajpah: Bratje! Po želji predsednika tiskovne sekcije b. Borštnika podajam v sledečem poročilo sekcije. Ne bo dolgo in ne obširno, ker naše delo leži pred Vami v prvemu letniku našega glasila z vsemi svojimi uspehi in neuspehi, pridobitvami in pogre ški Brez podpor in fondov smo pred dobrim letom izdali prvo številko Orjune. Do ustanovitve lastnega na-cijonalističnega glasila za Slovenijo nas je dovedla življenjska potreba organizacije, izhajajoča iz dejstva, da obravnava naše dnevno politično časopisje vsako stvar, pa bila še ta^ ko širokega nacijonalnega in državnega pomena, s stališča interesov stranke. Čim več »neodvisnih« listov se je osnovalo, tem večji kaos je vladal v našem javnem mnenju. In kakor je bila potrebna naša organizacija za sanacijo javnih razmer, tako je bil naš list potreben za čisto nacijonalno razumevanje in čustvovanje. Najlepši dokaz, da je bil potreben in koristen, nam nudi dejstvo, da se je v dobi, ki jo lahko označujemo kot najtežjo za izdajanje listov, ne le obdržal, temveč tudi razširil tako, da representira danes lep kos »javnega mnenja«, da se poslužujem tudi jaz te konvencijonalne fraze. Mladi in odločni, kot smo bili, šli smo čez drn in strn, ne oziraje se na levo, ne na desno in če tudi^ smo včasih udarili na slepo, je naš nastop v celoti naletel na simpatičen odziv javnosti. V člankih povdarjajoči — predvsem js početka — idejne in progra-matične vrednote našega pokreta, smo v kroniki posvečali vso pažnjo dnevnim političnim dogodkom in upravnim razmeram. Naš sramotni oder je bil strah in groza ljudem z avstrijskim maslom na glavi, a tudi drobna naša zrna so marsikomu obtičala v želodcu. Rubrike Dopisi in Pokret so služile predvsem članstvu v predočenje položaja, s službeni objavami, ki smo jih začeli priobčevati proti koncu leta, smo pa znatno razbremenili posle tajništva. Če o dobrih stvareh ne govorim obširno, bom tem manj o slabih. Le eno povem^vsem nergačem, da kdor vedno mlati, dostikrat zadene v prazno. Če smo pri preobilici dela — prosim, da upoštevate, da se je poslednja vrstica Orjune napisala brezplačno — nasedli včasih kaki mistifikaciji ali napačni informaciji, emu čisto gotovo ni krivo uredništvo, temveč brezvestnost ljudi, ki so smatrali nacijonalistični organ za vložišče svojih osebnih mrženj in izrodkov prerazgretih možgan. Z naraščujočim uspehom odpravljamo vse hibe in uvajamo strogo cenzuro in tudi na tem mestu bodi še enkrat poudarjeno, da ne bodemg priobčili nobene notice, ki ne bo ocezovljena od pristojnega mestnega odbora, ki nosi potem naravno tudi polno odgovornost za vsebino. Če pa navzlic vsej pazljivosti priobčimo včasih kako vest, ki ima za posledico popravek ali celo sodno postopanje, Vas prosim, da se ne razburjate, dokler ostane miren naš dični odgovorni urednik br. Vlado I. Galzinja, ki dobiva več sodnih povabil, kot vsi drugi listi. Mi moramo vedeti, da še dolgo ne bo vsa javnost dovzetna za našo taktiko, najmanj pa in čisto gotovo ne oni, ki jih v svojih vrstah tipljemo za žilo. Uverjeni pa bodite, da pridobivamo ravno s svojo radikalno taktiko v listu dobre in odločne pristaše. S tem bi bili toraj na čistem. Mnogo več nezadovoljnosti, kot naše pisanje med Vami, pa vzbuja Vaša indolenca napram listu med nami. Predno povdarim finančno stran lista, naj opozorim na to, da vsaki organizaciji sicer silno dopa-de, če bere v Orjuni o sebi, a le ma-lokatera se spomni, da bi dopisovala redno v list. In tako mora dostikrat tiskovna sekcija iz ustnih poročil ali celo iz političnih listov zbirati gradivo za dopise, ali za pokret. V tem oziru mora stvar kreniti na bolje. Dopisi niso namreč važni samo za organizacijo, katero obrav navajo, temveč predvsem za pre gled naše delavnosti in stanja naše organizacije. Isto velja o pokretu, Organizacije naj si zapomnijo, da je službeno glasilo »Orjuna« in le tu, ali pa vsaj v prvi vrsti tu naj priobčujejo in najavljajo svoje prireditve Druga stran naše črne knjige pa zadeva naše naročnike. Ne tajim, da je njih število lepo, a če bi vrsto svojih zvestih malo pazneje premo trili, bi ugotovili, da razmeroma mal del odpada na naše aktivno član stvo. Poleg tega je značilno, da smo morali tekom leta ustaviti list skoro 900 naročnikom, ki so list sicer na ročili, a so smatrali svojo nacijonalno dolžnost za izpolnjeno, da so ga brali. Vprašanje naročnine pa so prepustili v interno zabavo našemu upravniku. Pri teh razmerah, bratje, naj se pač nihče ne domišljuje, da je zasluga naročnikov, če je list aktiven. Ko je že govor o finančnem stanju lista, naj omenim, da je bil poleg svoje publicistične vrednosti istočasno tudi edin vir dohodkov oblastnega odbora. Za to gre zasluga našim narodnim tvrdkam, ki so inseri-rale v njem, nič manj pa našemu agilnemu in iznajdljivemu upravniku br. Jankoletu, kateremu bodi na tem mestu izrečena topla zahvala. Po vsem tem, bratje, ponesite med svoje organizacije prošnjo in poziv, da čim bolj širi članstvo naš list. Ker čim bolj bo razširjen, tem večji uspeh bo hnelo naše delo in le takrat bodemo lahko resno pristopili k vprašanju razširjenja lista. Povodom mojega poročila o delovanju uredništva bi bilo krivo, če bi ne omenil vsaj glavnih sodelavcev pri listu. Poleg našega predsednika Kranjca, ki je list zalagal z njemu lastnimi temperamentnimi članki je vodil s početka leta list brat Jurkovič. Razmere, ki tudi najboljše ljudi vlečejo v blato dnevne politike, so njega pozneje odtujile listu in ža- lostno je, da je z isto vnemo, kot je s početka sodeloval, pozneje plunil na svoje delo. Najznačilnejši pojav v vrstah naših peresnih akcijonašev je pa vsekakor predsednik naše tiskovne sekcije brat Božo Borštnik. Iz njegovega peresa se je izlilo nebroj ostrih člankov in upamo, da bo tudi v bodoče enako agilno deloval, kot doslej. Pred par meseci se je tiskovna sekcija reorganizirala in jo tvorijo sedaj pod predsedstvom B. Borštnika br. Kranjc, Tonja, Kosmač in Šlajpah. Ker ji po kongresu pripada naloga vse publicistične propagande in zbiranje materijala, treba bo resno misliti na njeno pomnožitev. Dasi je težko pridobiti brezplačnih sotrud-nikov, upamo vendar, da nam bo to uspelo. Na Vas, bratje, pa je, da ta naš trud, ki ne da bi se hvalil, ni malenkosten, nagradite s tem, da čimbolj širite naš list. Čim več čitateljev in naročnikov, tem prej bo dosežen naš cilj. Razčiščenje razmer v državi l Uveljavljenje nacijonalistične misli in volje v naši javnosti! V tej želji — Zdravo! Ker so bila s tem izčrpana vsa poročila, je otvoril br. predsednik debato o posameznih poročilih, h kateri se je prvi priglasil br. Tri-palo — Celje, ki je zahteval pojasnila, kako je mogoče, da oblastni odbor posluje po novih pravilih, ki so bila baje sprejeta na kongresu, a še niso bila nikjer natisnjena, niti objavljena organizacijam. Do tega vprašanja ga vodi diferenca nastala med oblastnim odborom in celjsko organizacijo všled izključitve enega člana. Zadevo je pojasnil v par besedah br. predsednik Kranjec, brat tajnik je pa obrazložil vzroke, ki vodijo organizacijo do tega, da uveljavlja pravila, četudi niso od vlade formelno odobrena in če tudi jih organizacije ne poznajo v detajlu. Vedno nam mora biti najvišje merilo interes in koristi organizacij tudi preko tiskanih Statutov. Z ozirom na to, da se k debati o poročilih ni več priglasil noben govornik. je predsednik dal na glasovanje predlog revizijskega odbora za absolutorij, ki je bil sprejet soglasno, -odstopajočemu odboru pa je bila izrečena zaupnica. <« Hitija J VSAKO NEDELJO IN PRAZNIK ZAJUTRK0VALN1 KONCERT : Manufaktura, : moda. „ . tc6"° 3 v 10**0 » | • e • % • SAMO % • » ZOBNA PASTA S# ►f * Al K ADONT**:* •• •• B VAS MORE POPOL- • *• NOMA ZADO- • • VOLJITt. • 'v' id Stran 4. Sum stoini predlogi. Predložena sta bila dva samostojna predloga, o katerih je poročal br. tajnik. Prvi obsega ustanovitev samostojnega oblastnega odbora za teritorij mariborske politične oblasti. Br. tajnik navaja vzroke, ki so dovedli do tega predloga, predvsem naraščajoče število organizacij in spremenjene razmere, ki morajo slediti politični cepitvi. V sporazumu z mariborskimi delegati stavi toraj imenom oblastnega odbora predlog, da predlaga skupščina glavnemu odboru ustanovitev samostojnega oblastnega odbora s sedežem v Mariboru, kateremu pripadejo vse organizacije na teritoriju mariborske politične oblasti. Do formalne ustanovitve, ki lahko sledi šele po dovoljenju glavnega odbora in potrditvi pravil, se pa osnuje v okviru oblastnega upravnega odbora nekaka ekspozitura v Mariboru, ki bo stopnjevaje prevzemala agende svojega bodočega delokroga in tako vršila funkcije prioravljalnega odbora za bodočo ustanovno skupščino mariborskega oblastnega odbora. Imenom mariborskih delegatov priporoča sprejetje predloga br. dr. Štefančič, povdarjajoč prednosti delitve dela predvsem na naraščajočo organizacijo in tudi na materijelne izdatke, ki so zvezani s pošiljanjem delegatov iz Ljubljane v poedine oddaljene organizacije. Brat predsednik dodaja, da je vprašanje ustanovitve oblastnega odbora za Maribor velike važnosti tudi zato, ker politična oblast — tudi najvišja — navzlic vsem danim obljubam se do danes ni uspostavila Mariborske mestne organizacije. Odredi glasovanje o stavljenem predlogu, ki je bil soglasno sprejet. Br. tajnik poroča, da so delegati posavskih Orjun predložili sledeči predlog: Dasi Ima naša država vse uslo-ve za največji in najhitrejši napredek na vseh poljih ljudske delavnosti, vendar smo prispeli po krivdi Ijutih strankarskih bojev in slabe uprave v neznosen položaj. Širši sloji naroda so v najliujši bedi, inozemstvo nas prezira in izkorišča na vse načine. Gospodari se v popolnem nepo-znanju osnovnih principov nacijo-nalnega gospodarstva. Na odgovorna mesta se stavljajo ljudje, kateri nimajo nlkakih sposobnosti, odloča le strankarska pripadnost. Zato predlaga zveza posavskih Orjun, da si oblastni odbor osvoji naša izvajanja ter izposluje pri glavnem odboru sledeče: K centralni vladi se podajo de-putaclje obstoječe iz 1. zastopnikov Orjune. 2. Narodne obrane. 3. Udruženja četnikov in dobro-voljcev. Te deputacije zahtevajo ustmeno in pismeno s slovesno spomenico naslednje: 1. Temeljito izboljšanje uprave v vseh panogah; pritegnitev najboljših moči. 2. Odprava korupcije in kaznovanje krivcev. 3. Natančnejše predpisovanje davkov, ter izenačenje istih. 4. Uradništvu naj se izdatno in trajno izboljša gmotni položaj, ki je uprav strahovit. Spomenica naj se po avdijenci razglasi v listih ter razširi po vseli oblastih države z letaki. Priobči naj se tudi odgovor vlade. Predlog je za skupščino samo prehoden, zato predlaga njegovo sprejetje. Ker obravnava celo organizacijo, se ga mora itak predložiti glavnemu odboru v nadaljne poslovanje. Priporoča predlog, ne da bi si obetal od teh korakov pozitivnih uspehov, a pokazati je treba vladi, »ORJUNA« da je ona tu radi naroda in ne narod radi nje. Predlog je bil sprejet z odobravanjem, nakar je skupščina pristopila k volitvam. Volitve oblastnega odbora. Br. predsednik in br. tajnik pojasnita novo sestavo oblastnega od-i bora, ki sestoji iz oblastnega izvršil-i nega odbora 7 članov, prebivajočih i- stalno v sedežu oblasti in 14 odbor- I nikov iz ostalih organizacij. Da bodo volitve jasen izraz volje vseh delegatov, je sklenil oblastni odbor, da se izvedejo potom glasovnic. Tajnik čita nato imena navzočih volilnih upravičencev, katerim razdeli glasovnice; predsednik , imenuje skrutinatorjem bb. Korbarja, živino-zdravnika Čeha in VI. Galzinja in odredi četrturni odmor v svrho razgovora in izpolnitve glasovnic. Po odmoru poberejo skrutinatorji glasovnice, za časa skrutinija pa preide skupščina k zadnji točki dnevnega reda. Slučajnosti. Orjuna in delavstvo. Kot prvi se priglasi k besedi br. dr. Dernovšek: Bratje! Gledali smo, da bi pripeljali zapeljano delavstvo, ki je plavalo v internacijonalnih rudečih plamenih, zopet v naročje domovine. To se nam je že deloma posrečilo. Boj je bil težak in že danes žanjemo prve uspehe — v Trbovljah je bila ustanovljena prva delavska Orjuna. Primerna točka našega programa bi dejal, da je to, da nacijo-nalizem konsumiran v sami zunanjosti, ne bo vzdrževal Orjune, treba nam je delavcev, ki delajo in ki pridejo sami, ne da bi jih kdo klical. — Iz nacijonalizma izvira nebroj drugih momentov, med katerimi je postal baš moment socializma za ras zelo važen. Ne mislim govoriti o socialnem programu, ker vem, da vse ono ni bilo v stanju osrečiti naše male ljudi — delavce in kmete, ampak govorim namenoma o socialnem času, katerega nam narekuje nacijonalna ideja do vseh naših bratov delavcev. Ne samo do teh, ampak do vseh članov našega jugoslovanskega naroda sploh. — V tem oziru so se porodila za Orjuno važna in hvaležna torišča. Danes moremo pozdraviti v naši sredi brate naših delavskih Orjuna iz Rajhen-burga, Trbovelj in Zagorja, ki so si z vso iskrenostjo osvojili našo idejo in jo goje in širijo med svojimi sotrpini. Oklenili so se po tolikih prevarah zadnje rešilne bilke — naše jugoslovanske misli in v tem upanju jih moramo podpreti z vsemi silami, ki so nam na razpolago. — Da preidem k stvari. Tudi idejo jugoslovanskega nacijonalizma, kakor tudi skoro vsako drugo, so hoteli nekateri ^ mogočni gospodje eksploatirati in ž njo dograditi nove in težke milijone. Mi pa točno razlikujemo osebne ambicije in sebičnost teh ljudi od naše ideje in ne bodemo od tega nikakor popustili. — Znak sam, ki ga nosimo, nas še ni napravil za nacionaliste, če naše delo ne bo imelo onega globokega nacijonalizma, če ne bo pošteno in iskreno ter vedno polno umevanja i-a vse socialne in druge bolečine naših sotrpinov. Toliko časa se naša ideja ne bo mogla razširiti in ne bo zadostila svojemu glavnemu namenu: pripeljati narod v blagostanje in mu nuditi eksistenco, vredno človeškega življenja. — Izjavljam na tem mestu: Ne bomo se strašili nacijonalisti nikdar udariti s trdo roko, močno pestjo in neizprosno izkoreniniti iz naših vrst vsakega, ki bi smatral našo organizacijo in naš organizacijski znak za nekak plašč, pod katerim okriljem bi lahko uganjal svoja antisocijalna početja. V tem ne poznamo nobenih kompetenc. Kot delegat posavskih Orjun in v sporazumu z bratskimi delavskimi Orjunami v Trbovljah in Zagorju naj mi bo dovoljeno opozoriti bratsko skupščino na sledeče zlo v naši ožji domovini. Prihajam iz krajev, o katerih so se lansirale glede našega delavstva v svet najrazličnejše in najgorostasnejše stvari, ki pa so vse imele prozoren namen, spraviti naše delavstvo ob vsak ugled, raz-kričati naše sotrpine kot garjeve ovce in na ta način opravičiti antisocialno početje nad vse krivičnega in protidržavnega podjetja, Trboveljske prmogokopre družbe na-pram tem našim sotrpinom. Vsled gotovih razlogov, katerih ne morem tukaj navajati, je prišio do opetova-nih stavk po revirjih, tako tud' do usodepolne zadnje stavke, ki je bila zlomljena od strani prepotentne Trboveljske premogokepne družbe, ki sicer še ni de jure, pač pa de faeto država v državi. Ne govorim radi tega, da bi mogoče moralo naše delavstvo pristopiti vse k naši Orjuni. — Toda dejstvo je. stavka je bila zlomljena, šest mesecev in še več se nahaja toliko in toliko družin brez službe in strehe. Vrgla jih je Trboveljska družba na cesto. — Trboveljska premogokopna družba izvaja akt naigršega maščevanja na-pram tem delavcem. Kaj to, če so očetje in njih sinovi pomagali družbi nabirati težke milijone, kaj to, če bodo tudi njih vnuki delali istotako in grebli dan in noč kot jetniki globoko v zemlji. — Poslali smo resolucijo na narodno skupščino v Beograd. Narodna skupščina — volja narodo-, va — je našo resolucijo sprejela, a gospodje pri Trboveljski premogo-kopni družbi so se smejali. Smejali so se izjavi Narodne skupščine, smejali so se narodovi volji in rekli so — čujte, rekli so tujerodci — Nemci — čifuti, da jih Narodna skupščina nič ne briga. Torej volja naroda naših nemških Židov nič ne briga. Mi pa bomo tej volji pomagali do upoštevanja in če ne drugače, pa s pestjo, ki bo udarila takrat, kadar nam bo te prepotentnosti preveč. Govorim te besede s tega mesta tako. da naj se čuje njih glas do Ljubljane, da ga čnjejo pri reprezentanci in naj ga sliši tudi ravnatelj Pauer v Trbovljah. (Buren aplavz!) Vaše odobravanje na tej skupščini mi je kot delegatu delavskih Orjun v veliko zadovoljstvo in obenem zagotovilo, da odobravate Vi soglasno to naše stališče napram vsem tem bankarskim pijavkam, ki eks-ploatirajo iz teles naših delavcev težke milijone in neutrudljivo sesajo njih slovensko kri. Zrevolucijonira naj se javno mnenje, Ivi je napačno poučeno. Poučimo ljudstvo — narod, da nam je za delavstvo, da nam gre za to, da dobe naši člani svoje pravice, ki jim gredo kot našim pristašem — kot našim državljanom. Samo z govorjenjem ne bomo ničesar dosegli. Delajmo, da dvignemo naše zapuščeno delavstvo, pomagajmo mu s tein, da ga dvignemo materijelno in videli boste, kako vam bo hvaležno. Poznam tega sužnja. Za zadnjo rešilno bilko je zagrabil, da se reši, da ne utone v vodah, kamor so ga speljali zastopniki Ljenina in Marksa. Za zadnjo rešilno bilko je zagrabil, oprijel se je naše nacijonalne misli, čujte nas Vi v Ljubljani, čujte nas v Trbovljah in zapomnite si dobro, dobro, da smatramo mi nacijonalisti naše delavstvo za sestavni del našega narodnega telesa. Vsak antisocialen čin napram delavcu bomo pa poravnali mi zastopniki nacijonalne misli in nacijonalne ideje. Bratje! Bijemo težak boj. Izvojevali ga bomo z združenimi močmi. Oblastni odbor naprošam, da ukrene sledeče: Dela in stremi naj z vsemi močmi, z vsemi sredstvi, na vse načine, da se razmere pri Trboveljski družbi spremene in da se upoštevajo pravice delavstva Ta zahteva naj se priobči v našem glasilu. — Prosim, da se nas podpira v tem boju z vsemi silami. K Trboveljski premogokopni družbi naj se pošlje deputacija. ki naj zahteva brezpogojno izvršitev sklepa narodne skupščine, ker drugače bomo zahtevali uveljavljenje svojih pravic z neizprosnim bojem s pestjo. Zdravo! Govor br. Dernovška, jedernat po svoji sestavi, kot trde in žuljave roke naših trpinov- delavcev, je ponovno izzval ogorčene medklice ne samo proti tujerodnim gospodarjem Trboveljske družbe, temveč tudi proti onim domačim kapitalistom, ki za ceno svojega osebnega dobička krijejo »nacionalizirane« žide. Volji vseh zborovalcev je dal izraza br. predsednik, ki je poudarjal, da bo organizacija slej, ko prej vodila odločen boj za pravice delavstva. Že šest mesecev vodimo boj proti neznosnim razmeram pri Trboveljski družbi, a ker dosedanja naša prizadevanja niso bila deležna uspehov, bomo posegli po skrajnih sredstvih, če ostane vodstvo družbe nedovzetno tudi za opomin, ki ga ji bodemo izročili po današnji skupščini. Naše akcije so usmerjene proti vsem škodljivcem naroda in če bo treba, bodemo z njimi uveljavili tudi svoje zahteve za pravice delavstva. K besedi se je priglasil delegat Orjune Trbovlje br. Brilej: »Iz moje navzočnosti kot zastopnik delavske Orjune in iz navzočnosti vseh nas delavcev razberete lahko moč nacijonalizma. Delavstvo ni pogrešalo krivih prerokov. Vsi so prihajali, usta polna obljub in ni jim bilo težko trpinu iztrgati iz srca ljubezen do naroda, ker nudili so mu zato zlate gradove. Delavec, materijelno in duševno oslabljen, jim je sledil, zaupajoč njih obljubam in besedam vse dotlej, da ni spoznal, kako kruto je bil varan tudi od onih, ki so se izdajali za njegove odrešenike. Da ima delavstvo danes v javnosti manj ugleda in spoštovanja, kot ke-daj prej, to se ima zahvaliti onim svojim voditeljem, ki so ga izkoriščali pod geslom enakosti in bratstva. Porodilo se je pa tudi v naših vrstah spoznanje in oklenili smo se nacijonalnega gibanja. Mi vemo, da lahko samo zmaga poštenega nacijonalizma uredi naše obupne socijalne razmere, za to zmago se bomo ravno iz tega razloga borili povsod, dokler ne sine svoboda tudi preko Soče in onstran Karavank.« Br. Kranjec: »Bodite* uverje-ni, bratje delegati naših vrlih delavskih Orjun, da stojimo slej ko prej trdno na stališču, da je važen sestavni del naše organizacije nacionalno misleče delavstvo. Šele tedaj, ko bodemo videli to delavstvo v naši državi srečno in zadovoljno, da bo živelo v blagostanju, šele tedaj bo naš program docela izpolnjen. Vem, da imajo do danes še velik vpliv med našim delavstvom tujerodni demagogi in zato nam je velik del nasproten. A delavstvo mora priti do prepričanja, da mi nesebično sprejemamo njegovo pravdo za svojo pravdo in jo hočemo in bomo tudi izvojevali! V to nam pomozi Bog, bratje!« Besedo povzame ponovno brat Dernovšek in poudarja, da moramo na vsak način podvzeti nekaj proti družbi, ki hoče sedaj iz gole maščevalnosti v najhujši zimi vreči na cesto iz stanovanj 25 delavskih družin z malimi nedoraslimi otroci. Zato predlaga, da pošlje oblastni odbor deputacijo k vladi, reprezentanci družbe in na vsa merodajna mesta, kjer naj pove gospodom v brk naše nezadovoljstvo. Odgovore naj nam Stev. 6. jasno, ali hočejo ali nočejo izpolniti sklep narodne skupščine, da bodemo vedeli uravnati svoje nadaljno postopanje. Predlog je bil enoglasno sprejet in imenom oblastnega odbora je podal predsednik odločno zagotovilo, da bo odbor izvršil svojo dolžnost Izid voiitev. Pred zaključkom dopoldanskega zborovanja je br. Galzinja sporočil izid volitev. Oddanih je bilo 53 veljavnih glasovnic, s katerimi so ^ izvoljeni v oblastni izvršilni odbor bratje: inž. Kranjec, inž. Kosmač, dr. Košiša, Borštnik Božo, VI. Galzinja in Mr. phar. Slajpa«1 v oblastni upravni odbor pa brajje* Dernovšek, Čeh, Žnideršič, Zajc ?[•> Tavzes, Metlika, Dujc, Šnuderl, Brl' lej, Zalar in Tonja. Br. Šlajpah se zahvaljuje ime' noma novo izvoljenega odbora 1 zaupanje članstva in povdarja teh mest nikakor ne smatramo samo kot funkcije časti, temveč K° funkcije agilnega in požrtvovalne? dela. Posebnih garancij za naše o' io Vam ne dajemo, naše jams.tV leži v našem delu v preteklosti i v bodočnosti in v osebi br. Kran). kot predsednika! (Aplavz! klici!) Naš predsednik mogoče r ni vedno najboljši politik in diplomat, ali zato je že med voj kot dobrovoljec pokazal, da 3e J nak in mož naše potrebe. Z njini čelu bodemo šli naprej v bodo ’ kot smo šli desedaj!« (Ponovno * vahno aklamiranje br. Kranjca.) .. Br. Kranjec: »Niste mi stor usluge s tem, da ste me ponov postavili na mesto predsednika, pokoravam se Vaši volji in sPre)•- . Za dame: perilo, bluze, predpasniki, nogavice 'n • rokavice Za gospode: triko perilo, sviterji, srajce, ovratci*’ naramnice, nogavice, rokavice, gam*»8 in dokolenice. Za otroke in dojenčke: perilo, osobito znamko „Tetra“, P* tentne nogavice, sviterji, čepjce Brisače, različna galanterija in kosmetika. Vso to blago razprodajamo pod tržniio' cenami, samo dotlej, dokler traja zaloga. A. & E. Skaberne Ljubljana, Mestni trg tO. ( m m Bi m u m M m M m m Banka ima prvovrstne zveze v Deln. gl i vrt.: Din 80,000.000 PODRUŽNICE: Beograd Jesenice Matkovič Bled Korčula Prevalje Cavtat Kotor Sarajevo Celje Kranj Šibenik Dubrovnik Ljubljana Split Ercegnovi Maribor Zagreb Jelša Af lil jacl ja: Frank Saksor Stat« Bank, 82 Cortlendt St., New York City. vseh glavnih mestih sveta in se peča z vsemi bančnimi posli. § Rezerve: Din 32,515.000 - CENTRALA (začasno) LJUBLJANA. Amerika. ***** P Brzojavni naslov: JADRANSKA. /C>° Amerikanskl oddelek. PotnISki urad. BEOGRAD Vi INOZEMSKA ZASTOPSTVAs ITALIJA: Banca Adriatica, Trst, Opatija, Zadar. AVSTRIJA: Adrlatische Bank, Dunaj. JUŽNA AMERIKA: Banco Yugo-slavo de Chlle, Valpa-raiso, Antofagasta, Punta Arenas, Porvenir, Puerto Natales. f \ i % 0 \ Slavnostni sprevod. Izpred Narodnega doma se je razvrstila po Celjskih ulicah veličastna povorka, predvodena po železničarski godbi, ki je predvsem marljivo svirala od kapelnika Ry-|!eša komponirano in organizaciji iugoslov. nacijonalistov posvečeno koračnico »Orjuna Naprej!« Sledil je obiastni prapor, spremljan od obeh tajnikov, dalje zastave •z Zagreba. Bleda, Rakeka, Šiške, Viča, Ljubljane in Šoštanja. Pod vodstvom br. predsednika in obl. Čolnika se je uvrstil za zastavami oblastni odbor, na katerega je priključila prva črta 30 uniformiranih akcijonašev pod vodstvom mariborskega čelnika br. Reje. Za njimi so šle, podeljene v vode, preko 400 članov broječe čete neuniformiranih akcijonašev in drugih članov, sprevod pa je zaključila 30 mcž močna četa uniformirancev pod vodstvom br. Tavčarja iz ATča. Vse Celje je 2 zanimanjem opazovalo naš nastop, Pti katerem so zbujale pozornost Predvsem naše zastave in kroji. Čustva so bila pa precej deljena, bočim so nas iz mnogih oken pozdravljali in obsipali s cvetjem, si videl zopet po vogalih obraze, za katere si bil lahko prepričan, da se jim tresejo hlače pri pogledu na naše strumne akcijonaše. Uspeh smo pa dosegli pri obeh. Nacijonalno čutečim Celjanom je naše število vcepilo novo vero v zmago nacijonaliz-ma, Nemcem je pa postavila naša Prireditev piko za celo vrsto povojnih izzivanj. Mi smo zmagali in pozicijo bodemo tudi zmagovito obdržali. * Nadaljevanje poročila z govori Pa manifestacijskem zborovanju in opisom akademije izide v ponedeljkovi številki. Zahvala. Podpisani oblastni odbor smatra za svojo prijetno dolžnost izreči tem Pctom svojo iskreno zahvalo vsem čimteljem, ki so pripomogli do tako lepega uspeha oblastne skupščine in Predvsem umetniški akademiji in z ni) združeni animirani zabavi. V prvi vrsti se zahvaljuje požrtvovalnim narodnim damam v Celju z& aranžma zabave in trudapolno Sodelovanje pri isti. V isti izmeri se zahvaljujemo bratski Orjuni Celje za sprejem in vzorno pripravljalno delo. Konečno in najiskrenejše se pa zahvaljujemo članom kr. opere v Ljubljani ge. Levandovvski in gg. Ravniku, Šimencu, Zateju in Zupanu. ki so s svojini požrtvovalnim sodelovanjem povzdignili večerno akademijo na višino prosvetne umetniške prireditve, ki bo ostala Celjanom še dolgo v spominu. Zahvaljujemo se tudi Celjski železničarski godbi za prijazno sodelovanje. Vsakemu posamezniku in vsem skupaj še enkrat bratska hvala in nacionalistični pozdrav! Oblastni odbor Orjuna za Slovenijo. ščiti javne varnosti in reda v državi, ker so agitirali za stavko! Vrhovno sodišče v Zagrebu je pa oprostilo celo one delavce, ki so za stavko agitirali z razlogom, da imajo delavci pravico do stavke, in da je smejo organizirati in voditi. Družba tedaj ni bila upravičena odpustiti niti teh delavcev, kaj šele ogromne večine, ki sploh ni ničesar zagrešila Trb. prem. družba ve, da dela delavcem očito krivico, zato jim je že obljubila, da sprejme odpuščene delavce nazaj na delo, toda zvijačno je pristavila da tega ne stori preje, da bo končana razprava v zadevi atentatov, v katero zadevo pa ni i nobeden odpuščenih delavcev zapleten, ki se poteguje še za delo pri Trb. prem. družbi. Družba tedaj zavlačuje brez vzroka in zvijačno sprejem odpuščenih delavcev, ki so že več kot po! leta brez dela in zaslužka in morajo s svojhni družinami st’ ndati in umirati, in dela to le, da bi se nad odpuščenimi delavci še bolj maščevala, da ima sadistično veselje nad trpljenjem delavcev. Dne 24. decembra 1924 je bila sprejeta soglasna resolucija Jug. kluba, da mora vlada prisiliti družbo, da sprejme na delo vse odpuščene delavce ter je nrnister za šume in rude iziavil, da se strinja s to resolucijo. Toda upravitelji Trb. prem. družbe se norčujejo iz vlade in skupščine. Eden menih ravnateljev je javno izjavil: »De’- Pašič kan uns gerne haben!« Da bi Trb. prem. družba svoje dokazala, je vložila proti 25 odpuščenim rudarjem pri okrajnem sodišču v Laškem tožbo, da moraio takoi izprazniti svoia stanovanja. Nemški, madžarski in židovski upravitelii pustno stradati naše slovenske delavce in jih mečejo na cesto, zanašajoč se na moč svojega kapitala ir zasmehujoč našo skupščino in našo vDdo! I Dne 31. januarja 1(1?4 so se vršile pri okrajnem sodišču v Laškem razprave o teh družbinih tožbah. Laški sodnik se ie postavil na stališče Trb. družbe in ni vnošteval ugovorov obtožencev, da niso neopravi-' čeno izostali od dela, da jim Trb. j prem. družba brani nadaljevati delo 1 ter da je Trb. prem. družba dolžna sprejeti odpuščene delavce nazaj na delo v smislu v skupščini dne 24. 12. 1923 soglasne snrejefe resolucije Jugoslovanskega kluba in izjave ministra za š”me in rude ter je vse tozadevne dek?v»e odklonil! Der Pašič kann uns gerne ba-ben! Toda unatf je vendar, da bo vlada mogla ščititi pred Trb. prem. družbo svojo avtoriteto in avtoriteto skupščine ter obvarovati delavce, da jih Trb. prem. družba ne vrže na cesto, mesto da jih sprejme nazaj na delo v smislu soglasnega sklepa zbornice in ministra za šume in rude.« DEŽNE PLAŠČE v veliki izberi najceneje pri JAKOB LAH, Maribor, Glavni trg 2. ICranika. Trboveljska premogo-kopia drir/ba. »Trb. prem. družba je med lansko stavko, že v prvi polovici avgusta poslala.tisočem svojih delavcem odpustnice, češ, da so 8 dni neopravičeno izostali iz službe. Ker ic v vseh zadnjih stavkah Trb. prem. družba hotela z odpusti oplašiti delavce in jih s pretnjo mogočnika pri-piti, da prenehajo s stavko, je smatralo vse delavstvo te odpustitive za slab dovtip ter je nadaljevalo stav-t(>. Po končani stavki so šli vsi delavci na delo ter družba ogromni Večini delavcev ni branila nastopiti službe. Le nekaj sto delavcem, ki so Večinoma oženjeni in imajo veliko otrok, družba ni dovolila, da bi nadaljevali delo. Očito je bilo takoj, da gre le pri nekaterih slučajih za delavce, ki so bili voditelji v stavki, v največjih slučajih pa zato, da si Prihrani družba plačevanje draginj-skih doklad za družine omenjenih rudarjev. Ker leži že v krvi družbenih upraviteljev, da skoparijo pri Plačali in draginjskih dokladah delavcev, da morajo bolj razmetavati drugod z denarjem, so bile vse Prošnje, da bi sprejela družba odpuščene delavce nazaj na delo, brezuspešne. Nič ni pomagalo, da so odpuščeni delavci dokazovali da niso u*ti med onimi, ki so stavko vodili ju katere je okrožno sodišče v Cehu obsodilo po čl. ti zakona o za- »Svoji k svojim!« — Kdo ne pozna tega lepega gesla, ki pa se na žalost v praksi bolj poredko izvaja. Da je temu tako, nam svedoči naslednji slučaj: Pri stavbeni tvrdki Viljem Treo v Ljubljani so vodeči inženirji in stavbeni tehniki že od pamtiveka pristni Nemci. Predzadnjega je nagnala policija radi nesreče, ki jo je povzročil s svojo nezmožnostjo, sedanji pa — mož z lepim nemškim imenom: VViedmann — se odlikuje poleg tega še v drugem genru. Z veliko vnemo se zavzema za svoje švabske bratce in jih protežira, kjer le more, medtem ko v isti meri zapostavlja domačine. Zmožnost naših ljudi bagatelizi-ra in jih izključuje od vsakega bolj- 1 še plačanega dela. V zadevah pa -kjer nima direktnega vpliva — protežira Švabe po ovinkih, in — nam v sramoto povedano — ne brez uspeha. Eklatanten primer je gradba cerkve na Rakovniku. Pri tej graet-bi je sicer gospod VViedmann dejansko peto kolo pri vozu kar se tiče tehnične opreme in potrebe. Bil pa je toliko zmožen, da je pri oddaji dela iz umetnega kamna s svojim toplim priporočilom vrinil v delo kar tri dunajske Nemce, na kar so avtomatično izgubili delo trije domači ljudje in stoje sedaj na cesti. Za ta dela je sedaj slaba sezona, in delo na Rakovniku je edino te vrste za sedaj. Tega pa goltajo manj zmožni Nemci, ki so povrhu vsega tega še nezakonito y Ljubljano vtihotapljeni! Ali niso vse določbe za kona o importacijl tujimi delavcev nepotrebne in smešne, če jih nobena instanca ne upošteva in še veliko manj izvaja. Omenjeni nemški delavci so že leto in pol v Ljubljani in izpodrivajo povsod domačine, ker so protežirani od Tonniesa in troo-veljskih direktorjev in imajo baje celo najboljše zveze s — policijo. Če jim postanejo tla v Ljubljani prevroča, jo potegnejo za nekaj časa v Zagreb. Ko pa nevarnost mine se triumfalno zopet povrnejo v Ljubljano, kjer najdejo vedno odprto srce in odprte roke pri svojih protek-torjih. Da bo ta burka (za Nemce, seveda; za nas tragedija) popolnejša, naj omenimo še to, da je g. Wied-mann pred štirimi tedni dobil cd policije ukaz zapustiti Ljubljano v 14 dneh. Ravnatelj na Rakovniku pa mu je dal toplo priporočilo za re-kurz, ker — seve, če voz nima petih koles, ne vozi dobro. Torej — mož je tu in bo ostal! (??) Pribijamo sledeče: Tujec od tujca protežiran se domačim predpostavlja, je bolje plačan in nareabe se ga ne tičejo! Mi smo tukaj rojeni, mi smo pozvani to zemljo braniti; zato hočemo tudi tukaj živeti! Kateri optimist je mnenja, da bo naš človek v tujini dobil boljše plačano delo. če tam domačinov samih preostaja?? Naj vsaj naša narodna javnost ve, kako daleč se spozabljajo pri nas gotovi krogi, če so že javni organi za zaščito domačinov tako malomarni ! Prizadeti pomočniki. Od nekod. Kdor je preživel čase, ko ubogi Slovenec ni imel nobene pravice, ni smel govoriti materin-šč'ne, ne prepevati slovenske pesmi, se mora dandanes čuditi, da se j dobe Slovenci, tudi slovenski ča- j sopisi, ki branijo in zagovarjajo i oholost in predrznost Nemcev in j ogabnih nemčurjev, zabavljajo pa j nad idealnim postopanju nacijonali- ; stov. Gnila jajca so imeli nemški in j nemčurski trgovci vedno na razpolago, da so jih metali na Slovence, ki so priredili kak shod ali skromno zabavo. Precej še menda živi tistih, ki so okusih' 1. 190S. zlobnost in surovost ptujske fakihaže in smrkovih buršev. Ko se ie na večer po izvršenem napadu zbrala ptujska sodrga v Vereinshausu. je imel renegat Or-nig slavnostni govor ter med drugim omenil: ... wir haben sie (Slovence) hcute so empfangen -- ter zamahnil z desno roko, kazoč, da so jih natepli. Še pred vojnim časom, ko so nemški listi ogabno pisali proti Srbom ter kralju Petru, je v kavarni mlad Ptujčan postavil svojega psa na biljard, kjer je pes sedel. on pa in še drugi so se mu klanjali kot kralju Petru, ga nazivali majestet itd. — Ptujčani so radi prirejali izlete ter v gostilnah, ko so se napili, krulili Wacht am Rhein in druge izzivalne pesmi. V neki gostilni v ptujskem okraju je ptujski nemčur izbil klobuk sedečemu domačinu, ker ni vstal pri petju Wacht am Rhein. Neko nedeljo so prišli trije Ptujčani v Vurberg. V družbi je bil tudi en domačin, ki je rekel, da imajo Slovenci tisti večer zabavo v Ptuju. Nemec Gs., ki še sedai živi v Ptuju je opazil: Solins nur stili sein, wir habee genug Kotter (zanor) fiir sie in Pettau. In tako bi se dalo našteti na stotine napadov in žalitev na Slovence. Ako pa se hoče dandanes zavračati nemčurske in nemške predrznosti, pa še jih brani obiast. Dr. J. V. Domžale. V zadnji številki našega lista smo priobčili pod gornjim naslovom dopis, ki ga nam je vrinil človek, ki ne zna ločiti resnice od laži. Poleg tega, da ga bodemo za ta čin primerno nagradili, priobčujemo lojalno miasmlo mestne Orjuna Domžale in obžalujemo, da se je brez krivde uredništva dogodila komu krivica. Pojasnilo je sledeče: »Slovensko lovsko društvo« je prosilo domžalskega »Sokola« za odstopitev dvorane za ples »Sl. lovskega društva« in ne »Jagabala«. čemur se je ugodilo, ker ves arange-rnent imajo zavedni in izključno narodni možie. celo naši dani, v rokah. Da pa so Tirolci tudi člani »Sl. lovskega društva« in se bodo tudi oni udeležili »Lovskega plesa«, je razumljivo. Kljub temu, da je odbor te prireditve v čisto narodnih rokah, sta tukajšnja Orjuna, kakor tudi tukajšnji »Sokol«, opozorila, da mora imeti vsa prireditev čisto slovanski značaj, kar so odbor te prireditve in Tirolci kot samo ob sebi umevno priznali in pristali. Plesne vaje prireja športni klub »Disk«, katerega člani so v pretežni večini tudi člani »Sokola« in »Orjune«. Teh vrj se udeluje tudi nekaj hčera in sicer ti- rolskih staršev, ki pa popolnoma obvladajo slovenski jezik in se, kakor smo se tudi prepričali, govori na plesnih vajah čista slovenščina in nima Orjuna popolnoma nobenega povoda, da bi tukaj nastopila. Ples podučuje v resnici sin klerikalnega veljaka, ki zna slučajno moderne plese in je član »Diska«. Kje se je modernih plesov naučil, je njegova privatna zadeva, v katere se nima piavice noben vtikati. To je resnica in bodite prepričani, da je tukajšnji odbor Orjune vedno pripravljen v vsakem slučaju in z vsakim sredstvom braniti čast in ponos naše organizacije in narodnih interesov.« Izjava. V štev. 48. »Orjune« z dne 21. oktobra 1923 smo v dopisu iz Maribora objavili proti g. uredniku Robertu Poharju, zač. stanovanjskemu referentu okrajnega glavarstva v Mariboru, zanj nečastne očitke, ki pa so se izkazali po kasnejših informacijah kot povsem neosnovani in neupravičeni. Ker uvidevamo, da smo bili po pošiljatelju dopisa mistificirani, popravljamo g. Poharju z objavo dopisa na njegovi časti storjeno krivico in obžalujemo, da se je to zgodilo. Da si more g. Pohar preskrbeti zadoščenje, mu stavljamo ime dopisnika . na razpolago. Obenem se zahva- ! ljujemo g. Poharju, da odstopi od tožbe, naperjene proti našemu listu, j in se zavezujemo poravnati vse s tožbo spojene stroške. — V L j u b - i ljani, dne 31. januarja 1924. Uredništvo »Orjune«. soekre*. NAŠI OBČNI ZBORI. Sv. Lenart ob 20. uri v prostorih hranilnice. Ereg-Ptuj ob 20 uri. Vič-Gllnce ob 9. uri v gostilni Slamič. Javornik ob 2. uri dvorana Sokola. Logatec ob 16. uri v gostilni pri Riharju. Rajlsenburg - Senovo. V nedeljo, dne 3. t. m. ob 4. uri popoludne se je vršila v gostilni Senica na Senovem prva mestna redna glavna skupščina Orjune Rajhenburg - Senovo. Prisostvovalo je precejšnje število članov in članic, kar priča, koliko se je tukajšnja organizacija razvila in kako razumevanje je našla naša vzvišena misel predvsem med delavskimi sloji. Predsednik brat Sadar je otvorii skupščino ter dal besedo navzočemu delegatu Oblastnega odbora, ki je referiral o našem pokretu in pozval prisotne, da tudi vnaprej delujejo neumorno in složno do končnega cilja. Zatem so sledila poročila tajnika, blagajnika in revizorjev. Ker so revizorji izjavili, da so našli knjige v popolnem redu. se je dala blagajniku raz-rešnica. Istotako se je dala razreš-nica tudi dosedanjemu odboru. V novi odbor so bili soglasno izvoljeni. Predsednik Sadar Anton, podpredsednik Soklič Franjo, tajnik Sadar Leopold, blagajnik Zupanc Viktor, odborniki: inž. Železnik Joško, Jeriček Blaž, Baš Franc, Fri-dau Fran, Tevčič Janko, namestniki: Reberšak Alojzij, Bizjak Alojzij, Grobin Ivan. revizijski odbor: Hlebec Stanko. Kole Jakob, Zibret Rudolf. Pri slučajnostih se je razvila precej živahna debata, v katero je pose. el tudi delegat Oblastnega odbora ter se je zatem skupščina že pozno v mrak v najlepšem redu zaključila. Bratu Sadarju, ki je bil izvoljen za predsednika tudi v novi odbor, lahko čestitamo, ker mu je organizacija baš s tem dokazala svoje zaupanje in nadejamo se, da bode i v bodoče deloval z isto vztrajnostjo za našo idejo in razvijal isto tudi nadalje med našim nacijonalno čutečim delavstvom, tako da postane Orjuna Rajhenburg-Se-novo močna naša postojanka v strah vsem vragam. Zdravo! Redni občni zbor Orjune v Konjicah se je vršil dne 27. januarja t. 1. v »Narodnem domu« pri precej dobri udelžbi. Podpredsednik je otvorii občni zbor, pozdravil članstvo ter nato kratko poroča! u delovanju v pretečenem letu. Pozval je članstvo, da se Oblastne skupščine v Celju 2. februarja t. I. v čim največjem številu udeleži. Po prečkanju zapisnika ustanovnega občnega zbora je podai tajnik poročilo. Število članstva je cd ustanovnega občnega zbora do danes precej narastlo. Prirecatvi, in sicer družabni večer na Vidov dan in proslava ujedinjenja sta se prav dobro obnesli. Poročilo blagajnika in jecr/orjev se je vzelo na znanje, nakar se je celokupnemu odboru dala odveza. Nato se je vršila volitev. Predlagana lista je bila soglasno sprejeta Zahvaljujoč se za udeležbo in želeč posebno zunanjemu članstvu obilo uspeha pri razširjanju naše misli v okolici, je zaključil podpredsednik občni zbor. Krasno zobovje doseže se le pri stalu ITO“ uporabi 9 $ i zobne paste. Naročajte t,Potiedo“! PiPKBH '■mmmm mmmmmmmvm Amerikanska strojna olja cilinderska olja autooija bencin surovine za svečarne surovine za milarne i.t. d. „OLEUM“ družba z o. z. LJUBLJANA mmmmm mmmm Uredništvo in uprevništvo „Orjune" javlja lužno vest, da je njfocmu mfrl,iverru in tihemu sodelaceu, gosp. VIKTORJU RVSEKEKU, metteur u ^UČileljste tislarne", umila due 6 ftbr. 1924 cb pol 11 uri zvečer, v 68. letu sveje starosti, po kratki in mučni bc eini in previdena s tolažili sv, vere draga mati, gospa Rdelinda Čop Wellitsch soproga revidenta drž. užitnine v pokoju. Pogreb predrage pokojnice bo v petek, 8. februarja 1924, ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Zg. SiSka Štev. 114, na pokopali£?e v Dravlje. Predragi pokojnici hvaležen spomin! LJUBLJRMB, 7. februarja 1924. Uredništvo in upravništvo HOrjune“ v Ljubljani. Orjuna v Slovenski Bistrici je imela dne 30. januarja v hotelu »Beograd« svojo prvo redno skupščino, pri kateri je bil izvoljen povečini stari upravni odbor, ki se je konstituiral takole: predsednik cir. Dominik Drnovšek, podpredsednik Ivan Oumzej, tajnica in blagajnica Franja Pucova, odbornika ione Metlika in Leo Šegula. Ženska sekcija Orjune v Ljubljani. Prvi redni občni zbor Ženske sekcije Orjune v Ljubljani se je vršil v nedeljo dne 13. januarja t.* 1. v restavraciji »Zvezda«. Sestra predsednica je iskreno pozdravila navzoče z naslednjim govorom: Drage sestre! Danes smo se torej prvič sestale k svojemu rednemu zboru, da premotrimo svoje dosedanje delo ter da določimo smernice svojega delovanja v bo doče. Naše dosedanje delo v okviru naše organizacije beleži brez dvoma lepe uspehe, ki bi pa bili še večji, ako bi vse sestre kazale tisto vzgledno požrtvovalnost in nesebičnost, ki diči posamezne naše članice, ki se niso strašile truda in naporov in ki so sodelovale pri vsaki priliki, ki se je nudila, da povzdignemo nacijonalno zavest i.n idejo v našem mestu. Naše delo se sicer razlikuje od onega naših bratov, vendar je enako važno in zahteva tudi požrtvovalnosti in nesebičnosti. Ženska sekcija je pred vsem sodelovala pri vseh proslavah in prireditvah naše organizacije v prošiem letu in to z največjim uspehom. O tem bo poročala naša tajnica, zato sejni zdi potrebno, da podani kra- tek načrt bodočega delovanja naše sekcije: Sestre! Prevzele smo težko nalogo buditi med našimi vrstnicami nacijonalno zavest in pobijati nestalnost in malodušnost, ki je dosedaj žalibog vladala v naših vrstah. Zavedati se moramo kot Jugoslovanke svoje vzvišene uloge sodelovanja v borbi za zmago pravega in čistega nacijonalizma. V smislu borbenega nacijonalizma moramo povsod braniti blateno in zaničevano narodno edinstvo in jugoslovensko državno misel. Zavedati se moramo velike odgovornosti, ki leži na nas, da vzgojimo sedanjo in bodočo generacijo, ki bode poklicana, da odreši naše zasužnjene brate onkraj mej. To nam bo uspelo le če bomo posvetile svoje moči in življenje sveti ideji, ki nas druži. Vzgojiti moramo sebe v majke Jugovičev in Kosovske devojke, ki bodo pripravljene položiti žrtve svojih sinov in bratov na oltar skupne domovine. Posvetiti se moramo kulturnemu delu med narodom, širiti moramo prosveto in biti vedno pripravljene onemogočiti pogubno delo sovražnikov našega edinstva. Podpirati moramo svoje brate, podžigati jih in jim dati zavest, da se r.e bore sami, ampak, da jim stoji v borbi ob strani jugoslo-venska žena, ki si je v svesti svoje važne naloge in poslanstva. Težka je naša naloga sestre! Bog daj da nas bo veliki čas, v katerem živimo našel pripravljene in dovolj močne, da izvršimo oporoko naših junakov padlih za »krst častni i svo-bodu zlatu.« Naše prvo zborovanje naj bo torej posvečeno delu in misli na našo sveto zemljo ob Jadranu in Gospej Sveti! Zdravo sestre! Po končanem govoru je sestra tajnica podala izčrpno poročilo o delovanju ženske sekcije Orjune v Ljubljani. Poročilo, iz katerega je bilo razvidno, da je Zenska sekcija v kratkem času svojega obstanka pokazala že lepe uspehe, je bilo z odobravanjem sprejeto. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: Sestre: M. dr. Z., Berta Medica, Marica Brezigarjeva, Ruža Šantljova, Mara Pretnarjeva, Anda Modiceva, Kaja Kazimirovičeva, Angela Pega-nova, Omanova, Mateličeva, Fani Hvalova, Jožica Pelkova, Olga Smerkoljeva. Lea Potočnikova, Ra-petova in Helena Franketova. Sestra predsednica se zahvali za udeležbo ter pozdravlja navzoče članice k novemu, intenzivnemu in vztrajnemu delovanju, čemur upa, da se bodo članice kot dosedaj rade odzvale. Zdravo. Opomba ure d.: Gornje poročilo prinašamo zakasnelo, ker vsled kasne dostave in preobilice gradiva uvrstitev ni bila prej mogoča. Orjuna v Trbovljah priredi v nedeljo, dne 10. t. m. v dvorani gospe Ane Forte na Vodah družabni večer. Na vzporedu so komični nastopi, godba, ples in dr. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 5 Din. Ker je del čistega dobička namenjen za naš prapor, vabimo članstvo in somišljenike, da se udeleže zabave v kar največjem številu. — Odbor. Orjuna v Mirni priredi v soboto, dne 16. t. m. zabavni večer. Cisti dobiček je namenjen fondu za uniforme. Udeležba za člane obvezna. Somišljeniki dobro došli! Odgovorni urednik VI. J. Galzinja. Lastnik inž. Ferdo Kranjec. mm m g; m m & Uti Damsko in moško iailiui igo i m it m m m priznano najboljših angleških, čeških in drugih tvor-nic se dobi pri 811 Prešernova ulica št. 3 v palači Mesine hranilnice Prilozaostni n »kup za božična in novoletua darila. & U mm&rn n mmm M 'it I MILO ,GAZELA* ODTEHTA PO SVOJI IZBORNI KAKOVOSTI vse manj\redne, cenejše izdelke. Dobite ga v vsaki trgovini. TRGOVSKA BANKA D. D. LJUBLJANA Podružnici: Maribor Novo mesto Rakek Slovenjgradec Slovenska Bistrica DUNAJSKA CESTA ŠTEL. 4. Brzojavi: TRGOVSKA. mr (V LASTNI ST&VBI) ^ Kapital in rezerve D8n. 17,500.000*- Telefoni: 139, 146, 458. T J Izvršuje vse bančne posle najtočneje in naikulantnefe. | njl. — .ll 1 - ir-mmrim-jr™-.. Ekspoziture: Konjice Meža-Dravograd lasra Gradbeno podjetje LJUBLJANA BOHORIČEVA ULICA 24 T je najmodernejfie urejena in izvršuje vsa tlskarniška dela od najpriprostejšega do najmodernejšega. Tiska Šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. — Ilustrirane knjipe v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošure in „knjige v malih in tudi največjih nakladah. — Časopise, revije in mladinske liste. - Okusna oprema i ustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov. Lastna tvornica šolskih zvezkov. Šolski zvezki za Osnovne šole in srednje gole. Risanke, dnevniki in beležnice. Predno kupiš, oglej si izložbo pri A. Šfnkovic nasl. k. s o s s Prodaja do konca meseca 7, 10 do 20% popustom. O Autogaraia autodelavnica [merakl! barve, mastita, lake, kit, klel, emaKe, žo-pile Sli »aiamženo listi ffirnei naJbelJSe vrste nudi tovarna LJUBLJANA GLINCE 37. u LSbdHK IM In tia debelo Ig drobno! več vrst. DVOKOLESA raznih ir.odelov, najno-vejši motorčki amerilcan-skega tipa „EVANS"< Velika zaloga pneunifl' tike in delov po najnižji ceni. Sprejemamo tudi vsa popravila, emajliranje in poniklanje, ,,TRIBUNA" F. B t- tovarne dvokoles in otroških vožičkov Ljubljana, Karlovška 4. AUTOMOBILE kolesa, motorfe, pnevmatiko *seh vrst, oje, bencin M druge potrebščine ima vedno v zalogi v«v , LJUBLJANA. Maribor Ljubl jana Novi sad podružnica. centrala. skladišče. Tovarne: y LJUBU AN A-HEDVODE IVAN ZAKOTNIK mestni t«*ar»kl mojstai* Ljubljana, Dunajska c. 46. Tel. 379 Vsakovrstna tesarska dela, moderne leseno stavbe, ostrešja za palnCe, hišo. vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna Žaga. Tovarna furnirja« liska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.